Kamnik glasilo delovnega kolektiva tekstilne tovarne Svilanit Kamnik glasilo delovnega

DJvjI'7TfiALIZACI<LL D.^LAVSSjGA SAIvlOUFiiAVlJANJA - POROK ZA V,;CJ/J
.:JCuNOMoKO USI OHO
Z izvolitvijo Svatov aa 11. januarja 1952. smo izvršili varno delo v procosu decentralizacije delavskega samoupravljanja v našem podjetju. 3 tem dejanjem so Jd dobile vse možnosti, da polno odločajo o vseli vprašanjih proizvodnje in nagrajevanja medsebojnih odnosov v okviru.
Sedaj je za bodoče delo organizacijsko in po liniji samoupravljanja vse pripravljeno in urejeno. Potrebno bo samo aktivirati Svete Z.j, 'da se bodo lotili dela v okviru pristojnosti , katere jim ja prepustila Skupščina svetov Sd podjetja.
Razumljivo je, da bodo imeli takoj v začetku Svati ..,j določene težave iz objektivnih in subjektivnih razlogov. Objektivne težave bodo po mojem mnenju nastale zato, kar je upravljanje, katerega sedaj uveljavljamo v našem podjetju z izvolitvijo Svetov JJ novo in brez pravih praktičnih izkušenj. lahko se bo zgodilo /seveda, če politične organizacije ne bodo aktivni usmerjevalci/, da bodo posamezni Sveti reševali probleme čisto z vidika in koristi svoje Id in da no bodo imeli vedno pred očmi razvoja celotnega podjetja. Takšen način reševanja bi Sre- vsekakor ne bil pravilen'.
Posedaj se je z problematiko upravljanja ukvarjalo le določeno število Ijddi in to predvsem tivti, ki so bili izvoljeni v BS podjetja. To je bilo pa za delovni kolektiv - če se tako- izrazimo - le posredne upravljanje» Sedaj, ko smo izvršili de centralizacijo, smo po eni strani upravljanje prenesli na znatno širši krog ljudi, po drugi strani smo pa s tem dosegli, da pride načelo neposrednega upravljanja proizvajalcev do polnega izraza preko izvoljenih svatov in sindikalnih odborov. Subjektivne pomanjkljivosti bodo prihajale do izraza tam in pri tistih posameznikih, ki se ne bodo polno zavedali odgovornosti in dolžnosti", katere so prevzeli s izvolitvijo v Svete J J ali P.j, Izvoljeni člani se morajo vsekakor truditi, da bodo s svojim delom vsestransko opravičili zaupanje delovnega kolektiva.	\
Osnovno načelo v delu Svetov naj bo, da bodo ščitili interese sodelavcev in gospodarili s skrbnostjo dobrega gospodarja.
V letošnjem letu čakajo naš delovni kolektiv z ozirom na spremenjene odnese upravljanja t:žko gospodarske naloge. Izvršiti jih bo mogoče z dosledno mobilizacijo vseh sil in izkoristiti vse notranje razpoložljive rezerve. Bitko je treba začeti že v začetku leta, da bo sistem decentralizacije dobil svojo najbolj močno in tehtno oporo tudi v gospodarskih rezultatih. • kajti Čedalje bdj jasno postaja, da so najboljše družbene rešitve hkrati tudi najboljše ekonomske.
Vsem izvoljenim Članom iskreno čestitam in želim obilo delovnih uspehov" v bodočem delu.
Milan Golob
2
■ D.uC ,NTi(AIIZAaiJA DJLAVdK-JGA SAMCUPA;..ViJANJA - GARALAIJA
DOBRJGA .GGoliODARJjNJA /nadalj ovanje/
Z osi rotil- na to, da ge n&r-o podjetje razbito na 3 obrate, je želja in cilj celotnega kolektiva, da se čimpreje združimo na enem mestu in pod eno streho v obratu Perovo. Da bi to željo čimpreje uresničili, bi bilo nujno potrebno , da zaenkrat skladi podjetja ostanejo še skupni. Večje investicije, nabavo in prodajo osnovnih sredstev ter splošno investicijska. in kreditna politika naj bi še naprej, ostala v pristojnosti centralnih, organov samoupravijanja._ če bi vsa našteta vprašanja že takoj prepustili nižjim organom samoupravljanja-, bi to v sedanjem trenutku ne bilo najbolj smotrno iz 'razloga, ker smo podjetje, katero 'je' še v izgradnji -in poleg tega še razbiti /po obratih. Seveda, ko borno pa enk krat združeni, borno nujno morali te pristojnosti prenesti na S J in na samoupravne organe teh enot. Nujno potrebno je, da se uredit vprašanje organizacije tudi po operativni li-W niji. Strokovno tehnična služba mojstri, obratovodje ter vodilni kader v pogojih decentraliziranega 'gospodarjenja in upravljanja dobiva povsem drugo mesto in vlogo, kot jo je imel do se daj, V sedanjih razmerah' in še prej v času administrativnega gospodarjenja je strokovna služba hkrati pomenila tudi oblast, ne le nad sredstvi za proizvodnjo, temveč tudi nad ljudmi. Valed takšno dejavnosti tega kadra se je konkretno tudi v našem podjetju ustvarilo mnenje pri določenem številu ljudi, ker je bilo v dostih primerih tudi upravičeno, da DS-podjetja ni tisti, ki dejansko upravlja podjetje, temveč .da je to tehnični kader - .mojster, obra-tovodja in vodilni.. Principi do slednjega uveljavljanja decentralizacije upravljanja pa zahtevajo točno razmejitev Gola med organi samoupravljanja in strokovno službo podjetja. Strokovni administrativni kader jo potrebno osvoboditi oblasti in oblastvenih'funkcij v podjetju. Njihova avtoriteta se mora uveljaviti le na njihovem'delovnem mestu z večjo strokovnostjo in z boljšo organizacijo dela. Jelina oblast v podjetju so organi delavskega samoupravljanja. Tehnična služba, kakor-tudi posamezniki v teh službah pa se morajo jasno zavedati, da so le člen v verigi proizvodnje in da je njihova
. pristojnost točno določena s. pr;-vili podjetja. Cela njihova dejavnost sloni na pravilih.in na sklepih organov samoupravi j an j a in so oni le organizatorji proizvodnje. V družbeno -plitičnem smislu so pa, ti kadri enaki med. enakimi z istimi samoupravnimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima sleherni proizvajalec v podjetju. Kakor delavec- odgovarja za svoje delo, da s.pomočjo strpja izdela-cimveč kvalitetnega blaga, tako tudi odgovarja mojster, in .obratovodja., da s čimboljeo organizacijo dela. omogoči neposrednemu proizvajalcu ciravočjo proizvodnjo" kvalitetnega' blaga za 'potrošnjo. Odgovornost je

torej na.anem in na drugem delovnem mestu. Stopnja odgovornosti je sicer različna,odnisna pa je od pomembnosti delovnega mesta, gle gledano iz stališča proizvodnje, ne pa od naziva delovnega mesta in od imena človeka, kateri določeno funkcijo opravlja. Interesi, kateri nas združujejo, morajo biti isti, cil pa enoten in to je, da bomo čimbolj e gospodarili. Zato je pojem ‘'mi in" vi" preživel in nima več kaj opraviti v naši vsakodnevni praksi. .Dolžnosti in pravice vsakega posameznika bodo točno določene z interno zakonodajo oz. z pravili podjetja, kateri so zelo važen faktor v razvoju decentralizacije delavskega samoupravljanja.
distem obratovodij, mojstrov itd. jo v odnosu, na sistem, katerega imamo trenutno v podjetju že zastarel in ga bo potrebno spremeniti, če nemirno, da so samoupravni organi tisti, ki u-pravljajo in vodijo podjetje, operativni organi pa oni, kateri izvajajo sklepe' teh organov v šiveljenje. Jasno je * da bo moral tudi v tem sistemu biti nekdo, ki bo v okviru Ja sklepe samoupravnih organov izvrševal. Najprimernejši za izvrševanje teh funkcij bi bili v tem času vsekakor vodje 11. Mogoče bo nekdo mislil, da gre tud samo za sprem-.abo naziva delovnega mesta -preje obratovodja, mojster, sedaj vodja , vodja izmene. Želel bi le poudariti, da gre tu za povsem nekaj novega. Obratovodja ali mojster v klasičnem smislu in tudi v naši vsakodnevni praksi je izvrševal naloge svojih predpostavljenih in jo bil za svoje delo neposredno odgovoren višjim operativnim organom.
Te osebe niso bile neposredno odgovorne za svoje' delo nebenemu samoupravnemu organu v podjetju Vodja jj bo pa moral v sedanjih razmerah imeti zelo tenak posluh za kolektivno upravljanje in bo za svoje delo po eni strani odgovarjal višjim operativnim organom in bo res v pravem pomenu besede organizator proizvodnje,, z druge strani pa bo neposredno izvajal sklepe Sveta JJ. Drugače povedano, vodja jj ne bo samo operativni organ, temveč bo tudi v določenem smislu opravljal družbene funkcije .
Zaradi navedenih okoliščin je DS našega podjetja sprejel sklep, da se delovna mesta obratovodje in mojstri.ukinejo, ker v sedanjem času ta razdelitev dela več ne odgovarja.. Za pravilno izvrševanje operativnih nalog in za izvajanje sklepov Svetov JJ se formirajo delovna mesta vodja .jn, nadalje vodja izmen in pomočnik vodij izmen.
Takšna delitev dela bo vsekakor znatno uspešnejša kot je bila pa dosedanja. To potrebo smo že dalj časa čutili v vsakodnevni praksi. Zgrešeno bi bilo tudi, če bi se decentralizacija delavskega samoupravljanja izvršila samo vertikalno-, ne pa Istočasno tpdi. horizontalno, t.j. da se pristojnosti iz centralnega

organa s amoupravlian j a prenesejo v Svete EB. Tak način decentralizacije delavskega samoupravljanja M praktično pomenil, da imamo še vedno posredno upravljanje v podjetju, samo s to razliko, da smo določene funkcije upravljanja prenesli na nižji nivo. Mačelo neposrednega samoupravljanja pa s tem ne ■ bi do kraja izvedli, kar pa je.'v celi zadevi ključno vprašanje. Če torej strnemo svoje misli, potem naj zaključimo s tem, da naj bo sedanja faza decentralizacije korak bližje k upravi neposrednega proizvajEilca.
Da bi pa fes upravljanje neposrednih proizvajalcev dobilo tisto mesto, katero mu v našem družbenem sistemu tudi pripada, pozivamo vse člane kolektiva, da tudi oni povedo svoje mnenje, © teh vprašanjih in da. dajo predloge za izboljšanje delavskega samoupravljanja v podjetju. Ravno z izmenjavo mnenj in izkušenj bomo našli tiste oblike samoupravljanja, ki nam bodo v sedanjih razmerah najbolj odgovarjale.
Milan G-olob
SHEMA DELITVE CELOTNEGA DOHODKA /nadaljevanje/
Primerjava stroškov amortizacije v teku obratovanja;
1000 m tkanin - znaša amortizacija ^000.- Din, t. j , 5 .Din'za 1 m tkanine.
Ce pa proizvajamo na istem stroju
2000 m tkanin - pa znaša amortizacija tudi
5000,- Din, vendar pa v tem slučaju odpade na 1 n; tkanine
samo 2,5 Din amortizacije.
Na ta način znižujemo stroške amortizacije in čimbolj jih bomo znižali, tem večji bo odstotek udeležbe na uspehu. Radi tega dejstva, je posebno v naši stroki izredne važnosti visoko izkoriščanje strojev, predvsem statev. Znano nam je, da majhne polavtomatske tkalnice z nizko storilnostjo dela oz. z nizkim izkoriščanjem statev nimajo bodočnosti, temveč je njihova prihodnost leveč jem v tem, da se pripojijo kot.samostojne EL večjim podjetjem.
Vsa amortizacija, ki znaša v gornjem primeru letno 5.000.-Din, ostane v kolektivu. Z njo do. sedaj razpolaga Delavski svet podjetja in v. glavnem s terni sredstvi vrši odplačila za nabavo novih strojev /anuitet/.	.
Z decentralizacijo delavskega upravljanja se pa-lahko s pravilnikom določi kdo bo v tem slučaju v celoti ali pa cTelno upravljal z amortizacijo.
Eli ali pa posamezne skupnosti EE se lahko odločijo, da z zneskom amortizacije upravlja;
P2VA ALT-JEUTIVA
Centralni Delavski svet, oz. skupnost EE lahko vodi skrb obnovitev celotnega pod j etka, z drugo besedo, da centralni Delavski svet vodi skrb za
-	nadomestitev starih strojev z novimi,
-	modernimi stroji za posamezne EL,
~ in da vodi načrtno skrb 0 razseritvi in modernizaciji celotnega podj etka, torej vsklajuje potrebe tkalnice, oplemenil— niče, konfekcije, energetskih objektov - itd.
DRUGA ALTERNATIVA	• ,
Da celotno amortizacijo EE upravljajo EE same, torej
-	sama nabavlja posamezne stroje,	'	• ■
-	prav tako tudi sama skrbi za celotni razvoj EE, ki'pa mora biti v skladu z interesi celotnega podjetja. Tako decentralizacijo imenujemo popolna decentralizacija delavskega u-pravl janja.
Sedaj pa nastane vprašanje ali ima EE dovolj sredstev, da bi lahko sama skrbela za celotno obnovo - mogoče bi morala vrsto let zbirati sredstva. (V takem slučaju bi bilo primerno v okviru podjetja organizirati sklad združenih sredstev EE* V tem slučaju ne bi bila sredstva vrsto let zamrznjena, temveč bi se jih LE medsebojno'posojale.)
TRETJA ALTERNATIVA
Da kolektivi EE preko svojega Delavskega sveta odločijo, da sami upravljajo le z določenim odstotkom od ustvarjene amortizacije EE in ta sredstva uporabljajo za najbolj koristne namene svoje EE, s. ten tia vlagajo sredstva tako, da bo stalno naraščala produktivnost dela - o preostalem delu amortizacije (ki je v pretežni večini) pa naj vodi centralni Delavski svet, oz. skupščina svetov EE, skrb o dobrem gospodarskem razvoju celotnega podjetja.	*	•
V našem primeru 'bo spričo posebne investicijske problematike najprimerneje, .da se za nekaj let odločimo za prvo alternativo. Razvoj podjetja ter stroški, ki so nujno potrebni radi centralizacij e obratov Mekinje in omarea zahtevaj o trenutno popolno centralizacijo amortizacije. Ni pa izključeno,da bi še v letu 1963. prešli na delno decentralizacijo sredstev amortizacije. Sicer pa bodo o tem vprašanju ipak odločale same EE,: ki pa isto časno ne bodo snele p bleme svoje EE ločeno obravnavati od najvažnejših problemov celotnega podjetja.
c)	OBRESTI NA POSLOVNI SKLAD IN OD KREDITOV;
Obresti na poslovni sklad je oblika prispevka, katerega plača
podjetje, družbi kot del nadomestila za koriščenje družbenih sredstev.'Obresti se plačajo od vseh sredstev, ki jih ima podjetje od družbe na razpolago; del imamo v obliki poslovnega sklada, to so naša lastna obratna sredstva, drugi del pa b obliki posojil. Na vsa ta sredstva plačujemo 6 >5 obresti (te
obresti sov bodoče lahko večje ali manjše).
v
Poslovni sklad predstavijajog
1)	Sklad osnovnih sredstev,
2)	Sklad obratnih sredstev.
Ker plačujemo takorekoč najemnino /obresti/ na poslovna sredstva mora biti interes sleherne BE, da nam stroji ne stojijo /isti slučaj kot pri amortizaciji, vendar s. to razliko, da amortizacija ostane podjetju, stroški na'jemnine .oz. obresti pa se odvajajo družbi/ ampak, da proizvajajo dalje, da imamo čimmanj nedovršene proizvodnje (le toliko, kolikor je to potreb no za nemoteno proizvodnjo/, dalje da gredo naši izdelki Čim-preje v prodajo ter da nam kupci v najkrajšem času plačajo dobavljeno blago, - torej zniževati je potrebno terjatve.
V skladiščih surovin in tehničnega materiala naj bo le tisti material, ki je za proizvodnjo ddjansko potreben in v takih količinah, ki so v skladu z internimi predpisi podjetja.
OPOMBA g
Sklad osnovnih in obratnih sredstev sta se s 1.1.1961. .združi-' la v poslovni sklad. Podjetja so dobila leta 1957. od skupnosti denarna sredstva za začetne sklade obratnih sredstev (ta sredstva služijo podjetju za redno in normalno poslovanje na nivoju leta 1957.) V. kolikor jim ta sredstva niso zadoščevala, do najela potrebne kredite, Tako so nekatera podjetja poslovala z večjo mero sredstev, najetih od skupnosti, druga pa zopet ustvarjala svoja lastna sredstva. Da bi bila vsa podjetja v "enakopravnem položaju, se je Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij /podjetij/ dopolnil S tem, da se začetni sklad obratnih sredstev in. posebni krediti spremene v dolgoročna posojila.
d)	OSEBNI PEK JENKI, KI SE ŠTEJEJO. ZA MAT. HI Al,EN STROŠEK SO;
-	dnevnice in potni stroški za službena potovanja,
-	terenski dodatek,
-- dodatek za ločeno . življenje,
-	Izdatki ža varstveno in zaščitno obleko ih . obutev ter druga varstvena sredstva, ki so določena po Uredbi o higiensko teh'' nični zaščitiš/ETS/ kot n.pr. delovne obleke, pokrivala, o-butev itd, /Vsako podjetje v okviru letnega finančnega plana izdela svoj interni plan HT3 sredstev in stroškov. Ta pl a11 mora obvezno potrditi. Delavski svet, je pa podvržen kontroli

finančnih organov),
-	povračilo stroškov za prevoz delavcev na delo in iz dela, ki presegajo 600.- Din mesečno za posameznika. Razumljivo pa je, da mora vsak posamezni primer odobriti Delavski svet podjetja.
-	nadomestitev za osebni dohodek za prvih 7 dni delovne nezmožnosti, radi bolezni ali poškodbe delavca v znesku, ki mu pripada po.posebnih zveznih predpisih /boleznine do 7 dni/.
e)	DRUGI MATURIADNI STROŠKI;
-	Stroški, ki so nastali radi udeležbe na sejmih in razstavah, kot primer Zagrebški velesejem, spomladanski sejem tekstila v Ljubljani.
-	Reklamni in propagandni stroški. Višino zneska za vsako leto posebej določi Delavski svet podjetja.
-	Reprezentančni stroški, ki jih prav tako določi Delavski svet.
-	Stroški za obvezne, občasne in sistematične zdravstvene preglede delavcev, kar je v smislu Zakona o zdravstvenem zavarovanju; to so tista delovna mesta, ki so zdravju škodljiva ter je zato potrebno za delavce na takih delovnih mestih voditi nenehno skrb /preventiva/.
Taka delovna mesta so kot n.pr.; varilec, vsa delovna mesta, ki so v zvezi z barvili ter podobno.
f)	STROŠKI ZA IZOBRAZDVANJE;
Podjetje lahko stroške za izobraževanje bremeni materialne stroške, vendar največ do 1 U vseh Izplačanih bruto osebnih dohodkov;.
Ta sredstva uporablja podjetje podjetje za organiziranje internih ter eksternih tečajev in drugih oblik izobraževanja. V kolikor pa podjetju ne zadostujejo ta sredstva, lahko Delavski svet določi, da se preostale potrebe krijejo iz čistega dohodka - vendar o tem pozneje, ko bomo obravnavali čisti dohodek.
/se nadaljuje/
Stane Marcijan
IZPOLNITEV'PLAHSKIH NALOG V L-TU. 1961.
Realizacija plana proizvodnje v letu 1961. je Lila kljub neštetimi problemi in zaprekami dobro izvršena, saj je prekoračenje letnega plana za celotno podjetje 22. /. ...Rebultati proizvodnje bi bili še lepši, če ne bi imeli takih težav z novimi avtomati in pomanjkanjem surovin.-
Letni plan podjetja za leto 1961 * je Ml naslednji;
bombažne tkanine ................. .685.000.-	m.2
svilene tkanine .................. .157.000.-	m2
S kupno ;	842.000."	m2
Realizacija pa je bila naslednja;
bombažnih tkanin ................  .767.125.-	m2	ali	112
svilenih tkanin .................. .263.068.-	m2	ali	168	fo
Skup n o ;ri	1,030.208,-	m2	ali	122
Realizacija plana svilenih tkanin je prekoračena za 68 $ žara" di tega, ker se je na strojih, kjer so bile planirane, da se bodo delale bombažne tkanine, delale svilene tkanine in je bil io prekoračitve zato toliko večji. Poleg proizvedenih tkanin je podjetje izvršilo še naslednje usluge; pobarvalo in pobeli" lo se je 34.352 kg bombažne preje. Tiskarna pa je potiskala tovarno Mnduplati" Jarše 40.491 tm blaga.
Izvršitev plana po LL je naslednja;
LL 10 - tkalnica Perovo;
Plan Realizacija	>
stara tkalnica '	340.000.- m2 349.543.- m2 103 $8
nova tkalnica	131.853.- m2	76.617.- m2 58 ^
Skupaj;	' 471.253.- m2 426.161.- m2	90 >
Operativni plan za novo tkalnico je bil tekom leta zmanjšan, ker je bilo doseganje po. letnem planu premajhno. Plan avtomat" ske tkalnice v letnem planu za Združenje tekstilne industrije ni bil upoštevan.
LL	20	- tkalnica	Mekinj e;	.		
			Plan	Realizacija	0	
			157.000.- m2	183.238.- m2	117	1°
LL	30	- tkalnica	omarca;			
			Plan	Realizacija	'P	
			345.000.- m2	420,808.- li2	122	1»
	11	- tiskarna	Perovo;			
			Plan	Realizacija		
			238.228.- tm	197.757.- tm	83	
	12	- barvarna	Perovo;			
			Plan	Realizacija	. P.	
beljenje in barvanje
bombažne preje	227.076.- kg 178.334.- kg 82 ^

KL 13 - konfekcija Perovo;
Plan	Realizacija	/®
1,536.416 kom 1,567.367 kom	102
Za boljši pregled nad doseganjem proizvodnje dajemo primerjavo na enega zaposlenega v letu 1960., ko je bila proizvodnja na enega zaposlenega .2766 m2, v letu 1961. pa 2960 m2 na enega, ali za 8 >6 več kot v letu 1960. Tkalnica Perovo je za 7 tkalnica Mekinje za 31 'p in tkalnica omar c a za 6 izdelala več blaga kot v letu 1960. Celotno podjetje pa je v primerjavi z letom 1960. - 1961. izdelalo za 10 jo več m2 tkanin kot v letu 1960.
Tekom poslovnega leta smo imeli naslednjo tehnično problematiko
Pri poslovanju podjetja predstavlja eno največ jih težav raztresenost obratov, ker imamo še vedno ločeno obrat svile in . obrat frotirja - izven matičnega obrata. V letu 1962. je predvidena gradnja nove tkalnice, kar je nujno potrebno vsled na-trpanosti v obratih. Poleg tega srno v tehnološkem procesu o-mejeni s izboljšanjem'organizacije -dela, posebno pa še uvajanje novih tehnoloških postopkov /predvsem v tiskarni/. V veliki meri nam razbitost podjetja otežkoca tudi organizacijo in vodenje podjetja ter povečuje stroške proizvodnje.
Strojni park v tkalnicah je zelo izrabljen in je redna proizvodnja usigurana le s stalnim remontom. Večje motnje smo imeli v proizvodnji tudi z električno energijo,.v obratu na Porovem in to predvsem v barvarni, ker se je obrat napajal z električno energijo iz omrežja, katero ni predvideno za industrijo, S 1, januarjem je ta problem rešen s postavitvijo nove transformatorske postaje. Velike težave s: o imeli v letu 1961. z novimi ATE avtomatskimi stroji, za katere ni bila pripravljena in urejena priprava, prav take ne izučena delovna sila. Potrebno je bilo nabaviti votkovno-navijulni stroj, angleško snovalo in urediti ”Sulcer?t jev škrobilni stroj , kateri je zelo zastarel in izrabljen, tako da je škrebljanje' zalo zaviralo proizvodnjo teh strojev. Že v prvih mesecih .tavanja so se pokazale tudi hibe samih ‘tkalskih strojev tv.r manjkanje rezervnih delov. V prostoru, kjer so ti stroji, tudi ni bila u-rejena klimatizacija, katero smo morali naknadno urediti s navadnimi vlažilnimi napravami, kar je za dobro delovanje avtomatov nujno potrebno.
Iz vseh teh vzrokov tudi ni bila dosežena proizvodnja na teh strojih, kateri so tako rekoč poiskusno ooratovall.
Tkalnica Mekinje ima za izdelavo žakardskega blaga za kravate stare žakarde s premajhnim1raportom, kar otežkoca izdelavo modernejših dessenov za kravate. Predvidevamo, da bomo ta problem rešili v letu 1962. z nabavo novih 1200 -tih žakardov z
večjim raportom. Večje motnje so "bile v proizvodnji tudi zaradi pomanjkanja surovin "bombažne in svilene preje. V svili je bil predvsem problem zaradi nepopolnega asortimana svilene preje, kar se je delno rešilo z nabavo nekvalitetne preje.
V	tiskarni je proizvodnja tiskanih tkanin omejena na pigmentni tisk in na flockane tkanine. Tisk ne odgovarja za tiskanje ša-lob in rut, kateri zahtevajo mehak otip tkanine po tiskanju.
Ta problem bo rešen z nabavo parilnika, za katerega pa trenutno niti ni prostora, ker je vsa oplemenilnica popolnoma zasedena. Mize v tiskarni' ne odgovarjajo za finejše tiske, ker je njihova izdelava zelo slaba, pod,na katerem so montirane, ni raven. Tudi peč v tiskarni je za konfenzacijo in polirnerizaci-jo tkanin zelo primitivna in jo bo treba nujno rekonstruirati•
3 postavitvijo novega barvnega aparata v barvarni se je odstra' nil zelo velik in važen problem v našem podjetju. Kvaliteta in kvantiteta barvanja se je zelo spremenila. Z novim aparatom nam je omogočeno, da bomo imeli lepše barve, kar je za frotir izdelke silno važne. Treba bo šele izpopolniti barve in kvaliteto barvane preje, za kar imamo vse možnosti.
Za oplemenitenje in apretiranje tkanin imamo na razpolago le star razpenjalno-sušilni stroj s premajhno sušilno dolžino ter z igličasto razpenjalno verigo, kar za finaj še tkanine ni primerno. Iz teh razlogov bo tudi na tem stroju potrebna rekonstrukcija.
V	‘konfekciji se je podaljšal prostor, nabavljeno je bilo tudi j nekaj novih -Singer1' šivalnih strojev. Konfekcija bo tako z ur6' jenim planiranjem lahko normalno izpolnjevala planske naloge
in se ne bi smelo več primeriti, da bi enkrat ne imeli dela, drugič pa preveč.
S povečano proizvodnjo tkanin na ATS strojih bo tiskarna morala obratovati v letu 1962. v treh izmenah. Prav tako tudi tkal'' niča frotirja v dinar c i in to zaradi velikega povpraševanja po frotirju in nevarnosti zaradi stalno naraščajoče konkurence v južnih predelih naše države kjer imajo nove tovarne in moderne j' še stroje.
V	navedeni problematiki so le najvažnejši činitelji, ki so nas spremljali v letu 1961., ker je nemogoče navesti vse problemef katere se je moralo reševati in katere bomo morali se reševati v prihodnosti.
Matija Jenko
REALIZACIJA PLANA PRODAJE ZA L TO 1961.
Plan prodaje za leto 1961. je znašal Dosežena realizacija 1961. je znašala Presežek plana
Primerjava z letom 1960, ko je znašal
Plan prodaje in dosežena realizacija presežek plana
Din
844,593.69o.-9o3J658.264.~
7, ol £
Din
It
828,799.ooo.-
864,o47.265•"
4,2 1°.
V letu 1960. so 'bile cene našim proizvodom znižane za 10 jš. če to upoštevamo, bi se realizacija dvignila na cca 980 milijonov, to se pravi, da bi bil potem plan presežen za 14 ‘k, kar lahko smatramo za velik uspeh.
Prodaja po grupah je bila v letu 1961. sledeča:
plan dosežena realizacija
doseganje
Svila v t.m.	72,739.59o.~	127,599.375.-	175,42	
Svileni got.izd235,281.274.-		138,754.466.-	lo2,56	
Bombaž got.izd.567,376,166.-		6o2,797.4o8.-	lo6,24	/»
Bombaž v t.m.	69,196.66o.-	34,7o7.ol5.-	5o,16		
S k H. p a j :	844,593.690.-	903,858.264.-	lo7,ol	
Da ni bil plan dosežen v grupi bombaž v trn je vzrok v tem, ker je bila planirana proizvodnja plaže v trn. in ženila. Ker se pa ti artikli v trn. niso prodajali, temveč samo v konfek-cioniranih izdelkih, je ta grupa pod planom. Da je v grupi svileni trn plan tako visoko prekoračen, je vzrok v tem, ker so bili planirani žepni robčki.in cel rutice, ki se niso izdelovali, namesto teh artiklov pa se je izdelovala karo svila in sanžan s flokanim desenom. Ta dva artikla sta bila lansko leto naš slager sezone.
Prodaja po prodajnih področjih je bila v letu 1961. sledeča: Plan., Realizacija po odbitku i* doseganja
_____________ ____ rabata _______________plana
Srbija 244,849.399.-	2 25,3 71*7.0 5 9."	’ 92* p
Hrvataka 244,849.399.--	265,474.881;.-	I08	$
BiH in Mak.163,232.933'.-	14o, 154.696.-	86	/=
Slovenija 163,232.933.-	25o,141.593.-	  153	A
Skup aj;816,164.664.-_______881,142.229.- lo? ^________________
Da sta Srbija in BiH pod ..planom;,: ja vzrok slabo plačevanje računov kupcev iz teh področij. Spomladi in poleti 1961. smo bili v finančnih težavah. An sno dajali blago kupcem v Sloveniji in Hrvatski, ki sp račune takoj poravnavali.
: i .,.
Omembe je vredno, da srno v lotu 1961. popolnoma očistili zalo^ starih nelcurantnih izdelkov in to iz leta 1957. in 1958., tako, da imamo danes v skladišču gotovih izdelkov samo blago iz proizvodnje v decembru 1961.
Zanimiva je tudi primerjana gibanja brutto prometa v zadnjih letih;
Leto____Prodano_______Vrnjeno______Realizacija______'fa vračanja
1959.	851,362.7o8,- 10,125.898.- 841,236.Slo.-	1,19
1960.	876 175.865.- 12,128.6oo,- 864,o47.265.-	1,38 #
1961.	911,580.814.--' ■ 7,722.55o.- 9o3,858.264.-	0,84^
Kakor je razvidno, se promet stalno veča, vračanje blaga pa niža, kar je dokaz, da se naši izdelki kvalitetno izboljšujejo, kakor tudi da se blago dobavlja v rokih. Z novimi izboljšavami, t.j. apretiranjem svilenih izdelkov, boljšimi deseni pri dekorativnem blagu ter pestrejšim barvnim asortimen" tom pri brisačah bodo uspehi še znatno boljši.
Jože Škerlec
VTISI S SEJMA " MODA 1962.'"
Moda! Moda, ki tiranizira svet, ženske in moške, mlade in stare, moda, ki kraljuje že od davnih dni vsemu človeštvu, je spet razburila posebno ženski svet naše ožje domovine z le" pirni, manj lepimi in V groznimi" modeli na modni reviji, ki jo je priredil Center za sodobno oblačenje ob času sejma "Moda 1962". Morda je človek sodobno oblečen, če navleče nase katero od tistih "grozljivih" oblek, ki so bile prikazane na reviji, prijetno pa tisto prav gotovo ni, ne na pogled 'ne za žep. To o "grozljivih" modelih. Videli pa smo precej lepih, praktičnih in sodobnih oblačil. Sami ste videli in sami sodite !	•
Ker pa ni moda samo v krojih in modelih, ampak tudi v barvah, vzorcih, surovinah in vezavah tkanin, smo se ustavili v velikih razstavisčnih paviljonih na Gospodarskem razstavišču, kjer so bili razstavljeni najlepši izdelki naših kolektivov. Prava paša za oči! Že sami’ aranžmaji so bili taki, kakršnih še do sedaj ni bilo videti na nobenem sejmu. Rože, trava, zelenje, drevje, živali, luči in vmes blago in spet blago v vseh mogočih barvnih odtenkih. Gledamo z odprtimi usti in se ne mo emo načuditi, kako je naša tekstilna industrija napredovala kljub staremu strojnemu parku. Vzorci presenečajo, barve kombinacije so sem in tja skoraj preveč drzne, divje. Toda to narekuje moda. Mirne pastelne barvne kombinacije nas navdušujejo. Pletenine, perilo,, čevlji, torbice, nogavice, otro-

ška oblačila, vse .je najlepše, najboljše in-vendar včasih le malo pretirano "Modno”. Ustavili srno se kot opazovalci pred p razstavnim količkom, kjer piše "Svilanit" in prisluhnimo o-biskovalcem, to je tistim, ki so kupci razstavljenih predmetov. Vsak, pa še tako površen obiskovalec obstane ves začuden in navdušen pred "Biserom", težkim tiskanim blatom za zavese. "Čudovito! Prekrasno! Vendar, vendar nekaj lepega! Najlepše blago za zavese! to so vzkliki, ki kar prijetno zvenijo v u-šesih. Potem frotir! Predvsem ugajajo kopalni-jutranji plašči, tako vzorčno, kakor zaradi modela. Slisib pohvalo za orisace, strižen - velur frotir pa priteguje obiskovalce, da ga morajo malo "pošlatati". Navdušenje! Prav tako se ženske roke s bojaznijo dotikajo krokata za večerne obleke. Lepo, čudovito! "Svi-'
lanit" Ali ne delajo le kravate? /Kravata ni copata ------/
"Glej tam sc! lepe, lepe so, kar vse od kraja! Ge bodo v trgovini^ najprej si kupim tistole!" Kar stiska te v grlu! Lelo naših rok, naše je to, za kar slišiš pohvalo. Prisluhneš stari ženici, ki govori/ "'Tistole pregrinjalo je pa res lepo.
Če ne bo predrago, ga bom kupila. Lep vzorec je in barve so tudi mirne." Za seboj začudenje; -'Ali niso to take, ki jih delajo le v Italiji? Pa so res lepe in tako lepo padagid"Ta-koj. veš, da gre za voile blago za lahke zavese. Saj je res lepo tisto nežno, lahko blago, lepi so vzorci in vesel si,, da je tudi po kvaliteti vredno pohvale. Dobro apretirano je in vesela bo takih zaves vsaka gospodinja, ki hoče imeti lep dom. Slišič še pohvalo za šale in preslišiš kritiko, ki je je malo, največ na račun trgovine, ki takega blaga ne prodaja in žal nam je, ker bi malo večji razstavni prostor še boljše pokazal naše delo.
Na koncu se vprašam; "Ali srno uspeli?" Smo! Štiri zlate in ena srebrna meduija ni malo ob. tako močni konkurenci. Vesel odhajaš in J udo ti je ob misli, da je vse to ustvaril naš kolektiv. In že se vprašaš, kaj in koliko še lepšega bomo položili na oltar Mode prihodnje leto.
Zato; še veliko, novih, lepih in kvalitetnih izdelkov!
SKLEPI ZADNJIH SEJ DELAVSKEGA SVETA IN UPRAVNEGA .	.	ODBORA PODJETJA
19.redna seja DS:'
1„DS se strinja z 6/° obrestno mero za investicijske kredite, kakor tudi z spremembo lastne udeležbe pri gradnji stanovanj in to iz 25/^ na 30/£.
2.	Za trud in prizadevnost pri sejmu"Moda 1962!: naj se plačaj0 nagrade naslednjim tovarišemsPečevnik Petru,Seljak Bogdanu in Rostan Zvonetu po 12.000. - Din - Kramar S tankotu,Makove c Stanetu m Hubi Katki po 6,000,- Din.
3.	Kava pripada po normativu delavcem na vseh uelovnih mestih) kjer se vrši delo med 22=in 6, uro zjutraj.Zato naj se predli za močnejšo hramo poviša iz 40? na 607.000.- Din.Istočasno s° povišajo reprezentančni stroški na 400.000.-Din letno..
4.Stroški prevoza na delo in iz dela z javnimi prometnimi sr0^ stvi nad 600.- Din se plačajo vsem delavcem,ki so oddaljeni podjetja nad 5 in do 20 km.Prevoze naj si člani kolektiva pri* skrbijo sami,pri drugi! podjetjih pa naj posreduje tudi uprav-9 podjetja,ki je istočasne dolžna prilagoditi tudi delovni čas.
5.	DS se strinja s delom na domu za normirana delovna mesta.
6.	Plan za leto 1962. se s predlaganimi popravki soglasno potr^1
7.	Barvarni se odobri nočno delo na jigru z vsemi, pravicami da* datka in obračunavanja.
8.Osebni dohodki v mesecu januarju naj se obračunajo po dosed^ njih tarifah.Pri obračunu za mesec februar pa se izvrši obra0^' popravljenih postavk od 1.1.1362.dalje.
SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA -10.redna seja:
1.	Kompenzira j o naj se viški in manj ki kolekcij, za razliko pa 11 se obremeni osebni račun poedinoa.
2.	Viški v skladišču polizdelkov v skupnem znesku Din 3.328.-naj se knjižijo kor izredni dohodki podjetja,primanjkljaj v znesku Din 519.■- pa naj se knjiži v breme izrednih izdatkov.
3.	Tekstilni tovarni^Zvezda1',Kranj ,naj se po lastni ceni takoj fakturira blago,ki je bilo dostavljeno leta 1960. v aureturo«
4.	Komerciala je dolžna uri Požgaj Edvardu v Kranju urediti ^ devo z ostankom papirja,kateri se nahaja pri njem že od 1.19^'
j(
5.	Dolžnost uprave podjetja je,da do prve seje DS razčisti vz**0 viška v barvarni,ter o tem na zasedanju poroča.

6.Ostale razlike - viški in manjki v inventuri ne predstavljajo tako visokih zneskov,da hi se uveljavljala osehna odgovornost,
UO je mnenja,da se razlike knjižijo kot izredni dohodki oz. izdatki.
7.Mnenje UO je,da se k el.6."Pravilnika o delitvi čistega dohodka^ doda še podrobna obrazložitev o delitvi centralnega sklada osebnih dohodkov na koncu leta.
SPlansko-analitski sektor je dolžan do 1.seje UO razčistiti,kje je planiran 3.kurjač v Šmarci.
3.Tov.Praprotnik Branko-tu se odobri plačilo dodatka za ločeno življenje v višini Din 12.000.- Din mesečno za kritje stroškov stanovanja.Istočasno se mu zagotovi■stanovanje od prvih,ki bodo gotova.
10.Z ozirom na prošnjo tov.Goltes Marjane za štipendijo,predia= ga UO DS,da se prošnji ugodi.Višino zneska naj določi DS.
11.Spremeni se sklep zadnje seje UO glede plačila, neizkoriščenih dopustov iz leta 1.961 in sicer tako,, d a se stroški plačila kri je j c iz centralnega rezervnega sklada za tov.Golob Milana,Jenko Mati= ja in Kovač Valentina.Ostali dopusti pa se krijejo iz rezervnih skladov EE za 1.1961.,kamor dotioni delavci spadajo.
12.	UO predlaga DS udeležbo pri spomladanskem se Dnu gostinske in trgovinske opreme v Mariboru.
13.	UO se strinja s teni,da ing.kemije tov.Pipuš sodeluje pri reševanju problemov v barvarni in apreturi,kakor tudi s tem, da tov.Mihelič pomaga pri gradbenih delih nove tkalnice.Ing. Pipuša se plača od izvršenega dela,ing.Miheliča pa od znižanja cene od gradbenih podjetij.
POROČILO KADROVSKO-S001ALNE S1UŠIS
Pri zaključku nesreč pri delu in izven podjetja so bili ugotcv= 1jeni naslednji podatki;
obratne nezgode t	16 vsled tega izgubljenih 155 del.dni
na poti na delo:	4 vole d tega izgubljenih 64 del, dni
Skupno:	219 del.dni
V primerjavi z letom 1960 se je nesreč malenkostno znižal in to na povprečje zaposlenih -v letu 1960 - 336 --	5.9
v letu 1961 - 346 - i* 5.8
Večina nesreč pri delu nastane vsled neprevidnosti delavcev na delovnih mestih.Ge pomislimo,da je bilo vsled tega izgubljenih 1752 ur,nam posebnega komentarja k temu sploh ni treba.
V	mesecu januarju je "bilo sprejetih 11 delavcev in to s
v EL 60. a	. 1	v EE 30 ......... 4
V	UuJ lOeooooooeo 3	V -tili-J 50 •oociovooo 1
v EE 11. 2
Skupno je v podjetju zaposlenih 374 delavcev,od tega 115 moških in 259 žena.
Iz podjetja so odšli:4 delavci / 2 moška in 2 ženski /.
Tov.Pregl Maks je po dobrih šestih letih dela v našem podjetju odšel v pokoj.
Želimo mu še mnogo zdravja in zadovoljstva.
Poročili so se s
Tov.Šarc Feliks,Slevec Andrej in Stojs Olga por.Slevec.
Mnogo sreče in vsega,kar si najbolj selijo!
Mišič Danica
TUDI MI SMO PRISPEVALI i
V začetku januarja so močni potresni sunki na področju Bioko= vega in Dalmacije uničili mnogo vasi in povzročili ogromno škodo.Več kot 400 družin je moralo bežati na vse strani in iskati zatočišča pri znancih,sorodnikih,v hotelih in počitniš= kih domovih podjetij.Mudila se jim je denarna in materialna pomoč.Po vseh krajih države so se zbirali prispevki za prizadete,pa tudi v inozemstvi so razumeli nesrečo,ki je prizadela naše ljudi.Akciji za pomoč nesrečnemu prebivalstvu se je pridru^ žil tudi naš kolektiv in zbral po EE naslednje prispevke s
Uprava .......... 7.500,- Din
Tkalni c a-EE 10... 6.200.,-	"
Tiskarna ........ 2.300. -	11
Barvarna ........ 1.816,-	"
Sindikalna podružnica podjetja tovarna sama pa z sklepom DS D
Konfekcija ........ 5.855.-Din
Mehanična delavnica 3.000.- 11 Tkalnica Mekinje... 5.415.- " Tkalnica Šmarca.... 5•370.- "
je prispevala 2.444.- Din,-n 150.000.-
Mišič Danica
Uredniški odbor.Pavlič Avgust,Brodnjak Henrik,Mišič Danica, Pečevnik Peter,Gregorič Anica,Mubi Kati in Lap Mihael.
NAGRADNI UGANKARSKI KOTIČEK
REBUS




A/
I /

A

..
•ipČ
/j


n.....t-
...».........
ut
y/..
■A/
:5’
/

/

KRIŽANKA I.
3
4 5
:	: , ipl
..........
i.
„4...........?....
„4 t..
..s-



.;..:
iAA:
i 1
"V
"t......
B;
i
Vodoravno s
1.	Vrsta slike -	3,14
2.	Počep
3.	Uničuje kovine - Začetnici imena -znanega svetovnega popotnika
4.Samoglasnik - Moško ime
5.Oblačila starih rimijanov
6iDeli telesa - Zaščitni črki znanih domačih radi©aparatov
7.Mož od race
.£ .Vrsta papige; - soglasnik in samo= glasnik.
NavpičnoliVrsta tlela v tekstilni industriji 2.Okraj sani izraz za takoj- Napad 3.Sestavni del tekstilne tovarne
4.	Ki ima 5 krakov / skrajšano /
5.	Znak za neznanko v matematiki - žensko ime.
I Z P 0 L N J E V A N K A
Opozorilo;reševalec,izpolnjuj najpreje oštevilčena vprašanja,ki segajo samo do debele navpične črte,potem šele vprašanja, ki so označena z.črkami.
1.	Davno izumrli kulturni narod v Ameriki
2.	Gorovje v Ameriki
3.	Reka v BH
4.	Ce ni črno
5.	Dalmatinsko žensko ime
6.Judovsko moško ime
A.	Umetnik	D.Preganja in ščiti divjačino
B.	Kavin nadomestek	E,Pralni detergent
G.Moško ime	• F.Več zvokov skupaj
Črke v. krogih-od zgoraj navzdol nam povedo ime znane tekstilne tovarne na Gorenjskem.
VSE PRAVILNE REŠITVE CELOTNEGA UGANKARSKEGA KOTIČKA BODO IZ= ŽREBANE.RAZDELILI BOMO 3 NAGRADE IN SICER:
I.	NAGRADA	-	1	kom	Kravata la / dolga J
II.	"	-	1	»	šal "Drago"
III.	"	-	1	"	Kravata / vezana /
VSE 3 REŠITVE POŠLJITE DO 19.t.m. V TAJNIŠTVO PODJETJA.
SREČANJE Z MLADINCI IZ JARŠ
V soboto,dne 27.januarja so nas obiskali mladinci iz tovarne "Induplati",Jarše,z namenom,da si ogledajo naše podjetje.Ob tej priložnosti smo priredili športno srečanje- v ping-pongu, streljanju in šahu.Ker v Kamniku nismo dobili primernih prosto= rov,smo imeli tekmovanje v Kulturnem domu na Duplici,Naša eki= pa v šahu je zmagala z rezultatom 2:1,ekipi v ping-pongu in streljanju pa sta bili poraženi,to pa predvsem vsled nepopolne zasedbe moštva.
Meseca marca nameravamo organizirati povratno srečanje in upamo, da bomo imeli v Jaršah več sreče.
Istočasno obveščamo vse prijatelje šaha, da bomo koncem tega meseca organizirali v p.Ujetju šahovski turnir.
Marjan Repič
V: S E B I N A:	'
1.	Decentralizacija delavskega samoupravljanja - porok za večje ekonomske uspehe.
2.	Decentralizacija delavskega samoupravijanja-garancija dobrega gospodarjenja / nadaljevanje /
3.Shema delitve celotnega dohodka / nadaljevanje /.
4.Izpolnitev planskih nalog v letu 1961.
.5.Realizacija plana prodaje v letu 1961.
6.Vtisi iz sejma"Moda 1962''.
7.Sklepi zadnjih sej DS in UO.
8.	Poročilo kadrovs ko-s o cialne službe.
9.	Tudi mi smo prispevali!
10.Nagradni ugankarski kotiček.
11.Srečanje z mladinci iz Jarš.

i
I
'• l
i
i
I