Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6. telefon 72 0B2 - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Milan Flerln — Izhaja vsakega 15. v mesecu - Žiro račun: številka 5012-3-50 - Cena 0.51 (lin — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča- v Ljubljani Leto X. — Št. 6 Domžale, 15. junija 1971 f# a V ctrei! rilec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Izvajanje stabilizacijskih ukrepov je naloga vseh dejavnikov v občini Tekoča gospodarska gibanja v občini nas opozarjajo na resnost položaja in l,ujnost hitrešega ukrepanja, kot tudi ,la potrebo po širši družbenopolitični ,c,ji in mobilizaciji vseh samoupravnih subjektov pri izvajanju temeljnih ci-Jev stabilizacije in reforme. Izvajanje temeljnih usmeritev raz-'ojne politike za leto 1971, kot so ob-•kovanje osebne, splošne in investicij-ske potrošnje v okviru razpoložljivih srcdstev in možnosti, intenzifikacijo gospodarstva in krepitev konkurenčne sPosobnosti na osnovi lastnih sil, kre-P*tve tržnih meril, povečanje izvoza ter Pospešena skrb za sposobne kadre, bo llspelo le, če bodo vsi nosilci gospodarske politike v okviru svojih jasno raz-*^ejenih pristojnosti ustrezno ukrepali. ospodarske organizacije morajo iskati r®šitve v maksimalni racionalizaciji poganja, reviziji proizvodnega in komercialnega poslovanja ter izboljšanjem adrovske strukture, ne pa le v zviše-V‘mju cen in pričakovanju rešitev od ^Unaj. Občinska skupščina mora z us-ezno proračunsko porabo ter davčno Politiko nuditi pomoč gospodarstvu, t *Uz“ene in druge službe pa morajo s 0t'ini spremljanjem in obveščanjem Položaja gospodarskih organizacij ter grupacij preprečevati gospodarske ekscese. I*ri Uresničevanju konkretnih izvajanj odo nedvomno koristile ugotovitve, o aterih jc občinska skupščina že raz- Pravljala. ^“aliza ugotavlja, da so dosedanji a“'lizacijski ukrepi zelo prizadeli nekatere gospodarske veje v občini. Pozi-'vne razlike, preračunane na planirano •"oizvodnjo v letu 1971, znašajo le 30,9 d 10* negativne pa 42,9 mio. To pomeni, a bi industrija pod nespremenjenimi n°eyji Poslovanja izgubila 12,0 mio di-arJev, kar je četrtina predvidene akumulacije. • ^ ozirom na močno navezanost pro-v°dnje nekaterih podjetij na uvoz su- rovin in materiala, je imela devalvacija največji negativni učinek, saj se je uvoženi material v povprečju podražil za 18 %. Dosežena razlika v ceni predstavlja 47 % celotnih negativnih razlik. Kljub temu, da so sc povečale cene le nekaterim vrstam materiala domačega izvoza v povprečju za 9 %, predstavlja podražitev tega materiala 33 % negativnih razlik. Ostala izguba je nastala zaradi manjših izvoznih premij in povečanja cen raznih storitev (PTT, transport, energija). Nasprotno pa pretežni del pozitivne razlike (59 %) nc izhaja iz devalvacije, ampak iz povečanja tovarniških cen industrijskih proizvodov (v povprečju za 4 %). Višja vrednost izvoza zaradi spremembe tečaja je zastopana s 33 %. Zmanjšanje dajatev do družbe pa samo 5%. Saldo negativne razlike je prevelik da bi ga lahko gospodarske organizacije nadomestile z aktiviranjem notranjih rezerv. Zato iščejo nekatere rešitve v povečanju cen finalnim proiz.vodom. Za Družbeni dogovor za otroško varstvo Na pobudo temeljne skupnosti otroškega varstva sta občinska konferenca SZDL in Občinski sindikalni svet pripravila posvetovanje o problematiki otroškega varstva v luči programske usmeritve v naslednjih petih letih. Posvetovanje je bilo zaključeno s stališčem, da le ugotavljanje potreb in hude problematike ne pomaga. Treba bo močne solidarnosti vseh aktivnih občanov, ki pa jo je mogoče spodbuditi in speljati le prek družbenega dogovora. Ko se je pred tremi leti pričel izvajati zakon o skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva, se je prispevek, ki so ga plačevali delavci v delovnem odnosu za otroški dodatek, pričel deliti v dva namena: za otroški dodatek in za razvoj dnevnega varstva otrok. Odvzeli smo torej od otroškega dodatka, da bi imeli vsaj začetna sredstva za investicije v objekte otroškega varstva. To je bilo obdobje sistematičnega pristopa k razvijanju družbene baze otroškega varstva. Že takrat smo vedeli, da denar, ki ga na ta način redni viri zagotavljajo. ne bo zadoščal za pokrivanje najnujnejših potreb. Ce bi vsa tri leta delali, kot jc ob sprejemu zakona bilo nakazano, "dinar na dinar« in bi k vsakemu dinarju iz zakonskih virov dodali še dinar, zbran na solidarnostni osnovi, bi komaj pokrivali najnujnejše potrebe. Tega pa nismo storili. Pred sprejemom zakona smo prispevali od osebnih dohodkov Ni še dolgo, ko so se prvi stanovalci vselili v dva nova stanovanjska bloka ob Ljubljanski cesti, nasproti I. osnovne šole v Domžalah, pa jc izvajalec del tudi že poskrbel, da je urejena okolica. Velika ploščad, sredi med tremi bloki je asfaltirana, zelenice urejene in obrobljene, sedaj pa je samo še naloga stanovalcev, da bodo poskrbeli, da bodo ti prostori vedno čisti, zelenice pa res zelene in skrbno vzdrževane 2,1 •/• le za otroški dodatek, po novem sistemu pa 1,8 "/o za otroški dodatek in dnevno varstvo vred. Spomnimo se, da smo v preteklosti v sklad za otroško varstvo (poleg prispevka za dodatek 2,1 °/o) zbrali sredstva, ki so jih delovne organizacije še posebej prispevale. Po sprejetju novega sistema pa so solidarnostna sredstva bila manjša, tako rekoč jih ni bilo. S tem pa smo storili korak nazaj. KAJ ŽELIMO Z DRUŽBENIM DOGOVOROM DOSEČI: Hitreje moramo popravljati, kar smo zanemarili. Čeprav majhna sredstva za otroško varstvo po novem sistemu, pa vendarle trdna in stalna, zagotavljajo sistematični razvoj. Ob teh sredstvih moramo zbrati še solidarnostni prispevek vseh delovnih organizacij in privatnih obrtnikov. Vsak naj bi prispeval po svoji zmogljivosti. Kategorija otrok in mladine, ki ima potrebe po vzgoji, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu je v vsaki družbi največji neproduktivni del prebivalstva, pa tudi osnovni temelj njenega nadaljnjega razvoja. Otrok je porok za pravo srečo človeka, vendar pa je lahko največja žrtev neuspešne družbe, ker je nesposoben, da bi se sam boril in prispeval k uresničevanju svojih socialnih pravic, ekonomske stabilnosti svojega naroda in širše skupnosti. Z razvojem vzgojno varstvenih zavodov se uresničujejo velike koristi za človeka in socialistično družbo, lter preprečujejo usodno diferenciacijo v obdobju zgodnjega otroštva. Pogoj pa je zadostna mreža vzgojno varstvenih zavodov, ker se sicer njihovo delovanje sprevrže v nasprotno smer, v poglabljanje razlik v možnostih za zdrav in skladen razvoj vseh otrok. Sprejem otrok v vzgojno varstvene zavode ne sme biti odvisen od plačilne sposobnosti staršev, temveč le od potrebe otrok po vzgoji in varstvu. Pri sedanjem načinu financiranja dejavnosti teh zavodov znaša družbeni delež v občini 66 ”/o. Ta delež bi moral ostati, ker se z njim sankcionirajo vzgojni cilji socialistične družbe in zmanjšujejo socialne razlike. Ker pa se družbena sredstva za osnovno dejavnost zavodov ne bodo mogla povečevati za toliko, kolikor znašajo potrebe, je treba še smotrneje urediti diferencirano oskrbnino (ekonomsko ceno). Družba mora prispevati več za otroke družin z nizkimi dohodki, manj pa za druge. Vloga krajevnih skupnosti in delovnih organizacij bo pri iskanju sredstev, ki naj zapolnijo vrzel med ekonomsko ceno in zmogljivostjo staršev, koordinirana. Poznavajoč razmere v krajevni skupnosti in pogoje delavcev v delovni organizaciji, se bo delovna organizacija lažje odločala, za katerega otroka svojega delavca bo prispevala tretinski delež za subvencioniranje oskrbnine. To bo naložba delovne organizacije v jutrišnjega proizvajalca. Del minulega dela naj bi vsaka delovna organizacija naložila v reprodukcijo delovne sile. Ce začne pri otroku, bo le-temu zagotovljeno uspešno šolanje in strokovna izobrazba. Tako bo preprečeno, da bi ta otrok jutri postal nekvalificiran z majhnimi osebnimi dohodki in da ne bo na repu socialne lestvice. Že danes je treba preprečevati jutrišnje socialne razlike, če hočemo postati visoko produktivna družba. Ta sestavek je namenjen za razmislek in orientacijo. Z njim pozivamo vse delovne organizacije in ves zasebni obrtniški sektor, da prizadeto razmišlja in ukrepa. Najučinkovitejše ukrepanje je v razumnem pristopanju k družbenemu dogovoru in prispevanju za hitrejši razvoj otroškega varstva v občini po zmogljivosti. Marija Ivkovič Predlog programa občinske konference ZKS Domžale Na osnovi sklepov XVII. seje predsedstva ZKJ, 20. seje CK ZKS in sklepov IV. ebčinske konference ZKS Domžale, smo na komiteju občinske konference ZKS pripravili predlog programa o nalogah komunistov v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, skupščini občine, interesnih skupnostih in društvih. Komite občinske konference je o tem predlogu pro--rama razpravljal na svoji seji, dne 15. VI. 1971. Organizacijam Zveze komunistov, komunistom in drugim občanom pa naj ta predlog služi kot napotilo za akcijo. 1. Organizacije in oddelki ZKS v občini Domžale Vse organizacije in oddelki ZKS v občini Domžale naj obravnavajo sklepe 17. seje predsedstva ZKJ in 20. seje CK ZKS ter 4. seje občinske konference ZKS Domžale. V smislu teh sklepov so dolžne vse organizacije in oddelki izdelati programe dela aktivnosti svojega dela do konca leta 1971. V teh programih so organizacije in oddelki dolžni še posebej analizirati aktivnost in disciplino svojih članov v organizaciji ZK, v strokovnih in samoupravnih organih ter v drugih družbeno političnih organizacijah (sindikatih, mladini, SZDL, ZB), krajevnih skupnostih, športnih in drugih društvih. Organizacije naj postopajo po statutu ZKJ in ZKS in izključujejo iz članstva vse tiste člane, ki delujejo v nasprotju s programom ZKJ, sklepi in smernicami občinskih konferenc ZKS. Uveljavitev družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki so sedaj v teku, bo v praksi odprla vrsto problemov in dilem. Organizacije in člani ZK naj še pred uveljavitvijo sporazumov zborom delovnih ljudi dajo pobudo za organiziranje in tolmačenje teh vprašanj. Prav tako jc njihova naloga, da spremljajo in analizirajo uveljavljanje sporazumov v praksi ter da dajo oceno rezultatov in pobude za eventualne izboljšave. Organizacije ZK so dolžne vnaprej obvestiti komite občinske konference ZKS o svojih sestankih in o problematiki, ki jo bodo obravnavali. Komite pa bo izmed svojih članov za posamezne organizacije določil stalne delegate, ki bodo po potrebi prisostvovali sestankom organizacij ZK, za katere so zadolženi. Nosilci: Organizacije in oddelki ZK ter komite občinske konference ZKS Domžale mnoga podjetja pa tudi eventualna liberalizacija cen (tekstilna industrija) ne bi pomenila mnogo, saj jim tržne razmere ne bodo dovoljevale dvigniti cene v taki meri, da bi pokrile večje stroške. Iz naštetega izhaja, dosedanji stabilizacijski ukrepi še niso dosegli zaželenega uspeha. Nasprotno, inflatorna gibanja, kot so naraščanje življenjskih stroškov zaradi večjih cen, večanje osebnih dohodkov v gospodarstvu in negospodarstvu ter drugi pojavi, dobivajo še večji obseg. Da bomo dosegli s stabilizacijskimi ukrepi začrtano gospodarjenje, bo potrebna dosledna disciplina vseh dejavnikov pri izvajanju akcijskega programa za uresničevanje nalog ekonomske politike. Z. Rok: Programe morajo organizacije in oddelki ZK izdelati do 30. junija in izvod programa poslati tudi na komite. 2. Delovne organizacije Delovne organizacije (gospodarske in zavodi) in skupščina občine Domžale, so zadolženi, da izdelajo svoje stabilizacijske programe. V teh programih pa mora biti zlasti obdelano: — stanje investicij, posebej zagotovljenost sredstev in struktura investicij, — delitvena razmerja, osebni dohodki — akumulacija in trend razvoja delitve dohodka, — stanje likvidnosti, — politika uvoza in izvoza. Nosilci: Delovne organizacije, zlasti vodstveni organi Rok: 30. junij 1971. 3. Gospodarske organizacije Zveza komunistov in zveza sindikatov v gospodarskih organizacijah morata biti iniciator, da vsaka organizacija prip*av! svoj dolgoročni in srednjeročni razvojn' program, ki bo izhajal iz razvojnih možnosti gospodarske organizacije, panoge, *z razmer in zahtev na enotnem jugoslovanskem tržišču in na vključevanju v mednarodno delitev dela. Se posebej morajo poskrbeti za izdelavo petletnih programov izobraževanja zaposlenih in programa sprejemanja novih kadrov. Ti programi morajo biti izdelan* po posameznih letih. Nosilci: Organizacije ZK in organizacije sindikata v gospodarskih organizacijah. Rok: Do konca leta 1971. 4. Podružnica ljubljanske banke v Domžalah Podružnica ljubljanske banke v Domžalah mora proučiti, koliko je bila njih«v*' dosedanja aktivnost v skladu s stabiliz8" cijskimi ukrepi. Pri tem mora posebej P*-0' učiti: — kriterije za odobravanje kredite za obratna sredstva in investicije, , — že odobrene investicijske projekte, *^ vidika nujnosti, rentabilnosti in zagotovljenosti sredstev, — sprejeti mora svoj program za izvajanje stabilizacijske politike. . Nosilci: Podružnica ljubljanske ba**K v Domžalah. Rok: 30. junij 1971. 5. Služba družbenega knjigovodstva, 0 gani za ugotavljanje in pregon kazniv* ^ dejanj in gospodarskih prestopkov in Pre_ krškov morajo poostriti nadzor nad upo rabo družbenega premoženja in nad o slednim spoštovanjem pogodbenih in z . konitih obveznosti ter najhitreje ukrep8 ^ zoper vse ugotovljene storilce. Za uspesn delovanje morajo analizirati vse ugoto ljene pomanjkljivosti doslej in si zastav* program dela. Komite občinske konference ZKS E,0.Irc žale pa je dolžan sklicati predstavni ^ omenjenih organov in se z njimi dogov riti o konkretnih programih dela. . Nosilci: Navedeni organi in komite o činske konference ZKS Domžale. Rok: Omenjeni sestanek je treba sklic* ti do 30. junija 1971. 6. Samoupravni organi interesnih s*11*!.’ nosti s področja družbenih služb mor8* zagotoviti vrnitev imobiliziranih viSK dohodkov svojih proračunov gospodars tako, da z diferenciranim pristopom SP ,a stijo prispevno stopnjo, iz katere se n8P8J njihov proračun. jp Nosilci: Samoupravni organi interes** skupnosti s področja družbenih služb. 7. Skupščina občine Domžale Skupščina občine Domžale in njeni or-8ani morajo: — zagotoviti vrnitev imobiliziranih sredstev proračuna občine in temeljne izobraževalne skupnosti iz leta 1971 gospodarstvu tako, da se z diferenciranim pristopom oprosti obveznost plačevanja ti-s‘ltn, ki so s svojim dosedanjim delova-bjein dokazali, da imajo na lastne sile pPrt razvojni program, ki ga tudi uspešno Ovajajo in bi oprostitev prispevne stopnje Pomenila bistven premik k dokončni uve-Javitvi tega programa; zagotoviti, da se cene za komunalne j . u8e. ki jih odobravajo organi skupščine, zjernoma povečajo le v primeru, če sc na Podlagi zveznih predpisov povišajo cene uroyin ali reprodukcijske; a materiala, ki C,n *vcna postavka za določitev cen. Cc se izven teh primerov, zaradi težav Poslovanja delovne organizacije, pojavi Potreba po zvišanju cen, naj skupščina za-adi sedanje politične situacije nastalo kodo ali izgubljeni dohodek gospodarski tganizaciji povrne, ne pa da odobri zvišale cen; T" zagotoviti, da bo skupščina aktivneje sodelovala z delovnimi organizacijami, ki p siujejo na mejj rentabilnosti, ki so iz-Pq 1 . nelikvidne ali ki imajo možnosti za tr Yečant izvoz. S skupnim dogovorom je eba doseči, da se v takih delovnih orga-zacijah izdelajo konkretni in dolgoročni »‘tnacijski programi: P ~~ zagotoviti, da se takoj pristopi k prijaj* vseh predpogojev zato, da bo skupek na občine lahko po sprejemu republi-cirCga zakona pristopila k uvedbi diferen-anega regresiranja stanarin, ^unisti v skupščini občine Domžale dolžni obravnavati te sklepe in sc do-K „0l,‘ti, na kakšen način jih bodo izvajali. 30. junij 1971 Zv,- Vodstvcni organi društev in občinskih vi a morajo na osnovi izhodišč o poživit-ha !uštvene aktivnosti v občini, sprejetih UUel ,°bfinski konferenci ZKS Domžale, ati srednjeročne programe razvoja društvenih aktivnosti v občini. Občinska konferenca SZDL je zadolžena, da skliče predstavnike omenjenih dejavnosti in se dogovori za izdelavo programov. Nosilci: Občinska konferenca SZDL (kot organizator), občinski sindikalni svet in občinska konferenca ZMS ter samoupravni organi društvenih dejavnosti v občini. Rok: Posvet mora biti sklican do 30. junija tega leta, programi društev in društvenih organizacij pa izdelani do novembra meseca tega leta. 9. Konferenca na osnovi ocene političnih razmer v občini zadolžuje komisijo za kadre pri komiteju občinske konference ZKS Domžale, da o prizadevanjih za izboljšanje strukture v vodstvenih organih ZKS Domžale poroča na volilni konferenci ZKS Domžale v novembru mesecu tega leta. 10. Komisija za organizacijo in razvoj ZK naj si prizadeva, da tudi v manjših krajih (Jarše, Dragomelj, Ihan) osnujejo lastne organizacije ZKS. Kontaklira naj z vsemi sekretarji organizacij ZKS in se zavzame za sprejem v organizacijo ZK vseh tistih, ki aktivno delujejo v samoupravnih organih, drugih družbeno političnih organizacijah in interesnih skupnostih. Rok: Komisija naj o rezultatih teh prizadevanj poroča na konferenci ZK v novembru tega leta. 11. Komisija za splošni ljudski odpor naj izdela mobilizacijski plan komiteja občinske konference ZKS Domžale. Rok: 30. julij 1971. 12. Komite in še posebej sekretar komiteja občinske konference ZKS Domžale so odgovorni za spremljanje tega programa in da organizacije ZK stalno opozarjajo, kolikor se ne izvaja. Opomba: V programu so povsod nosilci za izvajanje tega programa mišljeni v pretežni meri komunisti v navedenih delovnih organizacijah, društvih, skupščini občine ipd. Domžale, v juniju 1971. Samoupravni sporazumi in osebni dohodki kako so se lotili problema v Papirnici hodI fa pol leta, odkar so osebni done,.,. 1 za»irznjeni. V kolektivih se že čuti ski °za *n negodovanje, ker cene življenj-loVn ,lolrt‘hščinam nenehno naraščajo, de-vjči,. or8anizacijc pa ne smejo izplačevati osci)'1.. dohodkov. Za izplačevanje vitjih sklen' d,,hodkov je namreč pogoj, da je rjm Jen samoupravni sporazum, s kate-Usn„jSo določena merila za ugotavljanje pra |in°lil* Poslovanja In Iz tega izvirajoča Tak„C? *tld* do višjih osebnih dohodkov, jela \ - dru*e kolektive, je nervoza za- hest- udl kolektiv Papirnice Količevo, ki ^eipra*1]1- *aka na la sporazum. Odbor, ki z vl|a osnutek za papirno panogo, hiti o ga,0111’ toda obstaja mnogo problemov, Neif - sc moramo najprej sporazumeti, njih en°tni plačilni sistem sc je v zud-niov i < s< lil1 letih razvil v nešteto siste-nizaci ,n sislemčkov. Vsaka delovna organih dni, sUe P° svoje urejala delitev oseb-ševaia , , v *n vsaka na svoj način rc-Temu Jlro"*cme v zvezi z nagrajevanjem. ^ouijr-M,1'0 r<1kU in še danes rečemo sata pr *vna Pravica delovnega kolektiva. ^UslrijoCSv'‘ scveda zajel tudi papirno in-• ” Praksi so sc razen osnovnih meril uveljavila tudi razna dodatna merila nagrajevanja, ki so v različnih podjetjih različna tako po obliki kot tudi po višini. Čeprav papirna industrija po številu podjetij ni velika, v svojih sistemih nagrajevanja pozna neverjetno veliko raznih dodatkov. Poleg dodatka za nočno, nedeljsko in nadurno delo. obstajajo še dodatki za izmensko delo, za delo v mrazu, vlagi, ropotu, dodatki za delo na strehi, v kanalu, za težaška dela, za odgovornost, dodatki za leta službe, za stalnost v podjetju, za draginjo, za znanje tujih jezikov in še in še, O vseh teh dodatkih smo se morali na nek način dogovoriti. V osnutek samoupravnega sporazuma vsi tj dodatki niso prišli, ker se o vseh nismo mogli sporazumeti. Sporazumeli smo se o plačevanju nočnega, nedeljskega in nadurnega dela ter dela na državni praznik, kakor tudi za dodatke na leta službe, medtem ko smo vse druge dodatke pustili na prosto voljo podpisnicam sporazuma, da sl jih še naprej uveljavljajo, kakor vejo in znajo. Drugi problem, o katerem smo še precej dolgo pogovarjali je bil, kako opredeliti izobrazbene skupine. Vprašanje je bilo, kaj upoštevati: dejansko izobrazbo zaposlenih ali sistematizacijo delovnih mest. Na koncu v predlog sporazuma ni prišla ne ena, ne druga varianta, ampak čisto nova. Odločili smo se namreč za povprečje panoge, iz katerega smo izračunali odstotke za vsako izobrazbeno skupino. Tak način opredeljevanja skupin, če bo sprejet, ima precej prednosti. Predvsem je omogočena enostavna kontrola izračunov kalkulativ-nib osebnih dohodkov, olajšano je ugotavljanje števila ljudi v vsaki izobrazbeni skupini, kar je pa najvažnejše, tak sistem ne bo imel negativnih posledic na kadrovanje v podjetju. Če bi namreč vzeli katerokoli od prvih dveh variant, to je dejansko izobrazbo ali sistematizacijo delovnih mest, obstaja nevarnost, da bi podjetja v želji, da pridejo do višje mase neobdavčljivih osebnih dohodkov, začela napihovati bodisi izobrazbo delavcev ali zahteve za delovna mesta. Iz prakse v preteklosti pa vemo, da se take težnje prej ali slej maščujejo. Predvsem to zadnje nas je vodilo, tla smo predlagali povprečje panoge. Naslednji problem Je bil, kako določiti višino kalkulativnih osebnih dohodkov za posamezno izobrazbeno skupino. Med podpisnicami sporazuma so »revni« in »bogati«. Dobro stoječa podjetja se zavzemajo za čim višje kalkulatlvne osebne dohodke, medtem ko slabše stoječa podjetja za to niso navdušena, čeprav tem težnjam niso nasprotovala. Bojijo se namreč, da visokih KOD ne bodo zmogla in da se bodo kmalu znašla pred svojimi občinskimi skupščinami kot nerentabilna. Na koncu smo se dogovorili, da v sporazum pride 1000 din kot najnižji osebni dohodek s tem, da se šteje, da se podjetje drži samoupravnega sporazuma, če dosega vsaj 75 "U najnižjega dogovorjenega zneska. Taka rešitev je kompromis med »revnejšimi« in »bogatejšimi«, obenem pa sili tiste, ki Imajo nizke osebne dohodke, da iščejo boljše rešitve. Poseben problem so predstavljala merila za ugotavljanje uspešnosti poslovanja oziroma tako imenovani faktor stimulacije. Zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov določa, katere elemente morajo upoštevati podpisniki samoupravnih sporazumov pri ugotavljanju uspešnosti, medtem ko je konkretno obliko, kako se la uspešnost izrazi, prepustil družbenemu dogovoru in samoupravnim sporazumom. V družbenem dogovoru je sicer objavljena formula za izračun faktorja stimulacije, ki upošteva vse predpisane elemente, ima pa določene slabosti. Zato se papirničarji te formule nismo poslužili, pač pa smo se odločili za formulo, ki jo je sestavil strokovni sodelavce pri Republiškem svetu ZSS tov. Žnidar. Tudi Znidarjcva formula upošteva vse elemente, ki jih določa zakon, ima pa to prednost, da je bolj enostavna in pa to, da začne blago degresivno delovati takoj po tako imenovani točki pokritja. Razen tega je faktor stimulacija, izračunan po tej formuli lahko manjši kot 1, česar pri formuli iz družbenega sporazuma ni. Razen sedaj naštetih zadev smo se predstavniki kolektivov papirne industrije sporazumeli še o osebnih prejemkih, ki bremenijo materialne stroške, kot so kilometrine, dnevnice, ločeno življenje, terenski dodatki, dogovorili smo se o enotnih kriterijih za dopuste in nadomestila do 30 dni ter šc o nekaterih drugih zadevah, pričakujemo, da bo v juniju samoupravni sporazum dokončno izoblikovan, da ga bodo delavski sveti podjetij potrdili ter poslali republiški komisiji v verifikacijo. Ljubo Milič Enote teritorialne obrambe - pomemben dejavnik krepitve obramone sposobnosti države Poročilo o uspeli vaji. Od začetka priprav na formiranje enot teritorialne obrambe do zaključka prve faze, opisane v pričujočem sestavku; smo posebej 'opazovali razpoloženje pripadnikov teritorialnih enot. Skozi vse faze do zaključka vaje smo ugotavljali, da je celoten poveljniški sestav izredno prizadevno, požrtvovalno in politično r. vel o jemal vsako akcijo ali ukrep v zvezi z usposabljanjem enote. Od formiranja, razdeljevanja opreme, obravnavanja vojačkih opravil v zvezi z gibanjem enote ali posameznika do izvrševanja povelj pri operativnem usposabljanju enote gmo ugotavljali, da v danih pogojih brez posebne politične priprave ali uporabe kakršnih koli ukrepov prisilnega na popolno organizacijo splošnega ljudskega odpora s tem. da enote teritorialne obrambe po formiranju in kadrovski izpopolnitvi zaključujejo prvi del teoretičnega in praktičnega pouka. Tako je imela ena od enot v nedeljo 16. maja celodnevno vajo, v kateri je bil teoretično in praktično obdelan predmet: »vod v zasedi, vod v napadu in delovanje voda pri uničenju diverzantske grupe-. Vaja se je začela s predpostavko, da je sovražnik utihotapil v rajon delovanja enote dve grupi svojih desantnih sil. Po podatkih naše obveščevalne službe je prva grupa imela nalogo opazovati objekte in premike naše enote, druga grupa pa je imela namen uničiti pomemben go- Pripadniki enote teritorialne obrambe v akciji značaja celotni sestav teritorialne enoto s posebnim poudarkom na poveljniški sestav izredno resno sodeluje. Z enim do dveh odstotkov so bili v pripravah udeleženi posamezniki z znaki rahle vinjenosti, vendar s svojim obnašanjem niso povzročali težav poveljniškemu kadru niti niso rušili ugleda enote. Ta pojav je bil tudi edina pripomba pri opazovanju vojaške, politične in splošne morale v enoti. V danih pogojih je treba nujno pohvaliti poveljniški sestav zaradi njegove izredne prizadevnosti v teku usposabljanja enote za borbeno delovanje, ker je v danih pogojih pokazal visoko državljansko in vojaško zavest, istočasno pa je bil med vsemi dejavniki operativno izredno obremenjen zaradi nekaterih nujnih improvizacij, pri čemer pa jo ta zavest prišla še bolj do izraza in lahko rečemo, da jo bil poveljniški kader v enaki meri kot v času NOB zgled moštvu pri izvrševanju nalog. To nam dokazuje, da je koncept SLO dejansko izvršljiv v pogojih naše politike. V domžalski občini letos zaključujemo prvo fazo priprav spodarski objekt. S tako predpostavko se je v zgodnjih jutranjih urah izvršila mobilizacija enote, ki je bila opravljena glede na dane pogoje izredno hitro. Po pregledu orožja se je začel prvi del pouka in sicer teoretična obdelava naloge s tem, da je bil za posamezno temo zadolžen eden od komandirjev, ki jo je na poljuden in vojakom zanimiv način v okviru ene šolske ure tudi razložil. Po zaključku teoretičnega dela je bil odrejen odmor s kosilom, nato pa zbor enote ter či-tanje povelja komandirja enote. Po tem je bil še kratek posvet komandirja enote s podrejenimi komandirji in komisarjem ter politdelegati. Na tem posvetu so bile zgoščeno obrazložene posamezne naloge enot. določenih za akcijo, na kar je enota odšla na teren, ki je bil določen za njeno delovanje. Po enournem pohodu v borbeni formaciji je čelna patrola prek svojih izvidnikov dobila stki s tistim delom sovražnika, ki je iz zasede opazoval premik naših enot. Po kratki, a srditi borbi je bila zaseda razbita. Del sovražne enote se je moral umakniti prek rajona delovanja POHOD PO POTEH KAMNIŠKEGA ODREDA V skrbi za družbeni standard delovnega človeka, katerega pomemben element je tudi kultura, šport in rekreacija, bo občinski sindikalni svet organiziral pohod po poteh Kamniškega odreda z namenom, da se s to kulturno manifestacijo oddolžimo borcem naše revolucije, ter da predoeimo mladim udeležencem pohoda vse napore in žrtve borcev Kamniškega odreda. Pohod bo v soboto, 26. junija. Za vse podrobnejše informacije se obrnite na vodstvo osnovne sindikalne organizacije. Občinski sindikalni svet Domžale naše enote, drugemu delu pa se je uspelo združiti z grupo sovražnika, ki je imel nalogo onesposobiti gospodarsko pomemben objekt. Ob zaključku borbe je desna bočna izvidnica vzpostavila stik s to sovražno grupo in jo ob sodelovanju dveh manjših enot iz glavnine delno zajela, delno pa uničila. S tem je bila naloga enote v celoti izvršena. Po zboru enote in pregledu orožja je enota odšla k spomeniku padlim borcem ter sodelovala s častno četo in salvo v programu, ki ga je pripravila komanda enote v sodelovanju z osnovno šolo v kraju, kjer je bila vaja izvedena. Program je bil sestavljen iz kratkega orisa mednarodne, notranje politične in gospodarske situacije, ki ga je podal komisar enote ter iz kulturnega programa, ki* so ga izvedli učenci podružnične šole. F>r°-gram je bil pri pripadnikih enote in komandi enote zaradi Prl' srčnosti, izbranosti in kvalitetne izvedbe lepo ter toplo sprejet. Tako je bila po. našem mnenju uresničena zamisel o nenehnem in tesnem sodelovanj0 pripadnikov redne armade, te-ritorailnc obrambe in civilnega prebivalstva, ki sc je udeležil0 programa ob spomeniku. P° naši oceni je pri tem sodelovale poleg kompletne enote še preK 200 mlajših in starejših občanov, ki so z zanimanjem opazovali dinamiko pri izvajanj0 vaje in z vso pozornostjo spremljali program ob spomenik0' Mislimo, da je ta oblika sodelovanja lahko del skupnih prizadevanj pri uresničevanju idej® o vsesplošnem ljudskem odp°r° v Jugoslaviji. A. D- Čaka nas realizacija sklepov III. konference slovenskih sindikatov Na III. konferenci, ki je bila konec maja, so slovenski sindikati zaključili enotno intenzivno delo oblikovanja vsebine družbenih dogovorov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov Ne glede na določila, ki jih vsebujeta družbena dogovora glede najnižjih osebnih dohodkov, je III. konferenca ZSS sklenila, da si morajo sindikalne organizacije postaviti za cilj, da v Sloveniji do konca letošnjega leta z ustreznimi ukrepi v delovnih organizacijah in ob upoštevanju boljših poslovnih rezultatov, dosežemo najnižje osebne dohodke v višini 100(1 dinarjev. To je ekonomska akcija, čeprav ima ta akcija tudi določene socialne momente. Ce pa hočemo, da bo ta akcija ekonomska. bomo morali spreminjati strukturo investicij, modernizirati našo zastarelo industrijo — in to za ceno odpovedi novim stvarem — da bomo odpravili tista delovna mesta, ki objektivno ne morejo zagotoviti najnižjih osebnih dohodkov, kot jih zahtevamo. Ce bomo nagrajevali po delu, hkrati pa ohranjali zastarelo strukturo proizvodnje, bomo določen del delavskega razreda še naprej postavljali v neenakopraven položaj in s tem še naprej pri- dohod- naih nizke bajali v socialne konflikte. 1 __ so osnovni problemi našega b° ja za zvišanje osebnih kov, ne pa v tem, da se smilijo tisti, ki imajo osebne dohodke. Pri oblikovanju in sprejem8' nju sporazumov se morajo sin. dikalnc organizacije zavzema za njihovo javnost in demokr tičnost. Vodstva osnovnih si (likalnih organizacij naj v okv ru izvršinih odborov ali P°! tičnega aktiva organizirajo sej : na katerih naj sestavljaj družbenih dogovorov prcdociJ vodstvu sindikalne organizac 1 osnutek samoupravnega dog' vorn, to pa predvsem zato. K _ so sindikalne organizacije Pr vzele na svojem območju nep sredno politično odgovornost usklajevanje samoupravnih a . tov s sprejetimi samoupravni sporazumi. * ■ -ba Ze med nastajanjem jc tr° 1 doseči skladnost rešitev in poloviti cilje usmerjanja-moremo sc zanašati salY15!,k;h soglasja pristojnih rcpubli-odborov in na verifikacijski P stopek, saj bi bilo to P°' . e„ kratkovidno in bi moglo Pr|P ljati do navzkrižij med na vi i uradniškim razsojanjem in ' njami podpisnikov sporazum Marjan Bolh01" Volilna konferenca sindikata delavcev družbenih dejavnosti 26. maja je bila v sejni dvo-rani skupščine občine Domžale volilna konferenca sindikata delavcev družbenih dejavnosti Pred bližnjim kongresom tega strokovnega sindikata. Ob tej priložnosti so udeleženci konference ocenili delo srndikata v domžalski občini. Predvsem pa je razprava potekala o problematiki na področja družbenih dejavnosti. Na podlagi poročila in razprave delegatov so bili sprejeti sklepi za razreševanje perečih Problemov na naslednjih področjih: — vrednotenje dela in borba ?a normalno razmerje med de-iom in plačilom, ~~ reševanje stanovanjskih Problemov delavcev družbenih dejavnosti, predvsem prosvetnih delavcev, . skrb za rekreacijo, letovale in oddih, — boljše informiranje članstva, — sodelovanje pri oblikovanju in sprejemanju samoupravnih sporazumov, — skrb za dolgoročno kadrovsko politiko in v zvezi s tem politiko štipendiranja in kreditiranja, — ustanovitev občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki bo povezoval vse osnovne sindikalne organizacije tega področja. Delegati so na volilni konferenci sprejeli z nekaterimi dopolnitvami osnutek kongresnega gradiva ter izvolili: tov. Andreja Drmala, Jelko Bervar in Janeza Ulčarja za delegate, ki bodo na kongresu zastopali domžalski sindikat delavcev družbenih dejavnosti. Marjan Bolhar Občinski sindikalni svet bn iznbraževal svoje kadre Sedanja smer družbenega raz-°Ja> za katero je značilno Predvsem samoupravljanje in , ’ da postaja delovni človek bolj subjekt socializma, hteva od občinskega sindikal-e®a sveta, da vsestransko uspo-ablja svoje kadre za realizirajo zastavljenega programa. v spreminjanje ustaljenih na-dpi. oblil< in metod političnega ai a mora potekati s pomočjo ditnfva, če hočemo, da bo sin-ba ai kader kos nalogam, ki ^čakajo v prihodnosti, nov praksa je pokazala, da n .a. spoznanja, čut za pravič-t m primerjava izrečenih be- kont*!* skiepov z realnostjo oz. dpi kretnostjo marsikoga zave-v slepo ulico, v kateri tudi terp' °C*U'*e samo trenutne in-iistične pa dolgoročne sociali razv°jem znanosti, tehnike SDrevv,- • ^ ounosov se- ka H nja tudi vsebina in obli-ŽivlipUŽbeneSa in političnega nihJ n3a. *n to v najbolj drob-mnpVAnifestacijab konkretne in _ “°zične DolitirVin 7aCblvsltil univerza Domžale je založila obrazec »Tcmelj-» a VŽe°?° tudi * tem. da jene3 mkr£ndicljsko dobro vz ditve °Čne in sP°s°bne op la osemenjevanje nitev in ’°°dm za eno oser stroški pa efektivni prevo Za dn,n° 0,80 din za kilome' čuna 5mfifSenlenitfv se za ški. dln m prevozni st Pri umetnem osemenjevanju svinj odpade vsaka nevarnost okužbe svinj, prenos kožnih in parazitnih obolenj, kakor tudi mehanične poškodbe pri prevozu svinj k merjascu. Tudi v primerih, ko pride do zapore prevažanja in gonjenja parkljarjev. kot je to v primerih epidemije slinavke in parkljevke ali svinjske kuge, je kljub temu možno osemenjevanje v širši okolici in je s tem bistveno zmanjšana gospodarska škoda. Plemenske svinje bomo osemenjevali odi. julija 1971 dalje. Kmetovalci, pojdite s časom in se poslužite novih pridobitev veterinarske znanosti. dr. Frane Gašperin Tudi Domžale sc pripravljajo na turistično sezono. Nekatera gostišča so že lepo urejena in že s to urejenostjo vabijo goste. Želeti je. da bi se vsi gostinci kar najbolj potrudili, da bi bilo bivanje turistom in prehodnim gostom v Domžalah prijetno. Tudi tisti iz družbenega sektorja! Pohod »Bratstva in enotnosti« Kot vsako leto, so tudi letos pionirji iz. vseh republik čestitali tovarišu Titu za njegov 79. rojstni dan. Iz Slovenije smo mu šli čestitat: Samo Ivančič, Igor Letig, Alenka Kostanjev-šek, Lilijana .Tezovnik in jaz. V sredo 19. maja smo se odpravili v Zagreb, kjer smo se seznanili z ostalimi pionirji iz Jugoslavije, zvečer je bilo formiranje odreda »Bratstva in enotnosti«, naslednji dan pa je odred, ki je štel 41) pionirjev, krenil na tridnevno potovanje po Hrvatskem Zagorju. Tovariš Tito je namreč želel, da pobliže spoznamo njegov rojstni kraj in okolico. Prvi dan smo bili na Sljeme-nu in^si ogledali 84 m visok televizijski stolp, drugi dan v Stubici, Poznanovcu, Bedekov-čini in Krapini: tretji dan pa se je naš odred ustavil v Kumrovcu. Tam smo sc seznanili z revolucionarnim delom našega voditelja. Nedelja (23. V.) jc bila v celoti posvečena ogledu Zagreba. Največ smo se zadržali v Tehničnem muzeju in NOB. Bili smo tudi gostje predsednika hrvatske skupščine. V ponedeljek smo prispeli v Beograd in sc nastanili v »Pionirskem domu« in se pripravili za sprejem pri tov. Titu. Sele pozno zvečer smo zaspali z mislimi. da se bomo naslednji dan srečali z našim ljubljenim vodi- teljem, borcem za mir in prijateljem mladine. Že zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpeljali na Dedinje v Beli dvor. Pri tov. Titu smo bili sprejeti ob 11.30. Po kratkem aplavzu in vzkliki »Mi smo Titovi, Tito. je naši«, ki so sledili za tem, ko je tovariš Tito v spremstvu soproge Jovanke prišel med nas in ko smo mu zapeli preprosto zagorsko pesem: »Lepe ti je, Zagorje zeleno ...", mu je Vedrana Saneč čestitala za njegov rojstni dan v imenu vseh pionirjev Jugoslavije. V imenu mladincev pa mu je čestital Vladimir Maksimovič. Tito se je zahvalil za čestitke in nas povabil na lepo urejen vrt, kjer smo posedli okoli mize in se začeli prijateljsko pogovarjati. Tovariš Tito nas je spraševal, kako se učimo. kaj delamo v prostem času, kaj nas veseli ipd. Po razgovoru, ki je hitro minil, pa smo se še fotografirali in zapustiti smo morali našega ljubljenega TITA. Ta dogodek mi bo ostal za vedno v spominu. Nikoli ne bom pozabil tistega vedrega, nasmejanega obraza, tiste mladostne postave — njega, ki je toliko storil za izgradnjo socializma in lepšega življenja v naši domovini. Marko Zupan 8. b razred osnovne šole Radomlje LEP IZLET Oskrbovanci Doma počitka v Mengšu smo bili v sredo 2 junija na izletu. Z avtobusom smo že ob 6. uri zjutraj odpeljali proti Dolenjski Obiskali smo grad Otočec, kjer smo pomalicali, nato pa smo se odpeljali naprej proti Kostanjevici. Tam smo si ogledali v les vklesane umetnine domačih in lujih umetnikov, nato pa smo šli v hotel na kosilo. Po kosilu smo se odpeljali v Čateške toplice. kjer so se nekateri kopali, drugi smo si pa ogledali okolico! Vsi smo bili dobro razpoloženi, med potjo smo tudi prepevali. Vsi oskrbovanci se zahvaljujemo upravi Doma. ki nam je organizirala tako prijeten izlet. Anica Pavlič Peti zbor jamarjev in odkritje v Osoletovi jami Del novoodkritih lepot podzemskega sveta v Osoletovi jami, v tistem delu, kamor je šele pred kratkim prvič stopila človeška noga V aprilski številki Poročevalca sem poročal o pripravah na peti zbor Slovenskih jamarjev, katerega organizatorji so bili letos domžalski jamarji. V tem sestavku pa bom podal pregled dela tega jamarskega zbora. Peti zbor slovenskih jamarjev se je začel v petek 14. maja s predavanjem dr. Petra Habiča o najgloblji jami Jugoslavije — Pološki jami na Tolminskem. Predavanje je spremljal z barvnimi diapozitivi. Nato je Broder govoril o odpravi jamarske sekcije PD »Železničar« v Saharo. Predavanje je bilo v dvorani OS Domžale in je bilo lepo obiskano. V soboto, 15. maja zjutraj so domžalski jamarji z godbo na pihala, ki je dala še posebno praznično obeležje, pred veleblagovnico v Domžalah sprejeli jamarje iz vse Slovenije, predstavnike jamarske sekcije planinskega društva iz Stare Gori -ce in hrvatske speleološke zveze iz Zagreba. V sejni dvorani občine so goste pozdravili tovariš Jakob Černe, podpredsednik OS Domžale, ki je bila pokrovitelj zborovanja, dr France Habe. predsednik Društva za raziskovanje jam Slovenije in predsednik Jamarskega kluba Simon Robič-Ivan Sešek iz Domžal Strokovni del zborovanja je začel Stane Stražar z referatom »Zgodovina speleoloških raziskav na območju Domžal«. Dr. Valter Bohinec je v referatu »Simon Robič kot jamar« osvetlil lik Robiča ne le kot znan-stvenika-prirodoslovca, ampak tudi kot zavednega Slovenca, ki je bil boj z nemškutarji za slovenski jezik in mu utrl pot v prirodoslovne razprave. Dr France Ramovš je zelo lepo podal sliko o geoloških razmerah vzhodno od Domžal, Božo Drovenik pa je govoril o jamski favni v okolici Domžal. Opozoril je na posebno vrsto jamsih hroščev, ki živijo samo v jamah od Domžal do Moravč. Odkril jih ie že Robič, zato se po njem tudi imenujejo robiči. Dr. France Habe je govoril o značilnostih osamelega krasa. Svoja izvajanja je pozneje podkrepil na primerih v Osoletovi jami. Dr. Jože Bole je predaval o podzemskih polžkih v osamelem krasu, inženir Car je govoril o idrijskem osamelem krasu, nato pa so udeleženci poslušali referate delegatov hrvatske speleološke zveze. Zanimivo je bilo tudi predavanje Rada Gospodariča s podatki o absolutni starosti sige v Postonjski jami na podlagi C 14. Skoda, da je zaradi bolezni odpadlo predavanje arheologa dr. Franca Osoleta o Babji jami, paleolitski postojanki, ki jo je prav on odkril leta 1967, naslednje leto pa so bila pod njegovim vodstvom opravljena znanstvena raziskovanja in odkopavanja. Babja jama jt, 24. postojanka pračloveka na Slovenskem. V njej so odkopali 23 aretefaktov — kamenih rezil — orodje ledenodobnega lovca. Zaradi časovne stiske so zborovalci referat dr. Ivana Gamsa o genezi — nastanku Železne jame, polušali po kosilu v sami jami. Nato so si gostje ogledali jamarsko razstavo v jamarskem domu na Gorjuši. Razstava je bila skrbno pripravljena in je prikazovala razvoj in delo jamarskega kluba Domžale od ustanovitve 1961 do danes. Razstava je še odprta. Popoldne so se udeleženci zbrali na izredni občni zbor Društva za raziskovanje jam Slovenije. Na tem občnem zboru na Gorjuši so udeleženci odločili, naj se društvo v prihodnje imenuje Jamarska zveza Slovenije. Zvečer je bila za udeležence zborovanja in domačine v delavskem domu na Viru svečana akademija ob deseti obletnici Jamarskega kluba Simon Robič-Ivan Sešek Domžale. Bogat kulturni program so pripravili oktet Tosama. oktet bratov Pirnat iz Jarš, Moški pevski zbor in mešani pevski zbor iz Domžal, dalje duet harmonik Lado Smolnikar in Dušan Matičič, mladi igralci okteta Cerar in harmonikarski orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale. Odlomke iz Robičevih del je recitiral Tone Ravnikar, napovedovala pa je Marjanca Kovičeva. Zvečer so domžalski jamarji pripravili gostom prijetno jamarsko srečanje ob tabornem ognju pri jamarskem domu. Nedelja 16. maja je bila predvidena za ogled nekaterih jam na domžalsko-moravškem področju. Na te akcije so se Dom-žalčani že dalj časa pripravljali. Zlasti so povečali raziskovalno dejavnost v Majčevi in Osoletovi jami. Največji uspeh so dosegli 9. maja v Osoletovi jami. Ko so razširili ozko špranjo na koncu že prej znane jame. so jim je pokaza okrog 30 m dolga, skoraj toliko široka in nekaj metrov nižja kapniška dvorana. Ker so si vsi udeleženci želeli to dvorano ogledati, je bila samo ena akcija in sicer v Osole-tovo jamo. Poleg jamarjev so sodelovali še člani fotokino kluba Mavrica iz Radomelj in Radioamaterski klub Domžale. Od prenosnega agregata, ki so ga postavili radioamaterji zunaj, smo potegnili v jamo kabel in jamo razsvetlili, da sta dva člana Mavrice jamo in akcijo v njej lahko filmala. Ob 12. uri so se vsi jamarji zbrali v tej dvorani, kjer je predsednik društva, dr, Habe zaključil zbor, se zahvalil gostiteljem in na predlog Domžalčanov novoodkrito podzemlje imenoval dvorano petega zbora slovenskih jamarjev. Radioamaterji so ves potek akcije prenašali iz jame na teraso pri jamarskem domu na Gorjuši, kjer so nekateri jamarji spremljali akcijo. Ker so Domžalčani našli na dnu dvorane še globoko brezno, so se v soboto 22. maja ponovno spustili v podzemlje. Iz dvorane so se prebili med skalovjem kakih 20 metrov nižje, nato pa še 40 metrov po jeklenih lestvicah. Na dnu se brezno razširi v prostoren dvoranski prostor z bogatimi kapniki. Tu so odkrili čudovito, 30 cm široko in 4 m dolgo prozorno sigasto zaveso. Od dvorane se jama nadaljuje navzdol ob majhnem potoku, ki sc mestoma popolnoma izgubi pod skale. Jamar zlahka nadaljuje pot čez velike zasigne kupole, ki jih obliva voda. na njih pa rastejo lepi prozorni stalagmiti Od stropa visijo do 60 cm dolgi kapniki, sigaste cevčice in zavese najrazličnejših oblik. Hodniki, seveda ne prav gladki, vodijo ali bolje vlečejo nezadržno v notranjost iz dvorane v dvorano. V nekaterih ležijo ogromni zrušeni kamniti bloki, kažejo se pa tudi stranski rovi. Seveda pot 26. junija letos je minilo 90 let odkar se je v Ihanu, v tedanji Pekletovi domačiji, rodil eden najpomembnejših slovenskih slovničarjev in jezikoslovcev — dr. Anton Breznik. Objavljal je v domačih in tujih slovstvenih revijah ... Znan je kot pisec slovenske slovnice za srednje šole, Slovenskega pravopisa (1920) in še mnogih drugih pomembnih jezikosloVnih del. Skupaj z Ramovšem je sestavil Slovenski pravopis (1935). Kot jezikoslovec je upošteval knjižno tradicijo in domačo rabo. Veliko zaslug ima tudi pri zbiranju in zapisovanju slovenskih ljudskih pesmi. Tako je rešil pozabe Ihansko verzijo Lepe Vide, zapisal nam je pesem »Skr-janček poje, žvrgoli« in še precej drugih, ki so nastale prav v Ihanu in okoliških krajih. Drugod po domovini, še bolj pa po svetu, odkrivajo spomln- po jami ni povsod lahka. Ponekod je celo zelo nevarno in ja-mar ne more sam brez naveze naprej. Na nekaterih mestih strop tako močno približa potoku, da je mogoče napredovati samo po trebuhu ali na hrbtu po vodi. Ko smo se spuščali ob potoku navzdol, nam je naenkrat zastavilo prodiranje globoko brezno. Ura se je nagibala proti pol' noči, ko smo se dogovorili, da se zaradi pomanjkanja opreme, lestvic in vrvi vrnemo na površje. Ko smo prilezli iz mirnega podzemlja vroči, premočeni od znoja, kapajoče vode in podzemeljskega potoka in sredi noči odhajali blatni, lačni in utrujeni z Dešna, smo sc odločili, da se kmalu spet vrnemo v ta skrivnostni in mikavni podzemeljski svet, da raziščemo brezna, rove in da obarvamo podzemeljski potok, ki priteče na dan nekje v okolici Drtije. Stane Stražar ske plošče na rojstnih hišah tudi manj pomembnih literatov in znanstvenikov kot je bil dr. Anton Breznik, mi pa neznamo dostojno počastiti spomina človeka, ki je dal pomemben delež k oblikovanju slovenskega jeZ*' ka. Skoraj pozabili smo nanj-Stavim, da bi marsikateri Iho-nec ne vedel odgovoriti na vprašanje, kdo je bil Breznik. Se posebej velja to za mlajšo generacijo. Kmalu \>o minilo 30 let od njegove smrti. Slavisti oz. slovenisti naj bi se ga vsaj ob tej obletnici spomnili. Mislim tudi, da nam ne bo pretežko zbrati sredstva za vsaj skromno spominsko ploščo in za klesarja, ki bo vsekal vanjo pri' meren napis. Tako revni Pa menda Ihanci še nismo! Želim, da moja pobuda ne bi ostala osamljena. Zvone Kokalj Ihan - rojstni kraj dr. Antona Breznika Brez ovinkov Jože Ko sem pred nekaj dnevi srečal odbornika občinske skupšči-np iz Jarš Jožeta Knepa, 30-let-nega strojnega ključavničarja, Zaposlenega v »Induplati« Jar-— je beseda po vsem razumljivo — stekla najprej o prvo asfaltirani cesti na Rodici, ki nedvomno pomeni lepo komunalno pridobitev za to naselje. Investitor rekonstrukcije Perkove ulice na Rodici je bil sklad za urejanje mestnih zemljišč, ki je prispeval 15 starih milijonov. . tala sredstva za 5 m široko m 400 m dolgo cesto do skupno Potrebnih približno 21 milijo- 50 zbrali delno neposredno občani tega dela Rodice, del pa Je namenila iz rednih sredstev krajevna skupnost Jarše. Jože je pohvalil ljudi: »Člani Posebnega odbora Orehek, Maj-Cpn, ing. Smole in Testen so Zbrali pri občanih 3,200.000 stajo dinarjev, to je zlasti pri ti-Jj ‘n, ki bodo imeli najbolj neposredno korist od asfaltirane Peste- Moram reči, da le neka-ori (trije, štirje) zaenkrat niso J™*1, ničesar, upamo pa, da bodo dol' V kratkem storili svojo ^hvaliti moram tudi izvajal-a> Podjetje Slovenija ceste, ki dela opravilo hitro in solidno.« lah^°’ *n ker smo že pri pohva-o, moram zapisati največjo _ av na Jožetov račun (čeprav . bo morda zato jezil), saj je „ najprej pritisniti na mno-kljuk, da je do rckonstruk-Cej sploh prišlo, potem pa je t_,e dneve sam nadzoroval po-gradnje in sproti reševal na deset‘nc podrobnosti. Knep Glede politike sklada za urejanje mestnih zemljišč pravi: »Sklad bo moral končno začeti razdeljevati sredstva po krajevnih skupnostih po vnaprej določenih merilih tako, da bo zlasti upoštevano načelo, naj vsaka KS dobi sredstva glede na dohodek in prispevke, ko jih ustvarjajo občani iz te skupnosti. To naj bi seveda veljalo za vsa sredstva KS, ne le za ta sklad. Samo stalno zagotovljeni, vnaprej znani viri sredstev namreč omogočajo realno načrtovanje dela in enotnejše reševanje perečih problemov.« Teh seveda tudi na Rodici in v Jaršah — kot povsod — ni malo, še posebej, ker bo vzhodno od sedanjega naselja proti Kamniški Bistrici center stanovanjske izgradnje v občini v naslednjih desetih letih. 2e dosedanja gradnja novih hiš na zazidalnem območju Sever I. povzroča dosti glavobola svetu krajevne skupnosti, družbenim organizacijam in odbornikom. Jože je jezno mahnil z rokami • »Zadnjič sem že na občinski skupščini ostro grajal dosedanji način oddajanja stavbnih zemljišč na tem in drugih na novo odprtih zazidalnih območjih, ki je bil vse prej kot pameten, gospodaren in tudi ne poceni. Poceni je bil le navidezno, že danes pa se kopičijo neurejeni komunalni problemi — ni urejenih (vsaj za silo) cest, ni kanalizacije, vodovoda, elektrike, skratka, ni osnovnih pogojev za normalno življenje. Res je, da je skupščina sprejela predloge, da se oddajajo neurejena oziroma le delno urejena zemljišča, ^ruKi pišejo o nas: DEL°, !5. maja 1971 Kje so starši ? stva*5 popisu prebival- domžaS,!je Pokazalo, da je iz delu ske. občine trenutno na Še n v, .tujini 659 ljudi. Število če n„ u* bil° tako zaskrbljujoče, mi t,,a? bll° med temi 659 ljud-°dšle C1 okr°S 35 mater, ki so 2a nemške Gl° 7 -tujin°’ kjcr 50 Pon/iV, ‘skc ln švicarske lastnike lovna s^a P°Ceni eostinska do~ matero 7* sv°j.e otroke so te šem iv, prePustile svojim star-je m' -, Sorod.riikom- Zal pa jih PrepustneVk‘ 50 svojc otroke ki \7jtle kar družbi in okolju, vzg^3 ,za"je skrb ti in jih meni a. Pečina takih staršev mark v P'smo in nekaj deset tehta e!' Vankov na mesec od-Primeri TkY staršc- Niso redki Še na a , )e otrok, ki ima star-elu v tujini, popolnoma sam, dogaja se celo, da so prepuščeni sami sebi kar trije otroci. Kdo naj skrbi za njihovo prehrano, čistočo, red, šolske obveznosti in ne nazadnje — vzgojo? Gotovo je, da bo potrebno urediti problem otroškega varstva za trajno; obstoječe s sedanjimi sprejemnimi možnostmi ne zmore ugoditi vseh zahtevam. Vendar se ob vse hitrejšem naraščanju števila nepreskrbljenih in vzgojno zapuščenih zdomskih otrok sprašujemo, kdo naj kaznuje nepojmljivo neodgovornost nekaterih staršev v tujini, ki menijo, da domovina tako ali tako MORA skrbeti in preskrbeti njihove otroke. Vprašanje mladinskega prestopništva v Domžalah pa je že zdaj dovolj težko. M. Brojan Perkova ulica na Rodici dobiva novo podobo toda odgovorne strokovne službe, ki so to predlagale, danes pa sc zakrivajo za hrbtom nas odbornikov. Prvi stanovalci so vseljujejo, pričakujejo, da bodo urejeni vsaj temeljni pogoji za prebivanje. In sedaj naj bo več ali manj edini organizator združevanja ljudi za skupno reševanje teh vprašanj krajevna skupnost. Ureditev osnovne komunalne mreže bo zahtevala zanesljivo samo za doslej zgrajene objekte nekaj sto milijonov starih dinarjev. Ne vem, kje jih bomo dobili.« Ko sva se menila o petletnem programu dela KS, pravi, da so najpomembnejše naloge prav ureditev osnovnih komunalnih vprašanj. Mimogrede je omenil, da bodo po mnenju KS Jarše nujne spremembe in dopolnitve zazidalnega območja Sever I. Ljudi zelo razburja tudi, zakaj ni dovoljena gradnja v okviru sedanjega naselja Jarše. Mislim, da se je nemogoče še naprej izgovarjati na zazidalni načrt, ki ga ni in ga še precej dolgo izgloda ne bo, ampak bi morali dovoliti za polnitev praznega prostora ali s sistemom izjemnih dovoljenj, ali pa izdelati zazidalni načrt. Še toliko bolj nesprejemljiva je takšna politika ob tem, ko so nekateri dobili dovoljenja, drugi pa no. Iz programa je omenil še nekatere najpomembnejše postavke: izgradnja novega preskrbovalnega centra (trgovina, mesarija, servise), ki je že sedaj nujna, saj bo v kratkem tu 2.000 novih prebivalcev; ureditev otroškega varstva (morda v prostorih sedanje osnovne šole Jarše), reševanje vseh socialnih vprašanj itd. Ko ga vprašam, kaj bo naslednja večja naloga, je odgovor kratek: kanalizacija iz Rodice do osnovne šole Jarše. Veliko uspeha, pravim ob odhodu, pa samo zamahne. F. Gerbec Tudi v Mengšu urejeni pločniki Skoro istočasno, ko je krajevna skupnost Jarše pričela z urejanjem in tlakovanjem Perkove ulice na Rodici, so tudi v Mengšu, prav tako na pobudo krajevne skupnosti, pričeli z urejanjem in asfaltiranjem pločnikov, kar je bila dolgoletna upravičena zahteva vseh Mengšanov Občni zbor domžalskih planincev Na občnem zboru, ki so je letos vršil 16. maja, so bili navzoči tudi zastopniki P. Z. S., Kamnika, Mengša in Črnuč. Iz poročil vodij odsekov le bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu uspešno delovalo. Vsega prometa je bilo čez 26 milijonov starih dinarjev In brez izgube V tei ugotovitvi pa je skritega veliko dela in težav, ki so jih člani upravnega odbora 7 vztrajnim skupnim delom uspeli premagati Dom na Veliki planini dobro delo, čeprav ,e oskrbovance zelo težavno in drugo. Žičnice društvo še vedno ni uspelo usposobiti, čeprav iv oilo veh ko obnovl jenega in popravljenega. Veliko dela le opravil tudi markacijski odsek. Na Konju in okolici so bili nameščeni novi klini in varovalne vrvi, očiščena je bila pot po doim Bole do Konja, za Limbarsko goro so bile nameščene napisne table, za dom na Veliki planini oz zimske markacije. Napravljenega pa bi bilo lahko še veliko več, če bi bilo več delavcev. Pogosto morajo markacisti čistiti tudi sledove »civilizacije.'. V načrtu imajo preglede in čiščenia poti na Veliko planino. Alpinistični odsek ni bil posebno aktiven, ker ;e za to obliko planinstva pri nas premalo zanimanja, zato so se domžalski alpinisti priključili AO Kamnik ki ima več članstva Tudi odsek gorske straže« je pomemben za planinstvo, ker obiskovalci planin. v splošnem, še niso prišli do tiste stopnje kulture, da bi se zavedali, kako slab vtis delajo najrazličnejši odpadki ob poteh. Zadnja leta je bilo več akcij za uspešnejšo zaščito cvetja in čistočo, pa ni bilo posebnega uspeha. Zato je sedaj to prizadevanje nekoliko utihnilo, iščejo pa nove, bolj učinkovite prijeme. Delo Mladinskega odseka ie bilo zelo uspešno pri pionirjih v I. osnovni šoli. Strokovno pomoč učiteljem mentorjem je nudil mladinski vodnik društva Maturanti kamniške gimnazije -v Domžalah odlično So ljudje, ki vozijo življenje brezhibno, brez prekrškov, ki mojstrsko poznajo prometna pravila življenja. Precej takih ljudi poznam. Razumljivo, da ob določenih priložnostih prejemajo priznanja vseh mogočih vrst. Jaz pa sem slab voznik. Pravijo: Obtožen si in zato tudi obdolžen, torej kriv, kriv, kriv! Relacija mojih prekrškov je: mladina in domžalska hala, kjer sem zaposlen. Ta objekt v Domžalah je postal središče in pri- Janez Zupanek Pionirji so napravili več uspelih izletov, dveh planinskih predavanj pa se je udeležilo 350 pionirjev I. osnovne šole. Nu sestankih krožka, ki se jih udeležujejo le člani P. D.. So ob slikah spoznali alpsko cvetje, se seznanjal; z opremo za hojo v gore ter govorili o nevarnostih v gorah. Učenci tudi pridno urejajo svojo planinsko omotico, imajo svoj odbor, 17 pionirjev pa tekmuje za značko Pionir — plapinec. Na osnovni šoli V. Perko so člani planinskega krožka s svojim mentorjem napravili več enodnevnih izletov v slovensko sredogorje, ki so bili vsi zelo dobro obiskani. Zal so sedai ostali brez vodstva, ker je mentor odšel na drugo delovno mesto. Ugotovitev, da nekateri starši ne pustijo svojih otrok na take izlete in jih tudi sami ne navajajo na peš hojo. ker se premalo zavedajo, kako velikega pomena je to za zdravje njihovih otrok, pa je zaskrbljujoča. Iz poročila predsednika je bilo razvidno kakšen je program dela za naprej. Najvažnejši je sklep, da se prenovi ves dom na Veliki planini. Zamenjati bo treba zastarelo opremo, urediti skupna ležišča in sobe. Končati bo treba tudi dela na novi stavbi in jo usposobiti za sprejem gostov. Enako važen je sklep, da sc tovorna žičnica čimprej usposobi za prevoze, kar bo zelo pospešilo vsa dela. Vsi zastopniki sosednih- P. D., kakor tudi predstavnik PZS so dali priznanje delu našega društva in želeli več sodelovanja. Propaganda pa je še vedno šibka točka društva. Nekaj člankov v Občinskem poročevalcu, slike v stenski omarici, knjige, Vestnik in album slik. ki predstavlja nekako malo kroniko dela društva je vse, kar je bilo na tem področju storjenega. Dom na Veliki planini je že tako znan, da ima vedno obiskovalce. ko pa bo obnovljen in bežališče mnogih fantov od blizu in daleč, ki jim je delavnost, redoljubnost in miroljubnost tuja. Pravijo, da je hala zbirališče, kjer taki fantje na plesih, ki jih organiziramo preprosto zato, da dobimo denar za vzdrževanje, delajo načrte, kje bodo vlomili, kaj razbili in vse tisto, kar večina fantov dobre vzgoje ne dela. Težko je opisali, v kakšnem stanju je človek neprestano, če je na takem položaju. Očitek: kriv si, ne znaš napraviti reda, je strahoten. Treba ga je občutiti. To pa ga lahko samo tisti, ki živi med mladino, katere je 95 % normalne, da ne rečem odlične. Med drugim se domžalski dvorani zgodi tudi, da jo najamejo bo dograjena nove stavba, bo potrebna obširnejša propaganda za čim večji obisk. Na splošno lahko ugotovimo, da domžalsko planinsko društvo uspešno dela, še uspešnejše pa bi bilo lahko njegovo delo, ki posebno z vzgojnega vidika družbeno pomembno, če bi uživalo več razumevanja družbenih dejavnikov in več družbene po' moči. A. Š. Tekmovanje mladih matematikov Dne 30. maja je bilo občinsko tekmovanje mladih matematikov za srebrno Vegovo priznanje na Osnovni šoli V. Perka v Domžalah. Vsaka osnovna šola je do tega datuma opravila tekmovanje za bronasto Vegovo priznanje po svojih kriterijih in najboljše tekmovalce poslala na občinsko tekmovanje za 6., 7. in 8. razrede osnovne šole. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno in TIS je dala za prve tri najboljše iz vsakega razreda praktične nagrade, poleg tega pa je vsak tekmovalec, ki je dosegel vsaj 50 °/o možnih točk, dobil posebno diplomo — srebrno Vegovo priznanje, ki ga bo vse življenje spominjala na mlada leta, ko je tekmoval iz matematike. Tekmovalne naloge, ki so bile zelo zahtevne, sta pripravila republiški zavod za šolstvo in Društvo matematikov, fizikov in astronomov v Ljubljani. Tekmovalcev za 8. razred je bilo 23 iz vseh osnovnih šol naše občine. 1. mesto je dosegel Slavko Novak iz I. osnov, šole Domžale, 2. mesto Franc Novak iz Radomelj in 3. mesto Franc Velepec iz I. osnov, šole Domžale. Srebrnih vegovih priznanj je bilo podeljenih samo 5. Prvak Slavko Novak je tudi na repu- bliškem tekmovanju v Ljubljani dobil zlato Vegovo priznanje- Tekmovalcev za 7. razred je bilo 34. Najboljši je bil Janez Kralj lz osnovne šole Radomlje, druga Del Bello Tanja osnovna šola V. Perka Domžale, tretji pa Blaž Ulčar osnovna šola Ra" domlje. Srebrnih Vegovih priznanj Je bilo podeljenih 5. Za 6. razred je bilo 28 tekmovalcev. Prvo mesto je dosegla Marjana Peterka — osnovna šola V. Perka Domžale, drugo Breda Pelan — osnovna šola Dob, tretje mesto pa Anica Merela " I. osnovna šola Domžale. Srebrnih vegovih priznanj P3 je bilo podeljenih 17. Skupno so prejele srebrnih Vegovih priznanj: I. osnovna šola Domžale osnovna šola Radomlje 6, osnovna šola V. Perka Domžale 4, osnovna šola Dob 3, osnovna šola Mengeš 3, osnovna š°|a Moravče 1 in osnovna šola Brdo 1. Če pomislimo, koliko tihega dela, prizadevanj in truda učencev in tudi učiteljev je skritih v vseh teh številkah, ne bo odveč, če vsem tekmovalcem, posebno pa še prvakom in dobitnikon1 Vegovih priznanj iskreno čestitamo. U. J- Uporabljajte barve in lake tovarne »HKUOS« Prepričajte se o njihovi kvaliteti I maturanti raznih šol za svoje zaključne zabave, za maturantske plese. Kako take zabave potekajo, je odvisno od organizacije. Ce je dobra, je zasluga organizatorjev oz. najemnikov dvorane, če je slaba, pa je kriv Zajc, kdo drug. Z izrednim veseljem in odkritim navdušenjem izrekam tokrat pohvalo organizatorjem zadnjega takega plesa, to je maturantom kamniške gimnazije. Prireditev je bila lepa, svečana. Tako lepa, da ne pomnim. Mladi kamniški maturantje so znali privabiti medse številne profesorje, starše, predstavnike družbeno-političnih organizacij. Ansambel UNIONI je ustvaril razpoloženje za stara in mlade. Vse se je vrtelo, se smejalo, ne da bi bila polita ena sama koP' tja pijače po tleh ali razbit * steklenina. Kultura in red, ohc' nem pa sproščenost, so bili skozi prisotni, da vsi tisti »sto1' ni« niso imeti poguma udarja1 po električnih stikalih in druO opremi. Razmišljam in ugotavljam, a so take prireditve vzgojne, n da bi se navzoči tega zavedaj ' Ce je takih prireditev prema1 • je to zato, ker je težko zad? ~ obliko, kjer sc vsi, mladi m ri, dobro počutijo. . Priporočam vzgojiteljem, dinsklm, kulturnim in P°. nim organizacijam, varnostni organom, da razmišljajo o te ^ Morda se bodo potem krivd? < priznanja porazdelila na v ljudi. A. Zaj? URADNI VESTNIK OBČINE DOMŽALE Leto VIII. — St. 6 Domžale, 15. junija 1971 PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Odloki In sklepi občinske skupščine Na podlagi 66. člena zakona o financi-r®nju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 36/64. 10/65, ,?/07 in 40'68) in 134. člena statuta ob-C{P° Domžale (Ur. vestnik št. 6/1970), je skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, n° 8. 6. 1971 sprejela ODLOK 0 Potrditvi zaključnega računa proračuna občine Domžale za leto 1970 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi roračuna občine Domžale za leto 1970, Katerega sestavni del je tudi zaključni acun rezervnega sklada. PREGLED planiranih in doseženih proračunskih dohodkov in izdatkov v letu 1970 Vrsta Dohodki Prvotni plan Doseženo 1 Prispevki 6.693.622' 7.638.747,35 2 Davki 5.296.278 4.779.593,47 3 Takse 696.550 811.963,83 5 Dohodki organov po zveznih predpisih 1.733.000 1.524.679,85 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 543.740 468.372,30 9 Prenesena sredstva 866.649 866.649,38 Skupaj 16.090.006,18 manj: dohodki po zveznih predpisih — prispevek za mestna zemljišča 1.524.679,85 Skupaj dohodki za financiranje proračuna 14.565.326,33 2. člen Doseženi dohodki in izdatki po zaključ-ern računu za leto 1970 so znašali: proraCunu: ^upni dohodki................ rnani prispevek za upo-Ddatk° mestnega zemljišča Prenos na sklad za ure-^Pjo mestnega zemljišča ^dvod v posebno rezervo ^zdatk?'Clt dotlodk°v nad Rezervni sklad proračuna " Dohodki . . ; ^ Izdatki ....... izdaTk^k <^°Ilodkov nad din 16.090.006,18 1.524.679,85 13.744.614,92 1.524.679,85 260.166,00 560.545,41 616.082,87 339.444,90 276.637,97 3. člen klhj"^0^0*1 dohodkov nad izdatki po zase n_ em računu proračuna 560.545,41 din Dom- '?ese k°I dohodek proračuna občine o nižale za leto 1971. 4. člen 276.637SQ7a. rezervnega sklada v znesku ProVa*” 7 din se Prenesejo v rezervni sklad aCuna za leto 1971. 5. člen in izv^ri^ .doseženih dohodkov proračuna Izvršitve ko 'zdatkov je zajet v pregledu to i970 Pdančnega dela proračuna za le-ključne,’, kl ie sestavni del splošnega za-ne8a računa. ^ 6. člen iavf °dl°k začne veljati osmi dan po ob-iale. Uradnem vestniku občine Dom- ^evilka: 400-2/71 Datum: 8. 6. 1971 Predsednik skupščine občine Domžale Albin Klemenc 1. r. Plan po St. glavnega RAZPORED DOHODKOV Prvotni plan odobritvi sredstev iz Izvrešno namena prorač. rezerve' 03 Kulturno prosvetna dejavnost . 04 Socialno skrbstvo.............. 05 Zdravstveno varstvo............ 06 Komunalna dejavnost .... 07 Državna uprava................. 12 Dejavnost krajevnih skupnosti . 13 Dejavnost družbenopolit. org. in društev........................ 14 Negospodarske investicije . . . 15 Gospodarske investicije . . . 16 Gospodarske intervencije . . . 17 Prorač. obvezn. iz prejšnjih let . 18 Rezervni sklad................. 19 Nerazporejeni dohodki .... Prispevek za mestna zemljišča . Odvod v posebno rezervo . . . Presežek dohodkov nad izdatki . 495.560 495.560 561.062,00 1.525.221 1.668.972 1.667.951,95 347.130 348.062 297.293,30 176.500 176.500 168.476,78 4.492.070 5.335.307 5.297.608,14 500.000 549.730 536.502,35 310.926 310.926 306.321,10 2.701.689 2.729.275 2.702.726,60 477.868 481.833 481.777,65 705.000 707.732 693.152,90 118.935 118.935 116.839,85 241.901 241.901 131.681,95 1.604.039 932.106 883.220,35 14.096.839 14.096.839 13.744.614,92 1.733.000 1.733.000 1.524.679,85 15.829.839 15.829.839 15.269.294,77 — — 260.166,00 — 560.545,41 Na podlagi 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67 in 40/68) in 134. člena statuta občine Domžale, je skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. 6. 1971 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o proračunu občine Domžale za leto 1971 1. člen V odloku o proračunu občine Domžale za leto 1971 (Ur. vestnik št. 4/71) se 2. odstavek 6. člena dopolni in se glasi: Dohodki, ki jih z lastno dejavnostjo ustvari upravni organ, so dohodki proračuna, razen sredstev, ki jih zagotavljajo davčni upravi zveza in republika po posebnih predpisih, drugi porabniki njenih uslug pa v skladu s posebnimi pogodbami; ter dohodkov, ki jih ustvari Geodetska uprava pri Sob Domžale in se odvajajo na finančni načrt in sklad za opremo uprave Sob Domžale. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. I. 1971 dalje. Številka: 900-7/71 Datum: 8. 6. 1971 Predsednik skupščine občine Domžale Albin Klemenc 1. r. Na podlagi 134. člena statuta občine Domžale je skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. 6. 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov občine Domžale 1. člen V odloku o prispevkih in davkih občanov občine Domžale (Ur. vestnik št. 3/7V se 4. člen spremeni in se glasi: “■Stopnja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: prispevek iz delovnega razmerja), ki pripada občini, znaša 4,80 °/o.« 2. člen V 4. odst. 16. člena se beseda »vdovam« nadomesti z besedo »zakoncem«. V 7. odst. 16. člena se besede »vdova oz. vdovec« nadomesti z besedo »zakonci«. 3. člen 8. odst, 16. člena se spremeni in se glasi: »Olajšava po tem členu se ne prizna, če prejema zavarovanec oz. njegov zakonec poleg dohodkov od kmetijstva tudi še dohodek iz delovnega razmerja, pokojnino ali pa ima dohodke od obrtne ali druge samostojne dejavnosti, od katerih se odmerja prispevek od letnih osnov oz. v letnem znesku.« 4. člen 17. člen se črta. 5. člen V 35. članu se stopnja 5 »/o nadomesti s stopnjo 3 °/o. 6. člen V 41. členu se osnove : in stopnje spre- menijo: Osnova din Stopnja •/. do 2.000 10 2.000 do 5.000 15 5.000 do 10.000 20 10.000 do 20.000 30 nad 20.000 35 7. člen 43. člen se črta. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. 1. 1971 dalje. Številka: 422-5/71 Datum: 8. 6. 1971 Predsednik skupščine občine Domžale Albin Klemenc 1. r. Na podlagi 2. in 5. člena statuta sklada za štipendijo in posojila občine Domžale, je upravni odbor sklada za štipendije in posojila na seji dne 17. maja 1971 sprejel PRAVILNIK o podeljevanju štipendij in posojil I. SPLOŠNE IN SKUPNE DOLOČBE ZA ŠTIPENDIJE IN POSOJILA 1. člen S tem pravilnikom se ureja podeljevanje štipendij in posojil sklada za štipendije in posojila ter usklajevanje, usmerjanje in druge naloge na področju štipendiranja v občini. Pri podeljevanju štipendij in posojil, sklad sodeluje s službo poklicnega usmerjanja, z izobraževalnimi zavodi, z občinsko konferenco Zveze mladine Slovenije ter z delovnimi organizacijami, ki so podpisale družbeni dogovor o štipendiranju. 2. člen Štipendije in posojila za šolanje se dajejo na podlagi javnega razpisa, v izjemnih primerih pa tudi izven razpisa. Razpis se na podlagi plana potreb po kadrih izvrši vsako leto do 20. maja. Razpis mora biti objavljen v dnevniku »DELO« in v »Občinskem poročevalcu« ter poslan vsem osnovnim šolam v občini Domžale, Zavodu za zaposlovanje in podpisnikom družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov. II. ŠTIPENDIJE 3. člen Razpis štipendij obsega: a) vrsto šol, stroko in usmeritev študija, za katerega se dajejo štipendije, b) učni uspeh, ki se zahteva kot pogoj za podelitev štipendije; c) dokumente, ki jih mora prosilec priložiti prošnji; č) določilo, da imajo prednosti pri dodelitvi štipendije prosilci iz občine Domžale; d) rok in način vlaganja prošenj ter rok in način v katerem bodo prosilci obveščeni o rezultatih razpisa. Razpis vsebuje lahko tudi druge pogoje, ki jih določi upravni odbor sklada za štipendije in posojila. 4. člen Prošnje in priloge: Dokumenti, ki jih mora prosilec predložiti prošnji so: a) potrdilo o poprečnih osebnih dohodkih staršev za zadnje šestmesečje; b) potrdilo premoženjskem stanju prosilca ; c) zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o vpisu v šolo za naslednje šolsko leto; č) življenjepis z navedbo števila družinskih članov in števila nepreskrbljenih družinskih članov; d) mnenje razrednega profesorskega zbora ali šole (za prosilca iz šol tretje stopnje le-to ni potrebno); e) mnenje ZM, ZSJ ali ZZB. 5. člen Upravni odbor pri podeljevanju štipendij upošteva tudi mnenje služb za poklicno usmerjanje. 6. člen .Upravni odbor sklada: .— daje štipendije prosilcem za šolanje na fakultetah, umetniških akademijah, visokih in višjih ter srednjih šolah, ki nimajo dovolj materialnih sredstev za šolanje, dosegajo pa najmanj dober učni uspeh; — daje pomoč socialno ogroženim učencem poklicnih šol; — usklajuje štipendijsko politiko v občini in pri tem sodeluje z delovnimi in družbenopolitičnimi organizacijami v občini. 7. člen Pri podeljevanju štipendij sklada imajo prednost tisti učenci in študentje, ki dosegajo boljši učni uspeh, njihov materialni položaj pa je slabši in so oddaljeni od kraja šolanja. 8. člen Štipendija je sestavljena iz osnovnega dela in stimulativnega dodatka. Osnovni del se določa na podlagi materialnega stanja štipendista oziroma družine, stimulativni del pa se določa glede na učni uspeh in letnik šolanja. V poprečni dohodek se štejejo vsi dohodki družinskih članov (invalidnina, štipendija, vajeniške nagrade in podobno), katastrski dohodek se šteje dvojno. 9. člen Osnovni del štipendije se praviloma odmerja takole: Osnovni del štipendije predstavlja razlika med življenjskimi stroški štipendista in polovico poprečnega dohodka na člana družine štipendista in njej pripadajočega otroškega dodatka. Življenjski stroški študentov, ki stanujejo v internatu ali tujem stanovanju, znašajo toliko kot znaša cenzus za pridobitev pravice do otroškega dodatka; življenjski stroški učencev, ki stanujejo v interhatu ali tujem stanovanju znašajo 90 “/o tega zneska; življenjski stroški študentov, k) stanujejo doma znašajo 80 °/0 tega zneska; učencev, ki stanujejo doma pa 70'/« tega zneska. Upravni odbor po prosti presoji odmeri višji osnovni del štipendije štipendistu, ki mu tako odmerjena štipendija ne bi omogočila rednega šolanja zaradi izjemnih' socialnih. družinskih in drugih razmer. 10. člen Štipendije se vsako leto v septembru prevedejo glede na družinske dohodke in življenjske stroške. 11. člen Za učni uspeh pripada štipendistu: odličen uspeh ................ 70 din prav dober uspeh................50 din dober uspeh.....................30 din zadosten uspeh...................— din 12. člen Upravni odbor lahko na začetku šolskega leta odobri enkratne pomoči za nabavo knjig in učnih pripomočkov. 13. člen Upravni odbor sklada za štipendije in posojila samostojno odloča o podelitvi štipendij na svojih sejah, kjer mora biti navzočih več kot polovica članov. Prednost pri podeljevanju štipendij imajo prosilci, ki stanujejo na območju občine Domžale. Pri podeljevanju štipendij je osnovP1 kriterij učni uspeh, pri enakem učnern uspehu pa socialno ekonomski položaj prosilca. V primeru, da imata prosilca enak učni uspeh in socialnoekonomski p°' ložaj, ima prednost tisti, v katerega družini je manj preskrbljenih družinskih Članov. Pri podeljevanju upošteva upravni odbor tudi druge objektivne razloge. 14. člen Prošnje prosilcev, ki še niso vpisani v naslednje šolsko leto oziroma študijsko leto, rešuje upravni odbor sklada — P°' gojno do predložitve potrdila o vpisu. 15. člen Štipendistu sc daje štipendija največ zf toliko časa. kolikor traja šolanje na šol1, za katero mu je podeljena štipendija. U® štipendist zaradi daljše bolezni aU drujPh opravičenih razlogov ne dokonča šolanj2 3 v rednem času. se mu dajanje štipendij® lahko podaljša. O času podaljšanja odloča upravni odbor. Ce mora štipendist opravljati neplačan pripravniški staž, se ta čas šteje za čas šolanja, za katerega se daje štipendija. Štipendija se izplačuje v mesečnem znesku in se daje za vse mesece v letu na-prej. Štipendistom, ki sc šolajo na visokih >n višjih šolah, se izplačuje štipendija u° 30. 9. tekočega leta, nakar morajo predložiti potrdilo šole o izpolnitvi pogojev za vpis v višji letnik. Štipendist dobiva štipendijo tudi v času absolventskega staža, staž traja največ toliko časa, kot je določeno v statutu ustrezne šole. 16. člen Dajalec štipendije in štipendist skleneta pismeno pogodbo. Pogodbo o štipendi.11 Podpišeta predsednik upravnega odbora sklada in štipendist. Ce je štipendist mladoleten podpiše pogodbo tudi eden izmen staršev oziroma skrbnik. Pogodbo se lahko spremeni ali dopolni samo s pismenim sporazumom. Pogodba mora obsegati: a) vrsto šole, b) stroko ali usmeritev študija, c) višino osnovnega dela štipendije in trajanje štipendije, č) višino stimulativnega dela glede na učr>i uspeh in letnik šole ali študija, d) poročilo o usklajevanju štipendije z dvigom življenjskih stroškov, e) dolžnosti štipendista glede predlagala dokumentov o učnem uspehu, glede Prakse, zaposlitve, *) dolžnosti dajalca štipendije glede spremljanja učnih in študijskih uspehov ter glede zaposlitve in prakse. En izvod pogodbe se pošlje šoli, v kateri se štipendist šola. 17. člen Upravni odbor sklada spremlja šolanje Štipendista, da lahko določa višino štipen-dtje in pravilno ureja svoj odnos do nje-ga. Štipendist je dolžan v teku šolskega eta ob zaključku vsakega polletja oziro-tea semestra predložiti dokumentacijo o Uspešnosti svojega šolanja oziroma študija. . Ue dajalec štipendije ugotovi, da ima štipendist med šolskim letom negativni Učni uspeh oziroma ne opravlja pravočas-n° izpitov, lahko začasno ali trajno ustavi izplačevanje štipendije razen v primerih, 0 fia je pri učenju ovirala bolezen in v rugih opravičljivih primerih. . Z izplačevanjem štipendije se lahko nadaljuje, ko štipendist izboljša učni uspeh. °k za ustavitev izplačevanja traja naj-ay do začetka naslednjega šolskega leta. ki- .štipendist z negativnim uspehom za-Uuči posamezni letnik šolanja praviloma PUjfudba preneha veljati. Upravni odbor hko le enkrat v času šolanja štipendistu gfeneha oziroma prekine štipendiranje v asu ponavljanja letnika in potem štipen-ateanje nadaljuje. Ue štipendist iz neopravičenih razlogov Predčasno prekine šolanje, je dolžan vrti celoten znesek štipendije. Rok za vr- ev določi upravni odbor sklada. 18. člen Štipendist je dolžan na zahtevo dajalca itendije opraviti vsako leto v šolskih Na podlagi 1„ 168. in 172. člena zakona ter o°dni obrambi (Ur. 1. SFRJ, št. 8/69) ' ‘n 133. člena statuta občine Dom- seii ’ ''v skupščina občine Domžale na 23. ski,«0°^*ns'vo ter perečo in ravn n° Problematiko, ki jo ob-razn, 'al° Poročila, je bila tudi se ?JaVa obširna. Ivan CERAR Pomr,AV P-toi zavzemal za večjo klinv t d^rokom, ki so potrebni ,io riff Sk°Ea zdravljenja in več-strošknvenciacljo pri pokrivanju v v otroškovarstvenih dstanovah razniere toezni glede na socialni v katerih žive posa F>ov‘ž zavar°vanci. Anton RE Proti m1ie^rr!Pnil- da so ukrep PrcmilT ad° Ptnim Prestopnikon toanišo’ ,,Rre lo za določeni jo slabo teh’ ki P« meče luč na vso mladino, k Tudi letošnji »majski sejem«, ki ga je organiziralo trgovsko podjetje »Napredek«, 1 ' il uspešen pa ni slaba. Pavel ŠIMENC je opozoril na socialno strukturo mladoletnih prestopnikov, ki kaže. da je večina prestopnikov iz dobro situiranih družin, kar je, po njegovem, ččsto tudi vzrok, da se proti njim ne ukrepa tako kot bi se moralo. Republiški poslanec Franci GERBEC je podprl predlog za ustanovitev socialnega centra ter dal kritične pripombe na splošno kaznovalno politiko in prepočasen postopek, ter zahteval več sodelovanja in vpliva pravosodnih organov na odpravljanje določenih negativnih pojavov. Občinski javni tožilec je problem mladoletnega prestopništva opisal na podlagi svojih zapažanj, ter se strinjal s predlogom, da se ojača socialna služba v občini ter opisal obvezen postopek, ki je potreben, da sodišče ugotovi materialno resnico preden lahko človeka, obsodi. To iskanje materialne resnice zahteva določen čas in ta dolgotrajnost je zato pogosto predmet kritike. Tudi poslanec Jernej LENIČ je v svoji razpravi med drugim obravnaval problem mladoletnih prestopnikov, ki pa glede na hiter razvoj in večanje prebivalstva ter glede na to, da je polovica zaposlenih v občini žensk, še ni tako kritičen. Postal pa bo, glede na zaskrbljujoče podatke o porastu števila družin, kjer gospodari alkohol in s tem še vrsta drugih pogojev za mladinsko prestopništvo. Predsednik občinskega sodišča je med drugim opozoril na predlog za sistemizacijo še petega delovnega mesta sodnika, kajti število zadev, ki odpade na dosUj štiri sodnike tukajšnjega občinskega sodišča je veliko nad povprečjem. Pripad zadev pa se bo še povečal glede na to, da se bo razširila tudi pristojnost občinskih sodišč. Marija UČAKAR je zahtevala strožje ukrepe nasproti tistim, ki ob vsakem času in že vinjenim in mladoletnim gostom točijo alkoholne pijače. V razpravi je sodeloval tudi komandir PM Jože KREVS. Andrej DRMAL, načelnik davčne uprave je seznanil navzoče z dosedanjo in bodočo politiko v zvezi s prijavami, kadar gre za davčno utajo, Sandi RIHTAR pa je kot predsednik sveta za finance podvomil o realizaciji predloga za nastavitev še enega sodnika v letošnjem letu, ker ni za to potrebnih finančnih sredstev. Tudi predsednik občinske skupščine se je strinjal s to ugotovitvijo in za to tudi ne bo mogoče realizirati predloga glede večjega pokrivanja stroškov za klimatsko zdravljenje otrok. Menil pa je, da bi morale v nujnih primerih pri tem sodelovati tudi gospodarske organizacije in pomagati svojim delavcem, ki sami ne zmorejo stroškov za klimatsko zdravljenje svojih otrok, kadar so tega nujno potrebni. Tudi organizacija socialnega centra bo odvisna od finančnih sredstev, zato v letošnjem letu ni mogoče računati nanj, vendar pa naj sc vse pripravi za ustanovitev centra v prihodnjem letu. Spomnil je na to, da občina že doslej ogromno vlaga na področju, ki zadeva mladino, to je za izgradnjo šolske mreže in otroško varstvenih ustanov. Nadalje je opozoril na prednosti, ki bi jih dala združitev domov počitka, zato bo na združitvi občinska skupščina še vedno vztrajala. Strinjal se je tudi z zahtevo za ostrejšo kaznovalno politiko in menil, da bi moralo biti preganjanje in preprečevanje gospodarskega in drugega kriminala stvar vseh poštenih državljanov. Tudi Aleksander SKOK, sekretar občinske konference K K Domžale, je v svoji razpravi ugotovil, da bi morali pravosodni organi bolj živeti s problematiko in pokazati več iniciative za reševanje in preprečevanje negativnih družbenih pojavov. Glede na obširno razpravo po dosedanjih točkah dnevnega reda je skupščina soglasno sprejela predlog podpredsednika skupščine Ivana VIDALIJA, naj bi razprava o ' sklepih zborov volivcev, ki je bila naslednja točka dnevnega reda, prišla na dnevni red sestanka s predsedniki KS, na katerega bodo povabljeni tudi odborniki s posameznih območij. Odborniki so nato obravnavali finančni načrt in program dela kulturne skupnosti Domžale za leto 11171. V razpravi so posamezni razpravljavci (Zlatko Repnik, Janez Močnik. Andrej Pangeršič, Jože Knep) predvsem obravnavali stanje posameznih kulturnih domov, vprašanje lastništva in vzdrževanja. Odborniki so vzeli na znanje poročilo podpredsednika Jakoba Černeta o delu XIV. zasedanja delegatov slovenskih občin ter potrdili zaključni račun proračuna in davčni zaključni račun za leto 1970. Soglasno je bil sprejet tudi odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevkih ■ in davkih občanov ter na predlog sveta za finance tudi dopolnitev odloka o proračunu občine za leto 1971. Skupščina je soglasno sprejela tudi predlog komisije za vo- litve in imenovanja in sklenila, da se Stefan Horvat, ki se je odpovedal dolžnosti v vseh organih občinske skupščine, razreši funkcije predsednika komisije za volitve in imenovanja ter člana skupščine TIS ter člana sveta za obrt. Namesto njega se za člana in predsednika komisije za volitve in imenovanja imenuje Miro VAR-SEK, v svet za obrt pa Franc KOLAR. Nadalje je skupščina sklenila, da bo odslej pri skupščini obstajala komisija za verska vprašanja, ki jo bodo sestavljali: predsednik Ivan VIDAH. podpredsednik skupščine, člani: Franc GABROVŠEK, Marjan GREGORC. Franc ZUPAN ter tajnik komisije Štefan PELC AR. Na predlog komisije za volitve in imenovanja je skupščina nadalje sklenila, da se v medobčinski odbor za priprave za praznovanje občinskih praznikov občin Domžale in Kamnik imenujejo: Albin Klemenc, predsednik skupščine, Fratic Avbelj-Lojko, Ivo Sonc, Aleksander Skok, Marjan Bolhar, Mirko Jerman, Jože Humar-Li-pah in Janko Kralj. V pripravljalni odbor za proslavo letošnjega praznika občine Domžale pa so bili imenovani: za predsednika Jakob Černe, podpredsednik skupščine, ter člani: Tone Ravnikar, Alfonz Avbelj, Franc Avbelj-Lojko, Franc Gabrovšek, Stane Habe. France Habjan, Rajko Hafner. Jože Pirš, Ludvik Rode, Janko Kralj, Milan Likar. Albin Pavlin, Slavko Pišek. Ludvik Povž, Jože Zevnik in Stane Laznik. Skupščina je sprejela tudi predlog komisije, da se zmanjša število članov sveta z.a blagovni promet, in sicer od 13 na 9 članov. Omenjeni svet je imel stalne težave — zaradi nesklepčnosti. Glede na to je skupščina razrešila članstva v tem svetu: Cirila Koma tar j a, Lovra Korenčana, Slavka Matičiča in Mijo Sadar. Skupščina je nato začasno pooblastila inž. Slavomira Pavloviča, da opravlja tudi posle občinskega urbanističnega in gradbenega inšpektorja, ter ga obenem imenovala za cenilca s področja Naši turistični kraii v Črni graben Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67) je svet za gradbeništvo in urbanizem na 3. seji dne 5. maja 1971 sprejel naslednji SKLEP Predlog dopolnitve cone urbanističnega načrta Domžale-Mengeš: a) razširitev cone S-l v Trzinu zahodni del z namenom povečave cone za gradnjo stanovanjskih hiš, b) predlog prekategorizacije cone A v cono GR — severno od Mengša z namenom ureditve eksploatacije gramoza, sc javno razgrne za 30 dni. Rok za pripombe poteče z dnem prenehanja razgrnitve dopolnitve con urbanističnega načrta Domžale—Mengeš. Dopolnitev con urbanističnega načrta bo razgrnjena od 15. VI. do vključno 15. VII. 1971 v prostorih krajevne skupnosti Mengeš, Kidričeva 30, in v prostorih Stanovanjskega podjetja Domžale. Kolodvorska cesta 6 1. Številka: 351-682 70-4 5 Datum: 31/5-1971 Predsednik sveta za gradbeništvo in urbanizem: Ing. Stane Omahna 1. r. * -'-i ’ Z uporabo sodobne mehanizacije je bil prostor med stolpiči ob Ljubljanski cesti v začetku junija v nekaj dneh urejen. Ob tem pa sc mnogi občani sprašujejo, kdaj bodo prišle na vrsto nji' hovc ulice in ceste, posebno tisti, ki so v ta namen svoj prispevek že odšteli Črni graben je lepa dolina, ki se razteza od Lukovice do Trojan. Tod so nekoč gospodarili rokovnjači, ki jih opisujeta Jurčič-Kersnik v svojem delu »Rokovnjači«, spomine na te čase pa oživljajo z vsakoletno prireditvijo »Rokovnjaški tabor«. Črni graben je znan predvsem iz časov Napoleonove Ilirije gradbene stroke in inž. Franceta Gorše ta za cenilca za področje kmetijstva. Prav tako je skupščina soglašala z imenovanjem dipl. inž. arh. Radisava Popoviča za direktorja Stanovanjskega podjetja Domžale. Na podlagi sklepa pretekle seje skupščine, da se komisija za zadeve borcev in invalidov NOV poveča za dva člana, je v omenjeno komisijo imenovala še Ivana Pirša-Rastka iz Radomelj in Miha Cerarja iz Zaloga pod Trojico. Nato je še sledila razprava o financiranju nadaljnje gradnje kliničnega centra v Ljubljani. V razpravi so mimo predsedujočega sodelovali Franci Gerbec, France Habjan, Peter Primožič in predstavnik Kliničnega centra v Ljubljani. Soglasno je bil sprejet predlog za financiranje nadaljnje gradnje kliničnega centra, in sicer tako. da se poveča stopnja za zdravstveno zavarovanje za 0,5 odstotka na bruto osebni dohodek. Iz občinskega proračuna oziroma neposredno od delovnih organizacij namreč potrebnih sredstev ne bi bilo mogoče zbrati, po drugi strani pa je tukajšnja občina na izgradnjo omenjenega centra življenjsko vezana in zato gradnje v sedanji fazi ne bi smeli opustiti. Brez razprave so nato odborniki potrdili finančni načrt sklada za pospeševanje kmetijstva ter statut cestnega sklada. Pri »vprašanjih in predlogih« je odbornik Rudolf Osolin opozoril na neprimerno razpolaganje z zemljo s strani Agrokombinata Emona ter zahteval, da se pospešijo priprave za ustrezen predpis o pokopališkem redu, da bodo krajevne skupnosti zadeve na tem področju lahko v bodoče enotno urejale. Pavel Šimenc je ponovno načel tudi vprašanje mikrolokacije šole v Mengšu, o čemer bo razprava na naslednji seji skupščine, ko bodo navzoči tudi predstavniki LUZ. Sekretar občinske konference ZK je nato še kritično ocenil dosedanje delo sklada za izgradnjo šolske mreže, ugotovil zadeve, ki jih sklad doslej ni uspel realizirati in zahteval od njega več iniciative in odločnosti za uresničitev sprejetega programa izgradnje šol. 1809—1811, ko so se vrstili številni napadi okoliških kmetov na francoske vojake. Zato je takrat ta dolina dobila tudi ime »Krvavi graben«. Leta 1810 je vojaško sodišče obsodilo šest kmetov iz te doline, ki so sodelovali z rokovnjači, na smrt. Največji kraj leži prav ob vhodu v to dolino z ljubljanske strani. To je Lukovica. Znani sta gostilni »Pri Bevcu« in »Pri Šterovem Janezu« na Kanalu. Nekoč je bila pa še dosti bolj znana Slaparjeva gostilna, o kateri veliko piše pisatelj Janko Kersnik v svojih spisih. Poleg zadružnega doma, kjer je tudi kino, je lep spomenik padlim v času NOV. Na bližnjem gradu Brdo je bil rojen pisatelj Janko Kersnik. Grad so v 16. stoletju zgradili Lambergi s Črnela. Tudi ta grad, kot večina gradov v bližnji okolici, je bil zatočišče lu-teranov. V njem je iskal zatočišče tudi Trubarjev sin Felicijan. Grajski lastniki so se večkrat menjali. V Valvasorjevem času so bili to Apfaiterni. ki so grad predelali, prizidali pristavo in uredili ribnik. Pozneje je grad pogorel, vendar so ga kmalu obnovili. V začetku prejšnjega stoletja so postali lastniki gradu baroni Zoisi. Zadnji lastniki pa so bili Kersniki. V gradu je bilo sodišče. davkarija in zapori. Grad je bil leta 1943 požgan, je v razvalinah, le jugozahodni stolp je delno restavriran. Župna cerkev je bila sezidana 1718 na mestu nekdanje grajske kapele, leta 1753 pa popolnoma predelana. Poleg pisatelja Janka Kersnika so bili na Brdu rojeni še Ana Lebar, pedagoška pisateljica, dr. Dragotin Lončar, esejist, kulturni in soc. zgodovinar, France Marolt, glasbenik in glasbeni folklorist in Feliks Stegnar, glasbenik. V zgodovini je znan predvsem bližnji zaselek Podpeč, ki je bil večje hallstattsko selišče in pomembna rimska postaja. Tu je bila menda rimska postaja »Ad publicanos«. Kasneje je bila tu deželnoknežja mitnica, izročena v upravo vicedomu. V drugi polovici 16. stoletja je postala tudi važna poštna postaja na cesti med Gradcem in Ljubljano. Leta 1585 je bil poštni urad združen z mitnico. V Valvasorjevem času je bila Podpeč edina poštna postaja na Gorenjskem. V letih 1720—1728, ko so zgradili skozi Orni graben sedanjo cesto, je ježno pošto zamenjala vozna pošta. V dobi francoske okupacije je leta 1809 carinski urad v Podpeči prenehal in sta ga zamenjali mitnici na Viru in v Krašnji. Pošta je bila prenesena v Lukovico šele leta 1867. Nad vasjo leži zaselek Znojile, kjer so že maja 1942 zgradili bunker, kjer so se v letih 1942 in 1943 zdravili ranjeni partizani. Manjši trgovski pomen kot Podpeč je imela Krašnja, ki je prišla do večjega razmaha šele v 18. in 19. stoletju. V Krašnji so imeli kamniški meščani velike zaloge kožuhovine, ki so jo kupovali prevozniki in izvažali na Češko in v Italijo. V krašenjski cerkvi so slike J. Šubica in Laycrjev križev pot. Sola je bila v kraju ustanovljena že leta 1859. Tu je bil rojen pripovednik Podmilščak — Andrcjčkov Jože, v bližnji vasici Spodnje Loke pa pisatelj Franjo Maselj Pod-limbarski, znan predvsem po romanu »Gospodin Franjo«. Od Krašnje dalje se Črni graben vedno bolj zožuje. Na južni strani leži lepa izletna točka Limbarska gora, na severni strani pa Češnjice. Ta zgornji del Črnega grabna je znan predvsem iz bojev celj- skega vojskovodje Jona Vitov* ca proti cesarju Frideriku H1, za dediščino celjskih grofov. Večji kraj je tudi Blagovica-ki je bila nekoč upravno središče gornjega Črnega grabna-Kraj je znan tudi po številni11 izkopaninah. V kraju je bil nekoč grad Blagoviških gospodov, od katerih sc prvi, Bertold, o trie-n ja že leta 1273. Grad je verjetno razpadel v dobi turških napadov. Tu so bili doma prevozniki, ki so prevažali blago čez trojanski klanec. V kraju so b» česti hudi boji med Nemci 1 partizani, kajti v tem predel so sc partizanske enote pogost zadrževale. ,, Na bližnjem Golčaju je žara izdaje padla tudi večina Radomeljske čete, in to že mesec oktobra 1941. leta. Tik pod trojanskim klancen leži Ožbolt, ki je zaradi svoj lege postal važno postajali® na tej cesti. Na poštni P°sta'j so pripregali konje za trojans klanec. Na koncu Črnega grabna pa leže znamenite Trojane, znana rimska postaja. Od cesarja Hadrijana dalje so bile to pomembna vojaška postojanka. Tu je bilo mesto z žrtveniki bogovom, katerim je daroval tudi cesar Maksim v prvi polovici 3. stoletja na povratku iz vojne Proti Markomanom in Sarma-tom. Tu se je razvil kult domačega božanstva Atransa. Kraj je bil uničen v dobi preseljevanja barodov. Znan je po številnih izkopaninah. Kot slovenska srednjeveška naselbina pa se Trojane pojavijo v listinah že a a,!228. Nekdanji pomen so pa dobile šele konec 17. stoletja. p° je glavna trgovska pot med Podonavjem in Primorjem zo-P^t krenila čez trojanski klanec. je bila zgrajena dunajska Pesta, je pa kraj postal znan kot slovenski Semmering. Danes je JU Pomembna turistična točka, nana po Konškovi gostilni. Črni graben je pa znan tudi * basov NOV, saj je bil od leta PNI dalje kot partizanski teren Prizorišče mnogih hudih bojev, in sabotažnih akcij, ob-ezni predeli pa so bili že zgo-aJ osvobojeno ali vsaj na pol osvobojeno ozemlje. Vas Koreno nad Krašnjo so ernci požgali že 8. julija 1942. goreče hiše so zmetali 17 ži-, P ljudi. Pred požigom so hiše ropali, preživele vaščane pa dgnali v taborišče. Spomenik mu strahovitemu dogodku je 'odkrit leta 1952. žo vS ^lato polje so Nemci po-N.1 avgusta 1942. sn 7 .kamnolomom v Vraholah st, januarja 1945 Nemci po-y ‘li 12 partizanov. , Trnjavi je spomladi Slan-m“Va brigada napadla nemško u°mrizirano kolono. Četa je kov ‘ xa Ve^ avtomobilov in tan-hou V ^roju je bil glavni pre-škn a001' Tuhinjsko in Moravci dolino. Ker so vaščani so-s partizani, so Nemci a hiš Požgali. falti,Prav dolina z novo as-tranlan° cesto postala glavna ItaliiVerza'a med Avstrijo in m0J3 ,in se tu valijo kolone onnv lz ranih turistov in knmi-lin t 80 kraji ob robu te do-aciL Udoviti za izlete in rekre-T. Ravnikar Koncerti v Grobljah Nastop domžalskega mešanega pevskega zbora v Grobljah Kulturna skupnost Domžale in Društvo glasbenih umetnikov Slovenije sta v letošnjem poletju pripravila niz stilnih koncertov v Muzeju Jelovškovih fresk — grobeljski cerkvi pri Domžalah. Čudovit ambient in izvrstna akustika sta že ob prvem nastopu mešanega pevskega zbora Domžale 22. maja navdušili številne poslušalce. Zbor je pot vodstvom dirigenta Toneta Juvana pel pesmi Gallusa, Monteverdija. Bacha, Tomca. Adamiča in Forsterja. Celotni program je odlično naštudiral, posebno pa je številne poslušalce navdušil basist Rok Lap s črnsko duhovno pesmijo Deep River Kot solist pa je nastopil tudi Jože Lekan. 4. junija je pa nastopil Slovenski godalni kvartet z altistko Milko Evtimovo, ki je odlično •apela štiri Gradnikove pesmi. Razveseljivo je, da sta oba koncerta pritegnila toliko obiskovalcev, ki so zadovoljni zapuščali obe prireditvi. V kratkem pa se bo v Grobljah predstavil kot solist violinist Rok Klopčič, ki ga bo s klavirjem spremljal Branko Filjak iz Zagreba. Sledil bo še nastop godalnega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in nastop romunskega baritonista Vasila Micuja. Revija mladinskih in otroških pevskih zborov Že vrsto let prirejamo v okviru tedna mladosti revijo mladinskih pevskih zborov vseh popolnih in podružničnih šol. V nedeljo 23. maja so se v polni dvorani Kina Radomlje zvrstili mladinski pevski zbori I. osnovne šole Domžale, osnovne šole Venclja Perka iz Domžal ter osnovnih šol iz Mengša. Doba. Moravč in Radomelj. Za sam začetek pa je izven programa nastopil tudi otroški pevski zbor iz Radomelj. Vsi zbori so nastopili z izredno lepo izbranim programom. Kvalitetno pa je izstopal zbor osnovne šole Venclja Perka iz Domžal, ki je pod vodstvom dirigenta žel največ aplavza za lepo in dovršeno zapeto pesem Drugi rukovet skladatelja Stevana Mokranjca. 28. maja pa so v kino dvorani v Domžalah nastopili otroški pevski zbori vseh popolnih osnovnih šol domžalske občine. Iz podružničnih šol sta pa nastopila le pevska zbora iz Ihana in Jarš. Razveseljivo je, da so vsi otroški zbori dobro naštudirane pesmi odlično podali. Tudi število pevskih zborov je naraslo, kar je nedvomno rezultat prizadevnosti posameznih šol. Tako mladinski kakor otroški pevski zbori so ob koncu revije zapeli množične pesmi in z množično pesmijo pritegnili tudi poslušalce. Pesem je tako združila vse prisotne v eno samo misel: -Lepo je v naši domovini biti mlad«. Na reviji mladinskih pevskih zborov v Radomljah je nastopil tudi harmonikarski orkester za- voda za glasbeno izobraževanje Domžale, oddelka Radomlje. Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Domžale se je pevovodjem oddolžil s knjižno nagrado in šopki, zbori pa so prejeli lična priznanja. Vsak zbor je pa prejel tudi malo denarno nagrado, ki so jo prispevale delovne in družbenopolitične organizacije kot od-dolžitev za vloženi celoletni trud. Želimo, da bi mladi pevci še naprej črpali trajne vrednosti iz neugasljivega vira naše prelepe narodne, umetne in partizanske pesmi. Celo harmonikarskega orkestra v Radomljah Harmonikarski orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, oddelka Radomlje sestavlja 8 učencev, ki so istočasno tudi učenci osnovne šole Radomlje. Orkerster že nekaj let uspešno nastopa na vseh prire- Tradicionalni koncert v počastitev dneva mladosti na dvorišču I. osnovne šole Domžale Šole n°Zai^ uspehov I. osnovne ga. To - ule 80 Padali še ene-stitev a ”"a Proslava v poča-šču T Qneva mladosti na dvori-ob s' ^uovne šole v Domžalah, zborov tVanju štirih Pevskih Qtroški" v0t prvi j® nastopil iz ja_x zb'kl1’ v nedeljo pa pri Jamarskem domu na Gorjuši JAMAR**^ PIKNIK. VABLJEN*1 Zlata poroka Trojanškovih Pred kratkim sta praznovala 50-letnico skupnega zakonskega življenja Vinko Trojanšek in žena Ana Koroščkova iz Stoba. Ce sem pa o tako redkem iubi-leju hotel zvedeti kaj več. sem ntoral slavljenca obiskati na dc-*hu. Prijazno sta me sprejela. Oče je vrezoval hlače, kajti kljub letom še m opustil šivanke. Škarij in metra, v mladih letih se je namreč izučil za kroteča, mama pa se je sukala okrog štedilnika, čeprav ie kuhalnico že oddala snahi. Poročite sta se 6. februarja 1921 na Brezjah, sta mi pričela pripovedovati, potem pa sta obujala spomine na dolgo skupno življenje. Lastniki hiše v Stobu št. 31. katere lastnika sta sedaj jubilanta. so bili nekdaj Habjanovi. Siaro ime te nekdanje kajže je bilo »pri Čedniku« Nekoč so tu pekli kruh Sedanje ime »pri Koroščku« je prinesel sem slavljencev oče Avgust iz Zgornjih Domžal št. 37. kjer je to domače ime ostalo še sedaj. To je Cerarjeva hiša. nasproti stare Ga-« biričeve »Fežnarjeve« hiše. Oba slavljenca sta že pi-aznovala 80-letnj jubilej. Jubilant Vinko ie bil rojen 23. januarja 1890, žena Ana pa 10. avgusta istega leta, oba v Stobu. Slavljenca je sicer mikala Amerika, vendar je le ostal doma. Kot krojaški pomočnik je delal v Ljubljani, Trstu in Gradcu. Leta 1911 je šel k vojakom in služil cesarju polnih 7 let in pol. nato pa je bil Se dva meseca med borci za severno mejo in sicer v Rožni dolini na Koroškem. Po poroki leta 1921 pa vse do leta 1930, do gospodarske krize je imel trgovino s kmetijskimi pridelki. Takrat pa se je posvetil kmetijstvu, do katerega ie imel vedno veselje. Bil je občinski blagajnik v stari Jugoslaviji in predsednik kmetijske zadruge. Kljub letom ga vsak dan vid;-mo, kako zravnan kot sveča s cigareto in cigaretnim ustnikom stopa na vsakodnevni krajši sprehod. Rad tudi posedi s starimi Domžalčani. da se pri kozarčku skupaj spominjajo mladih let. Mama Ana je bila šivalka in se je izučila »pri Krizantu«, sedaj Toko, tako kot njeni bratje in sestre, ki so vsi delali v tej slamnikarski trgovini. 2e leta 1907 je odšla v Amerko in si tam služila kruh 17 let. Domov je vmes prišla le za kakšen mesec, za stalno pa se je vrnila leta 1923. V zakonu so se slavljencema rodili štirje otroci Anica, Vera, Dana in Vinko. Želimo jima. da bi v krogu svojih otrok in vnukov doživela še mnogo zdravih in zadovoljnih let. T. Ranikar Pazimo na čistočo okolja, kjer živimo! Vsi, prav vsi moramo skrbeti, da bodo naši kraji urejeni In čisti: Občani, hišni sveti, trgovske in delovne organizacije in gostinci. K čistoči nam tudi smetnjaki lahko mnogo pripomorejo, prav tako tudi koški za odpadke. Lahko pa se zgodi, da so prav smetnjaki vzrok za neurejenost in videz zanemarjenosti, kakor na primer ti, ki jih je videla naša kamera Sodobna pravljica Nekoč sem bila majhna deklica. Niti ni tako dolgo tega. Pred kakimi tridesetimi leti, ko sem ho-aila u prve razrede osnovne šole. Takrat je bil svet zelo zanimiv in pisan. Ljudje tn seveda tudi mi šolarčki smo “ razdeljeni nekako v tri kaste: v »ta-cune«, srednje in v »tabogate«. Okrog * "bogatih« se je vrtil ves takratni javni uvf’ Predvsem pa gospe in gospodične _'-ueljice ter gospod upravitelj, gospod onm.°*ter in mi otroci. Cc je kdo teh bo-i-p|' ^"7 Te^el, je zmerom trikrat toliko otT .°> kot beseda revnega! »Taboljšu zatnC‘ ?° kBi presiti belega kruha in so ga lonuava^ 2a koruznega. V šoli so izde-kmt U Slavnem z odliko, (in to tudi tako) ’ k° so znali samo za dvojko ali troj-hi ,L»evn* pa smo bili večkrat tepeni, kot 01 bilo treba. ban St j leta bilo v naši vasi zelo razgi-za °t “Tnžtoeno življenje. Društva so pa ie, °ke svojih članov prirejala miklav-dom V.e^ere- Nek tak večer sem ušla od SeT a n se splazila v dvorano. Razumela sm0‘ , n*-smo vsi enaki. Kljub temu, da .8e v Sol« dobro učili, revni smo bili san, unn*tpvnni. man i vredni. Da pa tudi mi _ .'klavž dela take razlike, ne. to Pa ni šlo v g|avo stala sem zadaj v kotu tn solze so mi drsele po licih. Bogatemu Tončku je trikrat prinesel. Trikrat je šel na oder, kjer so mu angeli naložili, da je komaj nesel. Parkeljni pa so se morali skriti za kulise, da lepega Tončka niso prestrašili. Tisti večer dolgo nisem mogla zaspati, sv. Miklavž pa se mi je zameril za vse večne čase. Prišla je svoboda, in zrasla sem. S svobodo pa je med nas male ljudi prodrla ponosna zavest o enakosti. Da bodo enako ocenjeni veliki in mali kmet, tisti, ki veliko zasluži in upokojenec s preskromno pokojnino. Pa sem kmalu doživela bridko razočaranje. Takrat smo bili vsi veseli, sproščeni in navdušeni. Vsakdo je vsakemu pomagal. Nešteto nedelj je pela udarniška. Tako tudi v naši veliki vasi. Drug drugemu smo pomagali, da smo zacelili rane, ki jih je zadala vojna. Večina vaščanov je pomagala pri obnovi. Novo hišo pa sva zidala tudi midva z možem. In spet sem spoznala, da sta na svetu še vedno dve vrsti ljudi. Midva sva dve leti krepko garala, da sva hišo spravila pod streho, gostilničarjeva žena je pa ves čas bila gospa in se niti najmanjšega dela ni pritaknila, in to takrat, ko smo ji vsi pomagali, da je bil njen dom obnovljen. Minila so leta. Eden mojih otrok je izučen in zaposlen, drugi hodi v srednjo šolo. Toda sosedovi, ki hodijo v osemletko, pa včasih pripovedujejo zanimive reči. Da se tam še pozna razlika, da pa jo otroci globlje občutijo kot smo ju mi nekoč. Danes je spet (tako kot včasih), nekaj vaščanov, ki se znajo zasukati na vse strani. Spet se vračajo časi, ko si posamezniki kupujejo čast in veljavo. Vabijo po dolgem In počez, gostijo in plačujejo, samo zato, da njihova osebna slavja odmevajo v javnosti. Tudi prizadevanja Janezka in njegovih staršev niso zastonj. Vse nemške naloge piše odlično in vsako uro je vprašan (cve-karji so pa zadovoljni, ker jih tovarišica pusti pri miru!?). Ce ne gre drugače pa na takle način: Janezek nalogo hitro napiše in odda. Tovarišica jo pregleda in: »Ja, Janezek, tri napake si naredil«. Janezek gre po zvezek, popravi in zvezek ponovno odda. »Tukajle sta še dve napaki.« Popravi Še tisto in — Janezek piše nemško šolsko odlično, saj je naloga brez napake! Mogoče gledam preveč črno? Mogoče sem premalo »za vice«, kot mi očitata nečaka. Vendar kar naprej živim v sanjah, da se bo našim otrokom vsaj v Soli bolje godilo, kot se je nam. A glej zanimivost. Otrokom se zdi vse to normalno. Ne morem se zbuditi iz lepe pravljice, ki sem jo sanjala dolga leta po svobodi — pravljice o enakosti vseh, ne glede na družbeni položaj ali družinsko bogastvo. gnani it «e«nawi obrazi To je naš ,,dohtar"... Nikoli nima časa na pretek — celo skupnemu popoldnevu v krogu svoje družine se mora pogosto odreči, ker vedno postavlja družbeno koristne cilje pred osebne. Vsak dan nam je potreben — podnevi in ponoči. Postal je pravi Moravčan, čeprav živi tu komaj t.n leta. To je zdravnik dr. Radomir Burič Skromen io delaven, vedno nasmejan in pripravljen ob vsaki priliki dati pacientu vzpodbudno besedo, ki tako blagodejno vpliva na tistega, ki je zdravnikove pomoči potreben. Do vsakega bolnika čuti odgovornost, zato ga po naporni službi pogosto srečaš, kako s svojo »škodo« hiti k bolnikom na obisk, da pogleda svoje varovance, kako se jim vrača zdravje — tista vrednota, ki po- meni vsakemu človeku največ ... Po vsem tem res ni naključje, da sva si za najin kratek razgovor vzela tisti čas. ko je tovariš Burič hitel na obisk. Bi hoteli povedati kaj o sebi za nas, vaše paciente, za bralce Občinskega poročevalca? Doma sem v Bosni, naučil sem se lepo govoriti slovensko, življenjsko d ni žico sem si poiskal v Sloveniji, živim tudi v Sloveniji — torej postal sem čistokrven Slovenec! Kje ste študirali? Delati sem navajen in v delu sem srečen. Od malega sem b:l prepuščen samemu sebi. Želel sem študirati, pa nisem imel denarja. Odločitev je padla. Zaposlil sem se v Rafineriji nafte v Slavonskem brodu. Ponoči sem hodil na »šiht« podnevi pa v gimnazijo. Nerad se spominjam tistih let — bilo je težko, a bil sem vztrajen in premagal seifl težave. Po končani gimnaziji sem odšel na Reko in tam v rekordnem času diplomiral. V tem času pa sem se naučil še nekaj — ceniti delo vsakega človeka, pa naj bo delavec, kmet ali uslužbenec ... Kako vam je pri srcu, ko sredi noči pozvoni zvonec in vas nekdo prosi za zdravniško pomoč? Zadovoljen sem v svojem poklicu. Dela je veliko, služba pa naporna, posebno v zimskem času, ko je treba do vsake vasi in hiše peš. No, z dobro voljo se vse premaga, nobena ovira ni prevelika. Izbral sem si poklic, ki je težak, odgovoren, a human in nadvse lep. In prav zato nikoli ne razmišljam, kaj storiti. če me nekdo pokliče k bolniku, pa naj bo to podnevi, zjutraj, zvečer ali pa ponoči. Rešitev je torej samo ena, če vem, da sem potreben človeku, ljudem ... Kakšne bolezni najpogosteje pestijo vaše paciente? Moravčani niso nič bolj ali pa nič manj bolni, kot ljudje kjerkoli v Sloveniji.'Opažam pa, da je precej prebavnih motenj, ki naraščajo iz dneva v dan. In kje mislite, tovariš doktor, da so vzroki? Mislim, da je temu kriv prehiter tempo življenja, ki se mu še nismo znali prilagoditi — vsakomur se vse bolj in bolj mudi Večina ljudi je zaposlena bodisi v Moravčah. Domžalah in celo v Ljubljani Mnogi imajo celo uro hoda do avtobusa. Vstajati morajo zelo zgodaj, noč pa postane prekratka. Zjutraj, ko bi Sošolci Na naši šoli imamo več izven- šolskih dejavnosti in v vseh učenci pridno delajo, vendar pa so pri nekaterih rezultati dela javnosti bolj, drugje pa manj opazni; to je namreč odvisno od vsebine in načina dela v krožku. Literarno-novinarski krožek izdaja časopis Ciklame in v svoj program smo uvrstili tudi razgovore z mladinskimi pisatelji in pesniki. Ko smo se spet pogovarjali, koga naj bi povabili na razgovor, se nam je zdelo najbolje, da pripravimo posebno doživetje tudi vsem našim sošolcem. Učenci dramskega krožka so se pripravljali na premiero igrice Kristine Brenkove -Pravljice o bogatinu in zdravilnem kamnu«. Ker smo vedeli, da se na predstavo, ki je bila v režiji tovarišice Milene Vrhovnik, skrbno pripravljajo, smo povabili na razgovor avtorico Kristino Brenkovo. Čeprav ima pri Mladinski knjigi in doma precej dela. je rada prišla med nas. Povprašali smo jo, kako ceni svoje delo, ki ga bo danes gle- Tusfanj pri Moravčah Prvič sc omenja leta 1238. Danes je kulturni spomenik in kot tak zaščiten. V gradu je lepa muzejska zbirka, ki jo lastnik Pirnat na željo obiskovalcev rad pokaže telo potrebovalo velik in kaloričen zalogaj hrane, ni časa jesti^ Nekaj časa gre tako, potem pa sc pokažejo posledice, prebavni organi začnejo »štrajkati«. Bolj6 bo vstati četrt ure prej in 56 krepko založiti, pa bo večine težav kaj hitro konec. Tovariš doktor, kako ste se vživeli v Moravčah, ki so dokaj odmaknjene od velikih kulturnih središč? Moravč sem se hitro privadit Rekel bi, da mi je tukaj všeč vse: pokrajina, šumeči gozdovi, ki obkrožajo dolino — predvsem pa ljudje, prijazni in odkritosrčni, dobrodušni in nepokvarjeni. Rad imam te ljudi in še dolgo bom ostal med njimi, pa čeprav kdaj pa kdaj izvem kakšno pi' kro, ki je zrasla v Moravški dolini, domovini zdravega humorja ... Tone Turšič so igrali dala. Povedala nam je, da vse, kar napiše, zelo kritično oceni, zato se tudi boji predstav svojih iger in ima najbrž večjo tremo kot igralci, ker ne ve, kako bodo osebe na odru zaživele. Tako nam je zaupala, da je »Pravljico o bogatinu i° zdravilnem kamnu« že enkrat gledala, takrat so jo igrali P°' klicni igralci, pa je skoraj vso predstavo mižala, ker se je bala, kako bodo igro sprejeli gl®' dalci. Obljubila nam je, da bo tokrat spremljala predstavo * odprtimi očmi in da bo po pred' stavi povedala svoje mnenje. Ko je stopila tovarišica Brenkova v polno dvorano, je bij0 najprej popolnoma tiho. Vsak j® hotel spoznati pisateljico in 1° primerjati s podobo, ki je nastala ob branju njenih del. Nato pa je bila sprejeta z dolg0' trajnim ploskanjem. Opazova* smo jo med predstavo. Ves ča je z zanimanjem gledala, kaj s dogaja na odru in kar pri °a' prti sceni ploskala odličnih* igralcem. Po predstavi se je s®' znanila z vsemi igralci, s tova^ rišico Vrhovnikovo, s tovarišem* Stoparjem, ki je pripravil kulise in vsem iskreno čestitala enkratno doživetje. Povedala 3 ^ da je šele tokrat zadovoljna tem, kar je napisala pred le ’ ker je videla, kako so se v iS vživeli igralci — otroci in ka* lepo so jo sprejeli gledalci otr ci, katerim je bila pravljica n menjena. Pisateljičine pohvalne besed® so spodbudile učence in tov rišico režiserko, da so si Postavo ogledali še učenci iz bolta, Cešnjic, Blagovice, Kia nje, Moravč. Doba in Dorn Približno 1.800 gledalcev je P1^ skalo našim sošolcem, ki 80 v svoje vloge tako dobro vži li. Vsi smo njihovega usPe veseli. k Literarno-novinarski kro pri osnovni šoli Janko Kers Brd° Na delovni praksi V marcu in maju so opravi-H učenci in učenke posebne osnovne šole na Homcu svojo obvezno delovno prakso v razmh tovarnah in podjetjih domžalske in kamniške občine Vsega )e bilo na praksi 38 učencev in učenk. Da smo to prakso lahko organizirali je bilo potrebno tnnogo dogovarjanja s kadrov skimi službami v podjetjih. Zalo gre prav tovarišem, ki oprav-i-ia.io kadrovsko službo v teh tovarnah in podjetjih vsa zahva-lu za njihovo razumevanje iri Pomoč. Dolžni pa smo izreči vso zahvalo tudi sledečim podjetjem ‘n tovarnam: »STOL« — Duplica, »TITAN« — Kamnik. »EMO-NA« perutninarstvo — Smarca. " USLUGA« — Kamnik. Vrtna-rila in drevesnica — Kamnik. »ARBORETUM« — Volčji potok. Ljubljana-transport — garaže — Aamnik, tov. Vavpetičevi — frizerski salon — Kamnik. »SVIT, Kamnik in Tekstilnemu institutu — Kamnik, »-UNIVER-»ALE« — Domžale. »TOKO« — Domžale, »Napredek« — Domžale, »SLOVENIJALES« — Preserje, »INDUPLATI« — Jarše, »PAPIRNICA« — Količevo, Košak — Pečarstvo — Mengeš. Vsi naši mali praktikanti so uspešno in zadovoljivo opravili svojo obvezno delovno prakso. Mnogi od njih so dobili celo nagrade, ki jih bodo uporabili na zaključnem šolskem izletu in za nakup najpotrebnejšega. Naj omenimo še to, da so tiste tovarne in podjetja obeh občin, ki so nam vsa ta leta nudila posebno pomoč pri realizaciji obvezne delovne prakse, prejela lepe diplome od društva za pomoč duševno prizadetim osebam Homec, kot skromno priznanje za vso materialno in moralno pomoč pri razvoju posebne osnovne šole na Homcu. Vsem iskreno čestitamo in želimo še v naprej uspešnega sodelovanja! Čestitamo pa tudi posameznikom iz teh kolektivov, ki so tudi prejeli diplome za svoje požrtvovalno delo! Nace Vodnik Iz Loke pri Mengšu V slehernem kraju se od ča-■a do časa zgodijo stvari, za ti?a°re Prav- da jih zvejo doč ,^rug°d- Tako smo Ločani . Ca*cali dogodek na katerega , ° čakali že desetletja. Poru-1 n.je bil hlev, last Dimeč Pav-s >p skedenj Ivana Drešarja. dr. ’’ sta st£di druga poleg n *ge *n bili stari prav gotovo n ~0n. ^ct- Zastirali sta pogled ovi CPSt*šču. kar je vedno bolj Enct promct- ki je tudi vedno kih ■*' Bo najnovejših podat-S] j, Je v Loki 132 stanovanj-f>27 vxS*°P'j' v katerih prebiva v občanov. Vas se je povečala Va>, st°lctja za 42 poslopij, 43 anov ima osebne avtomo- bile in 6 tovornjakov. Torej le ni tako »zanikrna«, kot se je izrazil nekoč prav v Občinskem poročevalcu neki dobro poznani Mengšan. Velika zahvala gre krajevni skupnosti Mengeš in našemu krajevnemu zastopniku Rudolfu Šinigoju, da je kamniti most dobil ograjo, ki je danes v ponos kraja. Železno konstrukcijo je preuredil mehanik iz Mengša tov. Franc Bleje, prepleskal pa jo je vaščan Jože Bergant. Zahvalo pa so dolžni tudi prebivalci Dobena. kajti napeljanega je bilo na cesto več m3 gramoza To delo je opravil Ignac Levec iz Mengša s traktorjem. Franc Podboršck Samoupravno dogovarjanje med družbeno skupnostjo oz. njenimi organi in delovnimi organizacijami je postalo ena pomembnih oblik za zbiranje sredstev in reševanje določenih skupnih zadev in problemov. Eden takih je tudi skrb za izobraževanje tistih, ki so nadarjeni in sposobni, pa nimajo za šolanje potrebnih sredstev. Da bi lahko načrtno usmerjali in oblikovali kadrovsko politiko v občini, so komisija za štipendiranje pri občinski skupščini Domžale in nekatere delovne organizacije sklenile dogovor o zagotavljanju sredstev v ta namen in o načinu podeljevanja študijske pomoči. Ta samoupravni dogovor je bil slovesno podpisan v sejni dvorani Sob ob navzočnosti predstavnikov vseh tistih, ki so k temu samoupravnemu dogovoru pristopili V Trzinu, tik ob zvezni cesti je zrasel nov velik avtoservis in konsignacijsko skladišče avtomobilov znamke Ford. Lastnika sta Vinko Dolenc in Jože Gorjup, povratnika iz Kanade. Posebno avtomobili vzbujajo poželenje marsikaterega mimo vozečega potnika Novi letnik maturantov v Kamniku v r- gimnaziji Rudolfa Maist četrtih101*10 K' bilo let05 v ob dekira razrcdih 58 učencev, je n! 21 fantov- od teh .1 lalo CjR‘0n,cu šolskega leta izd nih i? J1.,1 skorai 80 % Odi, dobrih w° 8\ prav dobrih Pravno • .zadostnih pa 5. P Predmn|1ZPltp iz eneSa ali dv ličnim aiV ,ima 12 dUakov. O lati ,nJ,Vak°m ne bo treba d je mat,,, »ega izpita Za n-i dijaki9 ze končana. Odlič nisia' sa: Boris Bavčar. Br obrni k Sedi,nik- Marjeta Hi Koželj AMr a Ivančič. Ivan! Potočnik m'a,n Marinič. SiV Konno ln !var,ka Špenko. redu so h-0?*19 v strtem ra jo klii.A 1]9ki Proslavili s pred Pred vhn'!i znanja tretješolce vhodom v šolsko poslop in z obhodom po mestu. Povsod so jih prisrčno pozdravljali, ko so z veselo študentovsko pesmijo »Gandeamus. izražali svoje veselje ob koncu gimnazijskega študija. S pesmijo so se ustavili tudi pred spomenikom generala Maistra. Zaključni izpit ali matura bo od 16. do 21. junija. Za šolsko leto 1971—1972 bo kamniška gimnazija sprejela v prvi razred 72 dijakov Le če se bo vpisalo večje število dijakov, bodo kandidati z dobrim in zadostnim uspehom opravljali preizkus znanja, odlični in prav dobri dijaki pa bodo oproščeni. Maturantski ples je bil letos prvič v Domžalah, in sicer v veliki športni dvorani, ter je po mnenju vseh zelo lepo uspel. Z. Pri Planinskem društvu Mengeš je delavna tudi mladinska •kci.ja. Skrbijo za množičnost in prirejajo izlete v naravo. V počastitev 30. obletnice Osvobodilne fronte so sprejeli na posebni slovesnosti v svoje vrste nove člane-mladincc, za 1. maj pa priredili uspeli izlet v Zasavje, od koder je (udi naša fotografija Ali le to šport 7 Ob smrti Toneta Kralja iz Trzina Množično tekmovanje mladih V nedeljo, 30. maja je s Škofjeloških cestnohitrostnih dirk prišla novica, da je na prireditvi »Loka 71« Izgubil življenje tekmovalec Tone Kralj iz Trzina. Rojen je bil 1. 1946 na Kisovcu pri Zagorju ln je že štirinajstleten prišel v Trzin k Steletovim, da bi se Izučil za poklic avtomehanika. V tej družini, ki vsa živi za moto-šport, se je navzel veselja do motorja, duha po bencinu, še posebej pa do tekmovalnega športa. Šestnajstleten je prvič 1. 1962 nastopil na dirki in do vojaščine 1. 1965 postal že prekaljen tekmovalec. Po odsluženem vojaškem roku se je Kralj še bolj posvetil avto-moto športu, pripravi motorjev, opreme itd. SMD Kamnik, za katerega je nastopal, je izgubilo vrhunskega tekmovalca, ki je posegel v borbo za naslove državnih prvakov, tovariši in vaščani pa prijatelja vesele narave in iskrenega značaja. Svoj največji uspeh je Kralj dosegel na prireditvi »Loka 69«, ko je v mednarodni konkurenci zasedel 2. mesto. Prav gotovo pa bi se v lanskem tekmovanju za državno prvenstvo uvrstil še bolje, če bi nastopil na vseh dirkah. V kategoriji do 250 ccm' je s svojim starim Bultacom, ki mu je večkrat tudi na dirkah odpovedal poslušnost, ob koncu sezone osvojil 4. mesto v državi. Letošnja »Loka 71« — zanj In za Angleža Burggcesa tako usodna dirka Je bila za večino tekmovalcev prva dirka v sezoni. Namesto Matevža Stefeta jun. je Kralj tekmoval na motorju »Aermacchi«. Ker je imel na treningu tretji najboljši čas, je na dirki pričakoval dobro uvrstitev. V osmem, usodnem krogu, je prehiteval Poljaka Riszarda Mankie-wtcza. Temu je na ovinku v naklonu nekoliko spodletelo kolo, kar je bilo dovolj, da sta se motorja zade- S 1. junijem je začel veljati nov vozni red na naših avto- busnih progah. Na domžalski postaji, razen nove šipe na vi- trini voznega reda, nismo dobili nič novega. Številke vedno manjkajo (do 7. junija, ko smo zaključili naš list). Dobili smo tri nove zveze. Zjutraj ob 8.20 gre avtobus iz Kamnika čez Radomlje in Domžale, ob 5.30 pa je tudi iz Kamnika čez Preserje, Domžale in St. Jakob la. Zaradi hitrosti (približno 130 km/h) je Kralja odtrgalo s steze in oba sta z vso silo treščila v bližnjo NEZAVAROVANO hišo. Ob obeh nesrečah (v kategoriji do 500 ccm' se Je smrtno ponesrečil John Burgces) in ob lanski kamniški nesreči sprašujemo, kdaj bo prenehal ta pokol naših najboljših športnikov na motorjih. Resnica je, da Je tak šport še kako daleč od tistega pravega cilja, ki ga šport Ima — da krepi duh In telo. V modernem gladljatorstvu (saj ni samo moto šport tak) vladajo že povsem nove ali pa če hočete spet stare metode rimskih zabav. Športnik, pa vendar samo človek MORA dosegati najboljje rezultate, daljave, hitrosti, za zameno pa mu ne nudimo niti tistega, kar bi mu po vsakršni družbeni in individualni etiki morali: varnost in maksimalno zavarovanje. V modernem športu, gladiatorstvu nove zunanje forme, pa tradicionalnega bistva je vse podrejeno atraktivnem moto športu že kar srhljivi zabavi tisočev, ki zahtevajo tako zabavo. Ceno zanjo pa z življenjem plačujejo tekmovalci. V nekaterih državah Je boks postal zaradi preočitne podobnosti z zabavami starega Rima — prepovedan. Sprašujem se, ali ne bi bilo najbolje, da bi motociklizem vsaj prenehali imenovati — šport, kajti to prav gotovo več ni. Ne samo, da moramo ponovno postaviti vprašanje ali Je sploh kak šport vreden človeškega življenja, pa čeprav enega samega, čas Je, da tisti, ki so odgovorni, ukrepajo. V današnjem času različnega prevrednotenja trajnih vrednot še vedno velja, da Je življenje — mlado pa še zlasti — neprecenljive vrednosti. B. — n. nova zveza za tiste, ki so v službi v javnih skladiščih. Nova sta še avtobusa iz Kamnika ob 10.40 (čez Mengeš in Domžale) ter ob 22.10 (čez Preserje in Domžale). Iz Kamnika bo do 15. septembra spet vozil direkten avtobus v Piran, in sicer čez Mengeš, Radomlje in Domžale. Prav bi bilo, če bi bile te novosti in spremembe zabeležene tudi na voznih redih v Domžalah. Kot vsako leto je tudi letos predsedstvo občinske konference ZMS Domžale organiziralo tekmovanje v mesecu mladosti. Tekmovanje Je bilo ne samo množično, temveč so tekmovalci v nekaterih športnih panogah pokazali presenetljivo poznavanje in obvladanje tehnike. Tekmovanja so bila odraz celoletnega dela mladinskih aktivov. Da so bila tekmovanja zares množična, pove število 387 udeleženih tekmovalcev, od tega največ v malem nogometu 98 (zmagala je ekipa MA Vir-Dob, v košarki 80, v namiznem tenisu 54, nogometu 48, v šahu 30, streljanju 28, v krosu 28, v pouličnem teku 21. Zmagovalci v ekipni konkurenci ln najboljši posamezniki so ob dnevu mladosti na zaključni prireditvi prejeli pokale in diplome. Podeljen Je bil tudi pokal za množičnost, ki ga Je prejel MA Vir-Dob. Upam sl trditi, da bi bila tekmovanja še bolj množična In v večjem številu športnih disciplin, če bi: Športni park v Domžalah bil bolje vzdržc- Dne 22. maja je bil v Mengšu ob izredno lepem vremenu že tretji tradicionalni avto-rally sindikalnih podružnic Mengša v počastitev spomina padlih borcev in narodnega heroja Matije Blejca, pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Domžale. Organizacija prireditve je bila letos zaupana sindikalni podružnici tovarne Lek v Mengšu, ki je ob tehnični pomoči AMD Mengeš zadano nalogo dobro opravila. Prireditev sama je bila razdeljena na svečani spominski in tekmovalni del. V svečanem delu prireditve je zbranim svojcem padlih borcev, tekmovalcem in gledalcem spregovoril predsednik organizacije ZB z Mengša tov. Ivan Tomšič, učenci osnovne šole iz Mengša pa so priredili krajši priložnostni spored recitacij in petja. Tekmovalni del prireditve je o tvoril v imennu pokrovitelja predsednik občinskega sindikalnega sveta Domžale tov. Marjan Bolhar. Tekmovanje je obsegalo ocenjevalno in spretnostno vožnjo. Ocenjevalna vožnja je bila na 27 km dolgi progi od Mengša mimo Most ln Komende, Duplice. Volčjega potoka, skozi Radomlje, Količevo ln Domžale ter nato mimo Rodice nazaj v Mengeš. Spretnostna vožnja Je bila v Mengšu na Trdinovem trgu. Vozniki so svojo spretnost dokazovali z vožnjo v 4 garaže, s slalomom med keglji, z vožnjo z desnimi kolesi med opekami in skozi radarsko kontrolo, ki je omejevala hitrost, ter pri točnem ustavljanju na ciljni črti. Izid ekmovanja ekip sindikalnih podružnic Je naslednji! 1. Ekipa Zavarovalnice »SAVA«, p. e. Mengeš, s tekmovalci — Mit- van (za primer lahko navedem, da ni mogla biti tekma v malem nogometu na za to določenem pf°" štoru, ker so bila uničena nogomet" na vrata), nismo mogli organizirati atletskih tekmovanj, za katera je, mimogrede rečeno, precejšnje zanimanje, ker steza ni podobna atletski stezi, tem* več poljski poti, na kateri je nevarnost, da se vbodeš ali vrežeš, če Pa ne to, te lahko povozi kateri od številnih motoristov ln tudi avtomobili niso redkost na stezi. Malenkost je, da se za njimi dviga oblak prahu. NI moj namen, spuščati se v problematiko športa, organiziranosti ln športnih objektov. Želim pa pripomniti, da je žalostno gledati mlade, ki jih sicer zelo veseli športno udejstvovanje, ne želijo pa tekmovati in trenirati pod takimi pogoji' kakršni so trenutno v domžalskih športnih društvih. Za njih velja pravilo, nadarjeni so nam dobrodošli, vseh pa ne moremo zadovoljili-M. Popovič jem HROVATOM, Cvetom CANZ-KOM. Petrom LANISKOM, Tonetom Šusterjem — s skupnim številom kazenskih točk 1297 2. Ekipa tovarne »TRAK«-II. Mengeš, s tekmovalci — Antonom PAVLINOM, Ivanom OSEPOM, Francem STOPARJEM, Stanetom LUZARJI^ — s skupnim številom kazenskih točk 1303 3. Ekipa tovarne »TRAK« I. M°n' geš, s tekmovalci — Mihom KEP1' CEM, Feliksom SRŠENOM, Jožetom ZARGIJEM. Mirom VARSKOM — S * * 8 * skupnim številom kazenskih toč11 1312. Zmagovalna ekipa je iz rok predsednika organizacije ZB Domžal0 tov. Alfonza Avblja prejela Pre~ hodni pokal. Posamezniki so tekmovali v tr°h kategorijah, razvrstili pa so se ta-ko: kategorija do 850 ccm: 1. Milan Čretnik (Lek) 2. Jule TOTER (Lek) 3. Filip RESNIK (Lek) kateogrlja od 851 ccm do 1300 o eh1, 1. Franc STOPAR (Trak) 2. Peter LANISek (Zavarovalni08* 3. Miha KEPIC (Trak) kategorija nad 1301 ccm: 1. Miro VARSEK (Trak) 2. Milan BULIC (Trak) 3. Stanc LUZAR (Trak) Najboljša ženska tekmovalka J° bila tovarišica Francka MODEC (Zavarovalnica). Vsi prvouvrščeni tekmovalci s° prejeli pokale, drugo in tretje uvrščeni diplome, vsi tekmovalci P* s° prejeli še lepa praktična darila- Svečana razglasitev rezultatov 10 zabavni del prireditve je bil v dvorani TVD Partizan v Mengšu. ing. Igor Pap°2 Z. ALI JE TO REŠITEV? Gradbeno podjetje Obnova je zgradilo v Zupančičevi ulici v Domžalah stanovanjske bloke, toda odtočne cevi so bile speljane tako nestrokovno, da je začelo stene zamakati, posebno še v zimskem času. In sedaj Imamo na bloku 6 in 7 zelo preprosto rešen ta problem. Odtočno cev smo enostavno »potegnili« 'ipod strehe, da voda ob nalivih lahko izpira že tako načeto fasado. Kdo je odgovoren za škodo na družbeni lastnini? Nov avtobusni vozni red III. avto-rally sindikalnih podružnic Mengša Razstava LiucRs&e tehnike oto 25* etoietntci ©»stoia Občinski odbor Ljudske tehnike Domžale je ob 25. obletnici obstoja te organizacije, ki združuje vsa Avto-moto društva v občini, Radio klub, Klub jamarjev, Foto-kino klub Mavrica, sekcije Ljudske tehnike na osnovnih šolah in ostale, priredil v mali dvorani Komunalnega centra v Domžalah razstavo, ki je prikazala razvojno pot in dosežke vseh včlanjenih organizacij v obdobju od leta 1946 do letos. Otvoritev razstave, katere so se udeležili tudi pred- stavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine, je bila v soboto, 12. junija, odprta pa je bila tri dni. Med Domžalčani, posebno pa še med mladino, je vzbudila veliko zanimanje in temu odgovarjajoč je bil tudi obisk. Organizirano so si jo ogedali tudi učenci domžalskih osnovnih šol, člani kluba Mladih tehnikov s I. osnovne šole Domžale pa so na razstavi prikazali svoje doma izdelane modele različnih aparatov in strojev. Šahovske novice ekipna tekmovanja Republiško tekmovanje za Titov pokal Zaključnega tekmovanja konec aPHla v Ljubljani se je udeležilo 12 najboljših slovenskih ekip. Zmago-vaica sta postala Maribor I. In Zmaj Ljubljana. Rezultati domžalske ekt-ki je nastopila v postavi Stupi-c1, Kržišnik, Bajec ln Vavpetič, so naslednji: četrttinale: Domžale : Borovnica 3 V« : i/, Polfinale: Domžale : Maribor II. 2 : i i/, hnale: Domžale : Maribor I. 1 : 3 2L mednarodni šahovski festival v Pulju je bil od 19. od 24. maja fadiclonalm festival, na katerem je ekmovalo 130 jugoslovanskih in tu-b i‘kip. Močna ekipa Domžal (Z. rži5nlk, Bajec, Ivačič, Vavpetič in arnar) se je v 1. finalni skupini c<* 18 odlično uvrstila, zasedla je ’ mesjto in s tem dosegla najboljši sPeh, odkar se udeležuje podobnih tekmovanj. Mesečni brzoturnirji nM Udcležencev majskega brzotur-lnn jL* bll° iz Ljubljane, Kamnika . °hižai. Najboljši so se zvrstili Sl £1C l' K°nvalinka (Lj.) 15, 2. 14 l/l- 3* Karnar (D.) in l^auhler G. Kutin (Lj.) 10«/». 7. Hribar ' . 0 točk itn. ležiljn^SIceRa brzoturnirja se je ude-Pila° 17 igralcev* razvrstitev pa je Hnk P°dobna k°t v maju: 1. Konva-13 a ^*) 14, 2‘ Slak in Karnar (D.) Srib' 'Vačlč 11 •/«. 5. Keglov!C. Itn Br in Zupančič (D.) 9 točk za Dan mladosti 9. maja srečale Mladinski šah finski aktivi ek|a Vlru s° sc mladinskih aktivov na 4 dosti n tako počastili Dan mlado- Kni?,nenl vrstnl red: l. Papirnica točk ,V° 20 ‘»ek. 2. Prevoje 1. ,2 7 točk ^'"ngrš n točk, 4 Moravče točk ’ 5" 6ola Brd0 ln Prevoje II. 5 ekipno pionirsko prvenstvo Slovenije v Domžalah kc' _l' vrslnl red: mlajše ntonlr-~ 7 ekip; 1 -Durjava« Maribor 16 'It, 2. Žalna prt Grostiplju 16, 3. Moravče 15, 4. Murska Sobota II. 13. 5. -Okro-gar« Zagorje 9 'It, 6. Borovnica 9 'It. 7. Slovenj Gradec 4 */< točke. Starejše pionirke — 10 ekip: 1. Graj (na Kozjaku) 29. 2. Mokro-no 27 V«. 3. Slovenj Gradec 21 >/,, 4. Moravče 20. 5. Prebold 20. 6. Stročja vas 18, 7. Brestanica 15, 8. »Premrl« Koper 13 '/=, 9. Poljane 12 •/«, 10. Vrhnika 3 točke. Mlajši pionirji — 12 ekip: 1. Graj (na Kozjaku) 28 l/i, 2. Kočevje 26. 3. Bakovci 23 »/*. 4. Trbovlje 20, 5. Polhov Gradec 19, 6 Prebold 16 'h, 7. Slovenj Gradec 16, 8. Idrija 15 '/«, 9. Gorenja vas 11 'h, 10. Vrhnika 3 'h točke. Izven konkurence: Duplica 21 'It ln Radomlje 17 'It točke. Starejši pionirji — U ekip: 1 Kočevje 27 točk. 2. -Okrogar-Zagorje 25 'It. 3. »Kidrič« Maribor 23. 4. Slovenj Gradec 22 'It. 5. Idrija 18 'It 6. -Lugarič« Lendavo 17. 7. Lesično (pri Celju) 168. Preska (pri Medvodah) 14, 9 -Seljak« Kranj. 10. Vrhnika 4 točke Izven konkurence Brdo pri Lukovici 11 točk. SINDIKALNI SAH 13. papirniške igre Slovenije Po dolgih letih smo se slovenski papirntčarjl ponovno srečali aprila na Sladkem vrhu ob Muri. Kollčani srno se morali /elo potruditi za nekdanjo slavo v šahu. Vrstni red: 1. 23. sindikalno ekipno prvenstvo Slovenije Količevo 22 'It. 2 Krško 21 'It. 3 Ceršak 14 'It. 4. Radeče 11, 5. Sladki vrh 10 'It in ti. Vevče 10 točk. Od 28 do 30. maja se Je v Portorožu pomerilo 19 sindikalnih ekip za republiško prvenstvo. Papirnica Količevo, okrepljena z Domžalčanom Ivačičem je z osvojitvijo 4. mesta dosegla doslej največjt uspeh. 4. majsko srečanje lakarjev in barvarjev Jugoslavije V Domžalah se Je 22. maja pomerilo v šahu 5 desetčlanskih ekip in se zvrstile takole: 1. DUGA Beograd 20 'It. 2. Kemijski kombinat Zagreb 16 ■/,. 3. HELIOS Domžale 15, 4. COLOR Medvode 8 točk. Stane Laznik Za zaključek tekmovanja pionirjev vseh šol naše občine za Kersnikovo bralno značko, o čemer smo že poročali, je bila v domžalski hali velika in prisrčna slovesnost, katere so se udeležili »značkarji« iz vse občine. Bilo jih je kakih 800. Program so tokrat pripravili učenci I. osnovne šole iz Domžal, svoja dela pa sta brala mladim ljubiteljem lepe slovenske besede pesnik Tone Pavček in pisatelj Suhadolčan Občinska proslava v počastitev 30. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je bila prav tako v domžalski hali. Za program je poskrbel Zavod za glasbeno izobraževanje In pa združeni pevski zbori, zaslužnim revolucionarjem in družbenopolitičnim delavcem pa so bila podeljena priznanja OF. Na sliki: združeni pevski zbori pojo Ekipno pionirsko šahovsko prvenstvo Slovenije Je bilo letos v Domžalah in sicer v telovadnici I. osnovne šole. Organizacija je bila brezhibna in vsi sodelujoči so odšli iz Domžal z najboljšimi vtisi. Na sliki je detajl s tega tekmovanja Slov® Wem3xa Kušarja Vratar, ki je celih iu let stal na vratih NK Domžale, Vinke Kušar, ,ie je te dni na prvenstveni tekmi N PL med Domžalami m Litije poslovil od aktivnega igranja nogometa. Vse od leta 1952, ko je začel igrati pri pionirjih, je bil nezamenljiv na golu. S svojimi uspešnimi intervencijami jc navduševal domžalske ljubitelje okroglega usnja in prav škoda je, da je moral sedaj iz zdravstvenih razlogov obesiti nogometne čevlje na klin. Nič koliko tekem, ubranjenih enajstmetrovk in uspešnih intervencij mu Je ostalo v spominu, vendar pa je Vinko mišljenja, da je bil v najboljši formi v letih 1953-54, ko je bil tudi izbran v slovensko mladinsko reprezentanco. Na vprašanje kaj priporoča mladim vratarjem je V. Kušar dejal: -Brc/ trdega dela, potrpljenja in odpovedovanja ni uspeha. To bi si vsi mladi igralci, ki hočejo v nogometu imeti vsaj nekaj uspehov, morali zapomniti za vedno.« M. Pavlin Nogometno prvenstvo ljubljanske podzveze Se dva kola sta do konca zanimivega nogometnega prvenstva v Ljubljanski pod z vezi. Iz naš«, občim tekmujejo v pod z vez ni ligi trije klubi, moštvo NK Domžale, NK Doba in NK Induplati, medtem ko v l. razredu tekmujeta kluba iz Ihana in Mengša. NK Domžale jr trenutno na tret jem mestu z 27. točkami in ugodna gol diferenco 62:35. V spomladanskem delu prvenstva moštvo ni izgubilo nobene tekme. NK Dob Je na sedmem mestu s IG točkami, NK Induplati pa na zadnjem, dvanajstem mestu s 5. točkami. NK Ihan je najkvalitetnejše moštvo v I. razredu in s 5. točkami naskoka vodi. Tako se bo v prihodnji sezoni preselil v višji razred tekmovanja. Novinec NK Mengeš, v katerem igrajo bivši igralci iz NK Induplati zaseda šesto mesto z 21. točkami. Peta dirka za prvenstvo SFRJ v kartingu v Domžalah Tekmovanje je bilo 6. junija in sicer v treh kategorijah: kat. A do 100 ccm, kat. B do 125 ccm in kat. C juniorji do 100 ccm-Vseh prijavljencev za tekmovanje je bilo po startni listi 44. zmagovalci pa so bili naslednji: Člani do 100 ccm Globevnik (Bled), člani do 125 ccm Sivec (Moste), mladinci do 100 ccm Novak (Vrhnika). Organizator dirke je bilo AMD Domžale — organizacija prav dobra Športne minijature Občinska zveza za telesno kulturo združuje 23 osnovnih organizacij, od katerih je 5 nedelavnih (TVD Partizan Radomlje. Lukovica, Moravče in Homec in Strelska družina). Smučarji iz Ihana, Domžal in Mengša so najbolj množične organizacije in imajo 543 aktivnih tekmovalcev. Partizanska društva v Domžalah, Mengšu in Jaršah imajo 279 mladine pri svojih vadbah. Nogometni klubi Domžale, Ihan, Dob. Induplati in Mengeš imajo 5 članskih moštev, 4 mladinska moštva in 1 pionirsko moštvo, ki tekmujejo v ljubljanski podzvezi. V letu 1970 so ta moštva odigrala 207 prvenstvenih, pokalnih in prijateljskih tekem Število registriranih igralcev je 245. Košarkarji imajo 5 moštev z 83 registriranimi igralci. V pretekli sezoni so odigrali 70 tekem. Kinematografi predvajajo KINO DOMŽALE: fr. b. film amer. b. CS film dom. b. VV film amer. b. V V film it. b. film angl. b. VV film it. amer. b. film fr. b. CS film meh. b. VV film ZADNJI NASLOV MAC KENNOVO ZLATO LJUBEZEN IN VČASIH TUVI CIINI SERIF PUSTOLOVŠČINA ODISEJA UMAZANA IGRA SESTANEK S SMRTJO AGENT X 13 PRAVICA DO ROJSTVA 23.-24. VI. 26.-28. VI. 30. VI.—1. VII. 3.-5. VII. 7.-8. VII. 10.—12. VII. 14.—15. VII. 17.-19. VII. 21.-22. VII. Prevole v II. zvemi Kepi KINO RADOMLJE: Težkoatleti, dvigalci uteži s Prevoj tekmujejo v II. zvezni ligi zapad. Zaradi nerutiniranosti in pomanjkanja vsaj še enega kvalitetnega tekmovalca niso dosegli pomembnih uschov. Njihovi rezultati so: Prevoje : Banja Loka 301:305 Split : Prevoje 311:260 Konjic : Prevoje 304:260 Prevoje : Velenje 260:402 Končano tekmovanje v nogometu Končano je tekmovanje v nogometu 8. sindikalnih športnih iger Sodelovalo je 11 ekip v dveh skupinah, kjer so igrali vsak z vsakim. Tekmovanje je potekalo dokaj v redu razen nekaj Izostankov sodnikov in nediscipline poedimh ekip. V prvi skupini je bil končni vrstni red naslednji: TOKO AVTOSERVIS, LEK izv^n konkurence, NAPREDEK in EMONA, v drugi skupini pa: MLINOSTRO.T, TOSAMA, HELIOS, PAPIRNICA, POKLICNA SOLA in INDUPLATI. V polfinalu je TOKO premagal TOSAMO 7 2:0 in MLINOSTROJ ekipo AVTOSERVIS s 5:1. Finale je žal pokvarilo slabo vreme, tako da jc bilo bolj podobno vaterpolu kot pa nogometni tekmi. Rezultati oziroma končni vrstni red do 4. mesta je naslednji: ekipa MLINOSTROJ je tudi letos zasedla prvo mesto z zmago 2 : 1 nad ekipo TOKO, ki je zasedla drugo mesto. Ekipa TOSAMA pa si je priborila 3. mesto z zmago 1 : 0 proti ekipi AVTOSERVIS. S tekmovanjem v odbojki bodo končane 8. sindikalne športne igre. Tekmovanje bo potekalo na odbojkarskem igrišču obrata LEK v Meg-šu 23. junija z začetkom ob 15.30. Način samega tekmovanja bo določen v prisotnosti sodelujočih vo-vodij ekip. To zaradi tega, ker se dogaja, da niso prisotne vse prijavljene ekipe. VVeith V. 22.-24. VI. 26—27. VI. 29. VI.—1. VII. 3.-4. VII. 6.-8. VII. 10.—11. VII. 13.-15. VII. 17.—18. VII. 20.-22. VII. amer. b. film amer. b. VV film it. b. lilm it. amer. b. CS film fr. b. VV film amer. film angl. b. VV film amer. b. VV film amer. b. CS film ...OP*1* piVJ*** JOHN IN MARY PEKLENSKA STEZA INDIANAPOLISA KOMISAR X — TRIJE M' BILO JE NEKOČ NA VELIKA LJUBEZEN TARZANOV SKRIVNOSTNI ZAKLAD NEDOLŽNA LJUBEZEN BANDOLERO BULLITT KINO MENGEŠ: 23.-24. VI. 26.-27. VI. 30. VI.—L VII. 3.-4. VII. 7.-8. VII. 10.—11. VII. 14.-15. VII. 17.—19. VII. 21.—22. VII. angl. b. CS film amer. b. film fr. b. film amer. b. CS film amer. b. CS film amer. b. VV film amer. b. film it. b. VV film DARLING V STISKI STO PUŠK MEDVED IN LUTKA CERVANDES NA OBALI REKE DINAMITAR JOE IDEALNA PESTUNJA KNJIGA O DŽUNGLI NUNA IZ MONZE POTUJOČI DOMŽALE: amer. b. CS film IZGUBLJENA KOMANDA 22. VI. V MORAVČAH 23. VI. v IHANU 26. VI. V KRAŠNJI 27. VI. v PREVOJAH Bralcem Občinskega poročevalca ž c 1 i111 0 prijeten dopust!