Sproščen glas mladega rodu
. V aprilu, mesecu številnih akcij zveze pionirjev, so se zbrall na svoje delovno srečanje tudl našl plonirjl In njihovl mentorjl ter kotrgostje predstavniki društev prlfateljev mladlne ter drližbenopolltlčnlh orgahizad/ občlne. 21. aprila so do zadnjega sedeža napolnill sejno dvorano na Komenskega 7.
Osrednja tema je bila Pionir v krajevni skupnosti, razprav-ljali pa so tudi o delu zveze pionirjev naše občine od sep-tembra lani do aprila in o pro gramu aktivnosti v občini Center ob 40-letnici Zveze pionirjev Jugoslavije. Vsi pio-nirski odredi so k vsem toč-kam dnevnega reda prejeli predhodno gradivo, tako da so za konferenco že v pionir-skih odredih oblikovali skup ¦ na stališča, pripombe in pred-loge; zlasti to velja za javno razpravo o vlogi pionirja v krajevni skupnosti, ki je pote-kala ves mesec v pionirskih odredih.
Vse odrasle, ki smo bili pri-sotni na konferenci, je navdu • šila sproščenost, kritičnost in suverenost pionirjev, ko so zastopali stališča svojih odre-dov. Slišati je bilo mnenje, da je pionirska konf erenca lahko vzor tudi za odrasle. Pionirka Neda Šlamberger, ki je vodila konferenco, se je samostojno pripravila, spodbujala pionir-je k razpravi, tako da je raz prava potekala v vsem pionir-jem razumljivem jeziku.
Pionirji niso bili najbolj za-dovoljni s poročilom o delu in so imeli konkretne pripombe, kajti v poročilu ni bilo nave-denih nekaj dobro izpeljanih pionirskih akcij (sodelovanje pionirjev na likovnem sreča-nju v Mavrovu, prodaja značk Auschwitz, prodaja novolet-nih voščilnic Unicefa in sode lovanje v nagradnem natečaju Dogovorov ob samoprispev-ku III). Med prisotnimi je bil tudi odgovorni urednik Dogo-vorov Niko Isajevič, ki je na-grajencem tega natečaja po delil knjižne nagrade.
Pionirji so k programu 40-letnice zveze pionirjev imeli eno samo pripombo - več de-lovnih akcij (to je bil tudi na-mig našim mladincem - že v vrstah pionirjev je treba iskati bodoče brigadirje). Najbolj pa se je razprava razvila ob temi Pionir v krajevni skupnosti. Tu so prišle na dan številne stiske- najmlajših krajanov in odrasli se bomo morali zami-sliti, kako tem mladim lju dem, željnim ustvarjalnosti in sodelovanja z odraslimi, po-magati in s tem tudi omogoči-ti takšen razvoj teh generacij, kakršnega zahtevajo današnji samoupravni socialistični odnosi.
Naj navedemo nekaj njiho-vih konkretnih pripomb in predlogov: - pionirji so poto-žili, da jih odrasli velikokrat ne razumejo, ko želijo to ali ono aktivnost in nimajo časa za njih. Seveda so nekater"e krajevne skupnosti izjema, kot n. pr. Gradišče in Stara Ljubljana, od koder so pionir-ji pohvalili sodelovanje s KS. Pionirji bi predvsem radi raz-govor z odraslimi o svojih problemih in na osnovi tega tudi dogovor, kako naprej so-delovati;
- pionirji bi radi pomagali tudi vsem starejšim občanom v KS, ki so potrebni drobne vsakdanje pomoči (v KS Gra-dišče pionirji obiskujejo kar 67 starejših krajanov!). Zelo koristno bi bilo lahko tudi so-delovanje z upokojenci, ki imajo različne poklice. Z nji-mi bi seznanjali pionirje in ta-ko pomagali pri poklicni od-ločitvi; so pa pionirji potožili, da včasih pri starejših obča-nih naletijoludi na nerazume-
vanje, kadar želijo pomagati;
-  opozorili so tudi na pro-blem urejenosti prometa. Pio nirji se še vedno čutijo ogro-žene (n. pr. križišče Erjavčeve in Prešernove ceste, kjer sta bili že dve žrtvi),  ob  šolah predlagajo    tudi   kolesarske steze. Se posebej so bili glasni pionirji iz OŠ Ledina, ker jih pri pouku moti zelo gost pro-met,   zlasti  tovornjakov,   na Komehskega ulici;
-  ostre so bile tudi besede na račun bifejev in točilnic, ki rastejo kot gobe po dežju, pio-nirji pa pogrešajo lokale, kjer bi točili samo brezalkoholne pijače in kjer se ne bi čutili ogrožene od nasilnežev;
-  največ besed pa je bilo izrečenih o otroških igriščih, ki jih je premalo in še obstoje-ča so v večini primerov neure-jena  in  neprimerna za  igro pionirjev. Pionirji tudi nimajo
.svojih    klubskih   prostorov, kjer bi lahko šahirali, imeli ra-zlične krožke, poslušali glas bo in se tudi zabavali, seveda v sporazumu in sodelovanju z mentorji. Ob tem so še potoži-li, da ob sebi pogrešajo mla dince, saj jih druži vrsta skup-nih interesov.
Zelja in idej je bilo veliko. Za vse pionirji vedo, da jih ne bo mogoče takoj uresničiti. A pričakujejo, da bodo odrasli z razumevanjem sprejeli njiho-ve pobude in jim dali čutiti, da so prav tako sestavni del krajevne skupnosti.
Ob koneu je konferenco pozdravila tudi članica pred-sedstva občinske konference SZDL Ljubljana Center Meta Bajec in poudarila, da so v SZDL ponosni na pionirje za-radi njihovega dela in pobud, ki jih dajejo. SZDL stalno spremlja delo zveze pionirjev v naši občini in ob 40-letnici Zveze pionirjev Jugoslavije so sklenili, da za sedanje in preteklo delo predlagajo Zve-zo pionirjev občine Ljubljana Center za občinsko nagrado. Pionirji so to novico pozdravi-li z burnim aplavzom.
Izvolili so še 3 pionirje za republiško konferenco Pionir v krajevni skupnosti (Petro Weber, Aljošo Pečana in Na-djo Šter), kjer naj bi prenesli vse predloge, izrečene na ob-činski konferenci.
Tako se je izredno delavna konferenca naših pionirjev končala. Še pionirski pozdrav in naprej v nove akcije! Teh se pionirji nikoli ne izogibajo. Potrebujejo stalne aktivnosti, v katerih se dokazujejo in da-jejo slutiti, da se, če jih bomo odrasli znali primemo usmer-jati in zaposliti, ni treba bati, da bi zašli v brezdelje in na stranpota.Romana Savnik