amcaa
Dolžnostni izvod.
2 ,, ». K.11W» Z**"*»**»
Koroška cesta 10.
Naročnina &.	.«mn,, Ml leta
40 fin., četrt ieta 2® din., mesečna 7 fin. Izven Jugoslavije: Cele leto 140 dšn. fese* refi ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pii večkratnem feseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnine, inserate ia reklamacije.
društva.
Maribor
Poštnina plačana v f^lovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo mMte. Uredničivo in upravništvo je v Mfer^ru, Koroška cesta št. 5 Z ure«feišt^ife s* naore govoriti vsaki dan samo od tl. efe 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so pošfoine proste. Telefon interurban št. 113.
3. štev.	Maribor, dne 7. januarja. 1034.	Imetnik XVI.
Razgovor z dr. Korošcem.
Naš urednik je obiskal dr. Korošca, ki Je dopotoval iz Ljubljane v Maribor, ter imel ž njim ta-le razgovor:
Ali ste se sestali na Dunaju z Radičem, kakor trdi večina srbskih, hrvatskih in tudi slovenskih listov?
Sploh nisem bil na Dunaju, Pač pa sem mislil iti na Dunaj in sem v to svrho dobil od naše in avstrijske strani že pred katoliškim Božičem vse potrebne potne liste. Vsled tega je menda tudi nastala vest, da sem odpotoval na Dunaj. Toda svoje načrte sem moral neprostovoljno spremeniti, in tako sem ostal v Sloveniji.
Kaj pomeni to? Ali se Vam je prepovedalo potovati na Dunaj, da se ne sestanete z Radičem?
Nikakor ne! Vlada nima niti najmanj svojih rok vmes, ampak neka druga «višja moč«. Naj Vam odkrito povem, da ne bo nadaljnih ugibanj. Nameraval sem na Dunaj, da se na nekem sanatoriju podvržem naročitemu zdravljenju. Toda ko sem dobil prospekt v roke, vidim, da bi zdravljenje stalo dnevno okoli 700 dinarjev. Potrebne svote pa ne bi zmogel, vkljub temu, da so moji «prijatelji« tako dobri, in mi vsaj ob času vsakokratnih volitev velikodušno poklonijo par graščin in lepo svoto milijonov. Eto! Sedaj Vam je jasna misterijoznost mojega potovanja in ne-potovanja na Dunaj.
Pa vendar, ali bi ne šli na Dunaj, da se sestanete z Radičem?
Zelje, da se sestanemo, ni izrekla niti Radičeva stranka niti naša stranka. Vobče znam jaz tudi samo iz listov, da je Radič na Dunaju. Od drugod nism dobil nobenega tozadevnega poročila niti iz Dunaja niti iz Zagreba.
Ali sploh ne održavate več zvez z Radičevo stranko?
Pač, pač! Naši odnošaji z Zagrebom se niso niti najmanj spremenili. Ce se jaz zadnje mesce nisem oglašal v Zagrebu, bila je kriva samo moja bolezen. Sicer pa se tudi ni nič dogodilo, da bi bilo potrebno se sestajati. Takozvani «federalistični blok« obstoji naprej.
Kako je potem Vaše razmerje do «opozicijo-nalnega« bloka in do vlade?
Najprej o našem razmerju do viade! Mi smo proti njej prej kot slej v opoziciji. Kar se preko tega o nas govori, so ali prazne ali zlobne govorice, katerih nismo mi krivi, ampak brbljavi in hudobni ljudje. Z opozicijo smo, ker je samoumevno, v dobrih odnošajih, le zemljoradniki niso dovolj zanesljivi. To so sploh čudni ljudje. Na eni strani bi radi bili blizu boljševikom, na drugi strani pa so reakcijonarci najstarejšega kova. Opozicijonalni blok obstoji sedaj samo ad hoc. Ni izključeno, da se osnuje opozicijonalni blok s trajanjem do konca novih volitev. Preko tega, za eventualno novo vlado, je blok mogoč samo, ako se vse opozicijonalne stranke dobro preorientirajo. V demokratski stranki gre stvar naprej.
Kaj pa radikalna stranka? Ali tam ni preokreta?
Po smrti Protičevi izgleda, kakor da bi radikalna stranka opustila vsako misel na drugo ureditev države kakor jo predvideva vidovdanska ustava. Se ie zadnji čas prihajajo tudi iz tega tabora povoljnejši glasovi. Sicer pa Vam je znano, da postojajo v demokratskem in radikalnem klubu velike potežkoče, ki so največje ovire, da se notranjepolitična situacija ne more razjasniti. Za to se mi ne zdi čudno, da prihajajo ljudje do bizarnih načrtov, kakor n. p. da je treba situacijo z bom bami in diktaturo razčistiti. Vsi želimo ven iz te notranjepoltične stagnacije, vsi vidimo, da je treba nekaj boljšega ustvariti nego je vidovdanska ustava, a ne gre in ne gre dovolj hitro. Razvoj je prepočasen, želje so pa hitre in nestrpne.
Ali upate na avtonomijo?
Prepričan sem, da pride, ako bo narod vztrajal. Ako ne, potem je dobro, da se pripravimo na pot v nemške rudokope in ameriške fabrike. Svojo usodo in bodočnost ima narod sam v rokah. Če hoče avtonomijo, bo šel z nami, če ne, pa jo naj ubriše za slovenskimi filialami sbrskih radikalov, j demokratov in zemljoradnikov.
Politični položaj.
Nekaj o razmerah v srbski radikalni stranki. V srbski radikalni stranki je danes ločiti dve struji: korupcijonistič-no in protikorupcijonistično. Prvo strujo zastopajo takozvani Pašičevi sekretarji: dr. Laza Markovič, dr. Jankovič, Kojič in dr. Perič. Na te svoje sekretarje se Pašič vedno lahko zanaša in so nekako slepo orodje v njegovih rokah. Strujo proti korupciji vodi Rankovič, ki je v ostrem sporu z Markovičem in kateremu očita razne umazane afere. Vsi merodajni beograjski krogi so pa prepričani, da z razkrivanjem Markovičevih afer Rankovič ne bo uspel. V zadnjem slučaju se bo namreč Markovič skliceval na svojega prijatelja Dodakoviča, ki ima tri tovarne sukna v Leskovcu in v Jagodini. Za tega Dodakoviča je Markovič že bogzna kolikokrat interveniral, mu izkazal marsikatero u-slugo na debelo in seveda nikakor brez mastne nagrade. Ta Dodakovič je vedno pripravljen, da izjavi, da je on podaril Markoviču premoženje in imetje, glede katerega pridobitve mu očita Rankovič nepoštenost. Pri proti-korupcijonistični radikalni grupi so po večini srbijanski kmetje in ki se posebno jezijo na zgoraj imenovane mlade sekretarje radi tega, ker jih Pašič vedno rine na ministrska mesta. O Ljubi Jovanoviču gre splošno glas glede njegove poštenosti in uživa ravno radi tega velik ugled v klubu, a pravih pristašev pa nima. Ljube Jovanoviča se noče okleniti prav intimno in zvesto nobeden pravi srbijanski poslanec radi tega ne, ker je ta rodom iz Kotora in ni torej po mnenju sedaj izvoljenega srbijanskega Izraela čistokrven Srbin.
Konferenca HRSS. V petek se je vršila v Zagrebu konferenca vodstva HRSS, ki je razpravljala v glavnem o Radičevem prihodu na Dunaj, o rezultatih njedove dosedanje akcije in o njegovih navodilih vodstva za nadaljnje delo doma. Drugi del razgovora je zavzelo vprašanje najnovejšega političnega položaja v državi in se je največ govorilo o formiranju takozvanega opozicijonal-nega bloka. Sklenjeno je, da se o tej stvari vrše širši razgovori med strankami takozvanega federalističnega bloka. — Z ozirom na Radičev prihod na Dunaj se je ugotovilo,
da je Radič prišel s potnim listom angleške vlade in se temu dejstvu pripisuje političen značaj. Dalje se je pov-darjalo, da je Radič prišel na Dunaj, da stopi tudi v ožji Stile z vodstvom svoje stranke in s svojimi prijatelji, da jih obvesti o svojem delu in da se ž njimi dogovori za na-daljno akcijo v naši državi. Končno je bilo sklenjeno, da se sredi januarja skliče plenarna seja stranke, na kateri se bo skle.alo o nadaljnem delu stranke z ozirom na najnovejši politični položaj in o rezultatih Radičevega dela.
Padec Velizara Jankoviča. O ostavki prometnega ministra prinaša sarajevski »Narod«: Ko je že vse mislilo, da se je posrečilo staremu Pašiču vse umiriti in preprečiti, da se sprejme ostavka Velizarja Jankoviča ter je ta sam svojo ostavko preklical, je iznenada, kar preko noči moral zapustiti svoj portfelj. Dasi je Jankovič bil znan, da sploh ni nikoli prišel iz raznih afer, ga sam radikalski klub vseeno ne bi zrušil. On je v klubu vsled kumovanja s Pašičem vedno užival posebno protekcijo. Po topčider-ski aferi so ga poslali v Genovo, da zastopa državo. Tam je prebil par mescev, da se je vihar radi afere nekoliko polegel. Ko je minister Stanič radi prekinjenja pogodbe z Brodarskim Sindikatom moral odstopiti, ga je nasledil V. Jankovič. Prva skrb mu je bila, da podaljša pogodbo z Brodarskim Sindikatom, ki se je revanžiral Jankoviču z lepim številom delnic. Sedaj je hotel to društvo tako preurediti, da bi država imela še večjo škodo, kakor jo je imela dosedaj. Vse te dosedanje njegove afere so neznatne v primeri z ono, ki se je dogodila pri nakupu orijentalske in južne železnice. Kljub tem gorostasnim zloupotrebam svoje moči bi Jankovič še nadalje ostal na svojem mestu v največjo škodo države, da ni prišla od zgoraj zahteva, da se mora Jankovič umakniti. Na najvišjem mestu se je vedelo, kako izrablja Jankovič državno blagajno za svoj žep, pa zato Jankoviču ni pomagalo pro-težiranje od Pasica.
Ali sem že obnovil naročnino?
čiste roke, čisti nameni.
Korupcija v naši državi in v državni upravi ©d visokih do najnižjih mesi je zavzela silen razmah, umazane afere vseh vrst se iznašajo v parlamentu in po listih in sedaj se nam v nekako tolažbo in nado že precej časa pripoveduje, da se tudi v radikalskem taboru zbira in širi odpor proti korupciji. Napoveduje se nam tudi pohod ljudi «čistih rok«, ki hočejo uveljaviti nov državno upravni sistem brez dobičkaželjnosti, brez sebičnosti, brez prevar in brez korupcije. Štejejo in imenujejo se tudi pristaši te struje, samo na to nam nihče ne da odgovora, zakaj ne nastopajo odkrito in ne začnejo s svojim nujno potrebnim pohodom. Radi verjamemo, da je tudi v radikalskem taboru dovolj ljudi, ki bi hoteli imeti samo čiste roke na vladi, samo to ne razumemo, kaj jih zavrača in ovira pred odločnim nastopom.
V samih radikalskih vrstah se je v resnici videlo že precej odpora proti korupciji. Komaj so prišli p» volitvah novi ljudje v radikalski klub, so se že začele v njem razprave, ki so vkljub vnetemu pomirjevanju in prikrivanju vedno bolj kazale svoj značaj odpora proti korupciij na posameznih državno-upravnih mestih.
Tako je novoizvoljeni poslanec Rankovič ostro nastopal proti tedanjemu ministru pravde dr. Lazi Markoviču. V poslanskem klubu so ga tešili, mirili, mu prigovarjali, pred njegovo ostro kritiko so skrbno zapirali okna in vrata, a se ni dal pomiriti ter držati — in ob prvi priliki je vse svoje obtožbe proti strankarskemu tovarišu in ministru iznesel pred celo skupščino. Minister je padel. — To je gotovo pojav odpora proti korupciji in tudi čistih rok že radi tega, ker novi poslanec Ran kovic pač ni imel prilike, da bi se umazal v vladni politiki.
Čudno je pa to, kar je bilo pozneje. Minister pade radi korupcije, a ostane vendar važen član vladajoče stranke in glavni urednik njenega glasila. Na obtožbe, ki so povzročile njegov padec, se dolgo časa ni niti zmenil. Rankovič ga je večkrat psoval po listih ter pozival, naj se brani, če se more in upa. Še le sedaj slišimo, da toži in sicer samo za neke malenkosti, glavn«, kar se mu očita, pa dosledno prezre in presliši. Izkazalo se je tudi, da sam Rankovič pri svojih čistih rokah V politiki (sedaj ko ni prilike, da bi si jih umazal) ni ravno čista pojava. Razni opozicijonalci — Srbijanci so mu očitali, da je prejšnjemu režimu vršil najostud-nejšo špijonsko službo — in tudi Rankovič se na to ni branil in ni tožil.
Dvoboj Markovič—Rankovič torej niso izbojevale čiste roke in kako naj korupcija izgine, če kedaj nastopijo slučajno ali pa iz posebnih namenov ljudje, ki so že bili, ali pa bi radi postali korupcijonisti! Na to se spomnimo zlasti če poslušamo Pribičeviča, ki vpije sedaj proti korupciji, a se je poprej z njo umazal, kolikor se je le dalo.
Po obtožbah Rankoviča in drugih je uganjal bivši minister dr. Markovič največjo korupcijo s sekvestri, ko pa Markoviča že ni bilo več in ko je drugi že precej časa sedel na njegovem stolčku, se je pa v parlamentu izkazalo, da je korupcija — ostala. Sedaj je padel prometni minister dr. Velizar Jankovič, stolček mu je izpodnesla korupcija, a kaj pomaga, ko so pa med onimi, ki so nastopali proti njemu, tudi taki, ki sc sami zelo dobro razumejo na korupcijo. Ko se sedaj v Sofiji padle besede o odcepitvi Makedonije, ko se na vseh straneh občutijo in vidijo italijanske intrige proti naši državi, se v Beogradu nočejo spomniti ter spoznati, da je naša zunanja politika že od nekdaj slaba in zavožena, pač pa se najdejo nekateri ministrski kandidati, ki mislijo, kako bi se dalo sedanjega zunanjega ministra dr. Ninčiča izpodriniti, zunanjo politiko pa pustiti kakoršna je.
Pri vsem tem vidimo, da vse te prave ali pa samo takozvane čiste roke nimajo dovoljne neobhodne potrebne podpore v čistih namenih. Brez čistih rok seveda ne prinese zboljšanja sedanjega položaja nobena vlada. Same čiste roke pa še ne zadostujejo. Najboljša vlada in najboljša stranka ne spravi države na pravo pot, če nima tudi čistili namenov in pa vsega tega, kar se razume pod političnim poštenjem. Pod tem razumemo tudi izločitev dosedanjih političnih metod, ki temeljijo, na obljubah, ki se potem ne samo ne izpolnijo, temveč tudi sramotno in cinično poteptajo.
Vsi, ki pravijo, da tako ne gre več naprej, imajo prav, samo morajo se še zavedati, da ne rabimo državnikov, ki ne morejo obdržati čistih rok in potem tudi ta kih ne, ki svoje prave namene venomer prikrivajo, men jajo ter nimajo tega, kar se imenuje politična poštenost. Za ureditev in rešitev države rabimo vlado čistih rok in čistih namenov.
SUrau 2.
»TRAKA.
7. ja««arj« 1**4.
Po svetu.
Anglija pioti francoskim posojilom. Kakor že znano, je Anglija pri vladah v Belgradi!, Bukarešti in Varšavi napravila korake proti najnovejšemu posojilu, ki ga je Francija v enaki višini dovolila omenjenim državam. Londonska vlada je odločno nasprotna takemu posojilu, ki bi se porabilo za oboroževanje nasledstvenih držav, in zahteva, da morajo te države prej poravnati v Angliji svoje dolgove, nego mislijo na novo oboroževanje. Kakor je znano, je Anglija edina od vseh držav, ki je začela Ameriki odplačevati vojne dolgove. Vendar se misli, da to ni pravi motiv angleškega koraka, temveč da so vzroki čisto politične narave, kajti izključeno je, da bi v današnjem gospodarskem položaju navedene države mogle, izpolnjevati svoje obveznosti. Politična ost tega koraka pa ni naperjena proti tem državam, temveč v prvi vrsti proti — Franciji, njeni želji po prvi ulogi ter uplivu na malo antanto. Radi te diplomatične borbe med Anglijo in Francijo za malo antanto so rezultati sestanka male antante pričakujejo s tem večjim zanimanjem, posebno še zato, ker s'0 mišljenja v mali antanti v pogledu orientacije različna.
O francosko-češki zvezi razmotriva »Prager Presse« ačividno po vladni inspiraciji ter ugotavlja, da določa pogodba v svojem prvem delu politiko mira in status quo v Evropi, v svojem drugem delu pa obvezuje obe državi, da se bosta sporazumeli v smernicah svoje politike, ako bi bili njuni interesi ogroženi. Pogodba garantira nadalje sedanje stanje v Avstriji in Madžarski, se obrača proti Habsburžanom in Hohenzollerncem ter določa za medsebojne spore obligatorično razsodišče. Dogovor ne vsebuje nobene vojaške klavzule. »Prager Presse« izraža upanje, da bo prišlo med Francijo in Anglijo do slične pogodbe. Frankočeška pogodba je prvi korak k evropejskemu garancijskemu paktu, ki ga je Lloyd George predlagal že začetkom lanskega leta. Po poročilu drugih praških listov bo pogodba podpisana sredi januarja v Parizu. V ta namen potuje zunanji minister te dni v Pariz. Znamenita je pogodba v tem, da ni sklenjena za gotovo število let, temveč je kot prijateljska pogodba časovno neomejena. Vsled sklepa pogodbe bo francoski predsednik republike Millerand obiskal spomladi Masaryka. Z ozirom na neugodno kritiko v Angliji hoče Češka čimprej objaviti besedilo pogodbe, da ovrže razne bojazni. Tudi razni londonski Usti menijo, da se je treba vzdržati prerane kritike ter čakati na objavo besedila. — V Italiji trdijo, da je pogodba tudi vojaškega značaja in sicer da dobi Češka v slučaju vojne pooblastilo zasesti lužiško ozemlje in Burgenland, da dobi stik s Poljsko in Jugoslavijo. V Pragi zavračajo te vesti kot neresnične.
Proti angleški delavski vladi. V strahu pred delavsko vlado je Zveza angleških podjetnikov izdala spomenico na svoje člane, v kateri pravi, da bi delavska vlada pomenila začetek propada britanske industrije. Podjetniki se poživljajo, naj zbero vsak svoje uslužbence in jim razlože, kako je potrebno tesnejše sodelovanje med podjetniki in delaci. —- Ti krogi tudi propagirajo koalicijo med liberalci in konservativci,, da Macdonaldovo vlado če mogoče v zadnjem trenutku preprečijo. Nekaj liberalnih poslancev je za to misel pridobljenih, pa tudi nekaj konservativnih zahteva sejo stranke, da se položaj še enkrat temeljito pretehta. Velik pritisk izvajajo podjetniki na Asquita, da bi se preorientiral in se približal konservativcem. Konservativci in liberalci so naenkrat postali napram drug drugemu silno popustljivi in izvršilni odbor konservativne stranke se je že izrekel za sodelovanje z liberalno stranko.
«lià—l — —M—	BMfl———WBBWBB8
Dnevne novice.
Kanonikom mariborskega konzistorija je imenovan g. trboveljski župnik Čaši. Novoimenovanemu gospodu kanoniku častitamo!
V Bunčanih (župnija Sv. Križ pri Ljutomeru) je bil v soboto, dne 5. januarja popoldne krajevni zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke. Zbor je bil dobro obiskan ter se je vršil pri županu Lubiju. Poročal je poslanec dr. Hohnjec. Razgovor se je vršil o raznih vprašanjih politične važnosti. Posebna točka razprave je bila škoda, ki jo Mura dela v tem kraju in tudi v sodnih krajih. Opozoriti bo treba vlado, da je poprava te škode nujno potrebna. — V Ljutomeru se je vršil v nedeljo, dne 6. januarja, zbor zaupnikov Slov. ljudske stranke za ljutomerski in gornjeradgonski okraj. Zaupniki so prišli v jako velikem številu. Poslanec dr. Hohnjec je podal obširno poročilo o političnem položaju, o delovanju naše stranke in njenih poslancih in o najvažnejših pojavih strankarskega življenja v narodni skupščini. Zaupniki so poročilo vzeli z odobravanjem na znanje ter so poslancu in njegovim tovarišem izrekli popolno zaupanje. Dr. Hohnjec je potem poro-ročal o volitvi v cenilne komisije. Kot kandidata za člane v celem ljutomerskem cenilnem okraju sta bila enoglasno določena: Janez Lančič, Gornja Radgona; Anton Slavič, Bučečovci. Kot namestnika pa: Ferdo Magdič, Cven; Alojzij Neudauer, Gornja Radgona. Koncem je bila enoglasno sprejeta resolucija, v kateri se najodločnejše protestira zoper nakane svobodomiselnega učiteljstva, ki pod vodstvom srbskega učiteljstva razvija agitacijo za to, da bi se v novem zakonu o ljudskih šolah zabranil duhovnikom pristop v šole. Odločno se zahteva, da se mora katoliški verouk deliti po načelih in zahtevah katoliške cerkve, ne pa po komandi liberalnega učiteljstva.
I)r. Hohnjec ima v četrtek, 10. januarja, v Ločah zbor zaupnikov za konjiški okraj. Zbor se vrši v župnišču. Začetek ob pol 10. uri. Pridite!
Shodi SLS, ki jih je priredil poslanec Žebot v okraju Sv. Lenart so uspeli lepše, nego bi si kdo mislil. — Udeležba je bila na vseh shodih vkljub zimi sijajna. Niti en nasprotnik si ni upal na teh shodih ugovarjati ali ponoviti laži, katere brezvestni ljudje trosijo. Zelo veselo je dejstvo, da so se naših shodov udeležili skoro vsi župani in občinski odborniki. Pri Sv. Benediktu je bil shod v nedeljo, dne 30. decembra 1923 po rani sv. maši. Na. shod so došli tudi Anovčani in Negovčani. — Isti dan popoldne je bil shod pri Sv. Trojici. Na shod so prišli tudi nekateri bivši samostojneži in demokrati, a so se vsi izjavili, da je naša politika edino prava. Na novega leta dan je govoril poslanec Žebot na zelo številnih shodih pri Sv. Antonu in S*v. Juriju v Slov. gor. — Dne 2. januarja se je vršil pri Sv. Lenartu shod zaupnikov SLS in županov za celi okraj. Poročilo poslanca Žebota se je vzeto z odobravanjem na znanje. Izvoli-iili so si nov okrajni odbor SLS. Dne 3. januarja pa so je vršil enak zbor zaupnikov v Jarenini za jareninsko I okrožje. Tudi tu se je izvolil nov okrajni odbor naše I stranke. Dobro smo oboroženi za bodoče borbe. Delo je I sistematično razdeljeno.
Kdo je še danes molzna krava za demokratsko čašo-! pisje v Sloveniji? Slovenski demokratski mladini so kot i ena najbolj skrahiranih klik še vedno dobro založeni s ! časopisjem. Vsakdo zna, da demokratsko časopisje v Sloveniji nikakor ni aktivno, ampak da ima inilijonske in milijonske primanjkljaje, a vendar še izhaja kakor tedaj, ko sta bila dr. Kukovec in dr. Žerjav pri vladnih koritih. Zvedeli smo iz pozitivnega vira, da dobiva dr. Žerjav po raznih potih ter ovinkih visoke denarne svote za fundacijo demokratskega časopisja od Trboveljske družbe, od Družbe za promet s premogom in od Slavenske banke. Slovenskim demokratom so še torej na razpolago s svoji-; mi vimeni tri molzne krave, ki so več nego bančnega I značaja. Na zboru ljubljanskih zaupnikov JDS je sicer dr. Žerjav ob koncu svojega govora grmel proti razmerju bank do javnega življenja in zaklical: »Banke naj dajo mir politiki, naj se vanje ne mešajo. Mi si prepovemo vsako in vsaktero vmešavanje bank v naše stranke! Kdor tega ne bo uvaževal, naj si pripiše posledice.« Dr. Žerjav bi doživel prokleto žalostne posledice, ako bi Slavenska ban ka, Trboveljska družba in Prometna družba sledile pozivu dr. Žerjava in se ne vmešavale več v denarno JDS politiko!
Ker ni več denarja — preokret. Za demokrate Pri-bičevičevega kova je bila pred zadnjimi volitvami najbolj agilna novosadska Orjuna. Pred zadnjimi volitvami je bila ravno Orjuna glavni agitator za demokrate in je spremljala povsod po agitacijskih shodih Pribičeviča, ki je plačeval in tedaj še lahko razmetaval — iz raznih državnih fondov vzeti denar. A sedaj je gospod Pribičevič brez državnega denarja in baš radi tega se je hudo zameril Orjuni. Sam Pribičevič — oče Orjime, je izjavil uredniku subotiške «Nove pošte«, da je nezadovoljen s politiko Orjime in to prav posebno radi izjave Orjune, češ, da jej je poleg demokratske še najbližja zemljorad. stranka. Orjunaši so po južnih krajih zapustili demokrate in se udinjajo režimu. Odločno izjavljajo, da so proti vsakomur in seve tudi j proti Pribičeviču, ker skuša v zadnjem času z raznimi protidržavnimi elementi zrušiti režim. Očeta Orjune so nasledili nehvaležni sinovi in ga zapustili radi tega, ker jih ne more več plačevati. Organizacije, ki se udinjajo lastnim očetom samo radi dnevnic, so pač — söld-nerji, ki so in se borijo tamkaj, kjer se jim več plača. Doslej so se še po celi Jugoslaviji izneverili demokratom vsi sinovi, ki so bili rojeni od demokratskih voditeljev iz namena: da plačano terorizirajo javnost za demokratsko korupcijo. Kakor na jugu s Pribičevičevo Orjuno, tako je tudi pri nas v Sloveniji z celotno naprednostjo, ki je začela boj proti lastnim očetom — mladoliberalcem pod generalsko častjo dr. Žerjava.-
Od zibelke do — groba, pravi zagrebški »Morgen«, preganja naša davčna oblast SHS državljana in to pri vsakem njegovem koraku. Vsak najmanjši račun in če se glasi tudi samo na 3 dinarje, že mora biti oborožen s takseno marko. Od računa uboge perice že zahteva država svoj delež, vsaka oferta in če tudi se glasi na du-cent knofov, mora biti kolkovana, in brezposelni trgovski nastavljenec, ki razpošilja svoje prošnje za sprejem v službo, si mera dobro premisliti, ali ima v žepu dovolj denarja, da bo lahko plačal razne takse. Pri nas že resnično ni nič več, od čsear bi država ne zahtevala visokega indirektnega davka. Če bi že pri tako kruto izpeljanem davčnem sistemu pri nas cvetele državne finance, naj bi bilo, a je ravno nasprotno resnica. Pisati in govoriti o naših financah, bi se reklo: sove nositi v Atene, en sam površen pogled na naše gospodarsko življenje nam pojasni stanje državnih financ. Naša državna oblast se nekako boji pred direktnim progresivnim obdavčenjem glavnih dohodkov in se rajši oprijemlje indirektnih davkov, ki pa ne bodo našim financam nikdar pripomogli na zeleno vejo. En sam pogled na davčno tehniko v inozemstvu nas pouči, da v nobeni drugi evropski državi ne privija davkoplačevalcev tako davčni vijak indirektnih davkov kakor ravno pri nas. Niti Nemčija, ki je čisto na kentu in ki poskuša vse, da potegne državni voz iz prepada, se ne poslužuje v toliki meri izžemanja naroda potom indirektnih davkov, kakor ravno Beograd. Potom iz-tirjavanja samih indirektnih davkov ne bo prišlo pri nas nikdar do prave sanacije državnih financ. Naši finančniki bodo morali priti do prepričanja, da tako ne gre dalje in da bo treba glede upeljave bolj enotnega davčnega sistema pri nas se nekoliko poučiti pri inozemcih, ki vodijo pametno finančno politiko nekaj let dalje kakor pa trdoglavi Srbijanci.
Korupcija pri sistemu. Mnogo se je že pisalo po na-j šem časopisju o korupciji o ropanju in kraji državne-
ga denarja. Pokojni Stojan Protič je mnogokrat javp« v listih obsodil korupcijo in smelo trdil, da je Pašič tisti, ki jo vedoma podpira. To je bil dosedaj edini mož v Beogradu, ki je javno obsojal korupcijo. Največ se j* dosedaj grešilo s provizijo, ki so jo dobivale posamezne vplivne osebe pri raznih državnih dobavah. Najbolj značilno in obenem interesantno pa je to, da sedaj nekateri taki aferaši tožijo dobavitelje za neizplačane provizijo. Kasacijski sodnik v Beogradu dr. Sol d atovi e navaja par primerov iz svoje prakse, ko je obravnaval take slučaje. Dosedaj je sodil že v treh tožbah za provizijo. Na primer: Neki penzijonirani general je sklenil pogodbo z inozemskim agentom-liferantom za vojno ministrstvo, v kateri se ta obvezuje, da bo v slučaj» dobave izplačal generalu 5 odstot. od svote, ki jo dobi od vojnega ministrstva za dobavljeno blago. Penzijonirani general se je pa zopet zavezal založiti ves svoj vpliv, da bode kmalu liferantu dobava odobrena. Vpliv penzijom ranega generala pa ni mnogo pomagal in agent si je mogel, za dosego svojega načrta zasigurati pomoč še vplivnejših oseb, katerim je seveda to pomoč plačal. Radi tega je prišlo med generalom in njim do spora, agent ni hotel izplačati provizije. Stvar je prišla pred sodišče in to je obsodilo liferanta, da mora plačati 500 tisoč dinarjev generalu kot provizijo. — V drugi državi bi takega generala obsodili na par let ječe, pri nas mu pa sodišče prisoja njegova «krvavo zasluženo« provizijo.
Sirovost takozvane napredne inteligence. Iz Št. lija nam piše prijatelj: Nedeljo večer je šlo nekaj šentiljskih gospej in gospodičen v mariborsko gledališče. Imele so dovoljenje, se vrniti z avstrijskim vlakom. To dovoljenje je dol sam policijski komisar dr. Brenčič, kateremu je veliko ležeče na tem, da tudi iz dežele posečujejo ljudje gledališčne predstave. Neki zloglasni carinik, ki je po svojih nečednostih in raznih aferah budi pri nas v Št. liju znan in ki posebno rad ženske hlače trga, po imenu Jarc, pa se je hotel nad nekaterimi šentiljskimi krogi maščevati, in ni pustil te gospe in gospodične na viak. In tako so morale celo noč tavati po kolodvoru in stikati po smrdljivi čakalnici po kakem prostorčku. In zdaj v tej zimi! Kaj ne, to je gentleman! Nemec bi rekel: Pfui Teufel! Če bo prišel Jarc zopet v svoj revir v Št. Ilj, mu samo povemo, da ga čaka spreten Solnogradčan, ki bo njegovi delavnosti na polju javne morale' konec napravil. — Dne 12. decembra zvečer je hotel na šentiljskem kolodvoru izzivati inci-dnet strasten demokrat, znani ravnatelj meščanske šole. Postavil se je v pozo velikega narodnjaka in ponosnega Jugoslovana. Seveda je bil nadevan, da je komaj stal. Vedno in vedno je zlorabljal krščanski pozdrav: »Hvaljen bodi Jezus Kristusi« Bog nas varuj takih vzgojiteljev, ki našo mladino versko-nravno vzgojujejol
Ustvaritev zveze duševnih delavcev v Sloveniji. V nedeljo, dne 30. decembra 1923 se je vršil ustanovni občni zbor imenovane Zveze. Zastopanih je bilo 11 društev z okroglo 2.500 člani in 24 delegati. V imenu pripravljalnega odbora je podal gospod dr. Lončar zgodovino nastanka, smoter in sredstva Zveze, obenem je izrekel zahvalo gg. univ. prof. dr. M. Dolencu in odv. dr. Majaronu, ker sta priredila pravila, ter predlagal za predsednika g. univ. prof. dr. Leonida Pitamica. Občni zbor je soglasno sprejel ta predlog, na kar je gospod dr. Pitamic označil, kot prvo nalogo Zveze da stopi nemudoma v stik s Hrvati in Srbi, ki doslej nimajo še slične organizacije, da osnujemo državno zvezo duševnih delavcev. V odbor so bili izvoljeni sledeči delegati: Finžgar, župnik, dr. Gorečan, odvetnik, Celje, dr. Jančič, drž. pravdnik, Maribor, Lajovic, sod. svetnik, Laurin, žel. uradnik, dr. Lončar, prof., inž. Novak, dr. Pintar, zdravnik, dr. Melita Pivec, dr. Vidmar, univ. prof., v nadzorstvo pa: Funtek, prof., Rili. Jakopič, akad. slikar, Matjašič, poštn. uradnik. Kočno se je sprejel predlog g. univ. prof. dr. Dolenca o pristopu naše države k bernski konvenciji glede avtorskega prava.
Konec uradniške redukcije. Vsa ministrstva so svoje uredništvo že reducirala. Vsega skupaj je reduciranih 15 tisoč uradnikov. Sedaj se bo začelo z razvrstitvijo urad-ništva v kategorije in grupe. Razvrstitev bo najbrž trajala čez dva mesca, ker bedo komisije morale pregledati dokumente vsakega posameznega uradnika. O izpremembi predloga za razvrstitev ne bo odločevala skupščina, pač pa bo parlamentarni odbor pravosodnemu ministru predlagal izpremembe, katere bo minister predložil ministrskemu svetu, ki bo končnoveljavno odločeval.
Preselitev nemškega kapitala v Jugoslavijo. Pod tem naslovom smo pred tednom razmotrivali izvajanja graške »Tagespost.« Jadranska banka to popravlja, kar sicer prinašamo, a tudi svetujemo, naj se banka v prvi vrsti na graški vir obme. Banka najprej zatrjuje, da nima s kako preselitvijo nemškega kapitala v Maribor ničesar opraviti ter potem ugotavlja: Ni res, da je bil letošnje — 1923 — poletje zlom filijalke Jadranske banke v Trstu in da je ta prizadejal smrtni udarec njeni beograjski centrali, res pa je, da sta bila zavoda Jadranska banka Trst in Jadranska banka Beograd že od julij 1921, to je od ustanovitve slednje banke popolnoma ločena zavoda in da je v poletju 1923 uspelo glavnemu ravnatelju Kamenaroviču sanirati Jadransko banko Trst iz težav, povzročenih ji v glavnem vsled nepravilnega postopanja prejšnjega vodstva banke pri konverziji kron v italijanske lire leta 1919. Res je nadalje, da je sanacija Jadranske banke Trst dovedla do popolnega razčiščenja pravnih in denarnih od-nošajev med njo in Jadransko banko brez kvarnih poste-die za slednjo banko, katera je pri tako saniranem tržaškem zavodu udeležena le kot delničarka z eno tretino iva novo emitiranega, popolnoma vplačanega akcijskega kapitala od 15 milijonov lir. Ni res, da se baš radi labilnosti kredita Jadranske banke pripravlja tudi v Mariboru nekaka pregrupacija kapitala in da bo mariborska podružnico
Jadranske banke v kar najkrajšem času na dunajski Bankverein, res pa je, da je Narodna banka kraljevine SHS po 20dnevni od Jadranske banke zaprošeni in natančno provedeni reviziji še povišala kredit, ki ga je Jadranska banka uživala pri njej do sedaj. Res je tudi, da ne obstoji ni-kak načrt, da preide mariborska podružnica Jadr. banke v katerikoli obliki na dunajski Bankverein. Ni res, da so tudi svojčas od Jadranske banke nacijonalizirana podjetja prešla že zopet v prvotne roke (nemških kapitalistov), res pa je, da je Jadranska banka slejkoprej deležnica velike večine od nje svojčas nacijonaliziranih podjetij in da ni
■	nikakega takega podjetja prodala nemškim kapitalistom.
Naknadno pobiranje takse za koncesije, za katere se je prosilo v dobi od 7. aprila 1920 do vštevšega 14. novembra 1923. Ta taksa znaša za gostilniško pravico:
a)	v Ljubljani in Mariboru 3000 D, b) v drugih mestih 2500 D, c) v trgih 2000 D, č) v vaseh 1500 D; za kavarniško pravico: a) v Ljubljani in Mariboru 3500 D,
b)	v drugih mestih 3000 D, c) v trgih 2500 D, č) v vaseh 2000 D. — Interescntje se poživljajo, da vplačajo to takso v roku 14 dni od dneva, ko se objavi v Uradnem listu razglas finančne delegacije z dne 4. januarja t. 1. št. B II 148-4 ex 1923.
Sežgani milijoni. V Beogradu so le dni sežgali v električni centrali 8 in pol milijona dinarjev v bankovcih po 1 dinar, 50 in 25 para. Dosedaj je bilo sežganega obrabljenega drobiža za 78 milijonov dinarjev. V 1 kratkem bo stavljen v promet drobiž v iznosu 200 mi-Uijonov dinarjev.
Politični umori v Makedoniji. Makedonski komite je obsodil na smrt več Makedoncev, ki so bodisi kakor . zaupniki komiteja izdali njegove načrte jugoslovanski oblasti, ali so pa veliki sovražniki Makedonstvujuščih
■	in podpirajo naše oblasti v boji proli komitom. V bližini Štipa je bil pred nedavnim časom ubit v vasi Pon-karc-z neki učitelj, te dni pa so razbojniki v istem selu vdrli ponoči v hišo popa Anastazija Petroviča ter ga
'obesili v njegovi sobi. Ženi in otrokom niso storili ni-; česar. Oba umora sta političnega značaja in gotovo so se Makedonstvujušči hoteli obeh odkrižati, ker so imeli - strah pred njima.
Preganjanje Hrvatov v Dalmaciji. Radikalno urad- > ništvo v Dalmaciji je začelo nad dalmatinskimi. Hrva ti izvajati neznosen teror, kakršnega se ni nikdar poslu-! zevala niti rajna Avstrija. Posebno so se radikalni drž. pravdniki vrgli na preganjanje hrvatskega časopisja, katerega .zaplenjujejo po svoji volji in ne pustijo v hrvatsko časopisje niti izrezkov iz srbinjanskih listov. •Ako državne oblasti izsledijo kacega Dalmatinca, ki si 'je čisto po tihem naročil Radičev «Slobodni dom«, pođem mu odvzamejo list nasilnim potom in povrh ga še Oglobijo s štiritosič kronami.
Srečna občina. Občinski svet v Velikem Bečkereku je sklenil znižati vse občinske davke in doklade na polo-' vico, pa bo kljub temu v proračunu ostal še precejšen prebitek. Vsem občinskim uradnikom bodo plače povišane za 500—lOOO dinarjev.
Ritka v cerkvi. Ob priliki božje službe na božje na 'božični dan se je začel v cerkvi v vasi Plehana blizu Dervente prepir med seljaki. Iz prepira se je izcimil pre lep in raztogoteni seljaki so pograbili svečnike na oltarjih in lop eden po drugem. Radi pretepa je mora! duhov mik službo božjo prekiniti. Gvardijan tamošnjega sa-. niostana se je prerii med pretepače in jih skušal pomiriti, a tudi njega so obdelali s svečniki. Red in mir so napravili v cerkvi še le orožniki, ki so polovili glavne pretepače in jih zaprli.
Nevarna razbojniška družba prijeta. Blizu Vin-kovcev je orožništvo aretiralo nevarno razbojniško družbo, ki je delovala po Sremu in med drugim j napadi izvršila tudi onega na brata ptujskega okrajnega glavarja g. Pirkmajerja, pri kateri priliki je bil gozdar Pirkmajer ubit. Zločinstvo so pripisovali bandi Čaru-ge, sedaj pa se je izkazalo, da je pod Čaruginim imenom ropala v teh krajih čisto druga družba, sestoječa iz vojnega dobavitelja Nikole Dezgič, penzijo;)iranega orožnika Marka Dezgič, narednika Nikole Tepavec ter trgovcev iz Karlovca Pavla Popič in Martina Krmpotie. Vsi osumljenci so znani kot dobri posestniki in bogataši. Aretirani so bili vsled ovadbe sluge nekega razbojnika, ki je bodil ž njimi na rop, pa so mu dali od naropanega blaga premajhen delež. Pri aretiranih posestnikih so našli mnogo orožja, kompletne vojaške obleke ter precej naropanih predmetov, ki jih še niso spravili v denar. Denar so razposojevali svojim sosedom. Glavar družbe Nikola Dezgič je pa financiral večje podjetje v Vinkovcih ter je imel vloženih v njih več milijonov dinarjev.
Novice iz Črne gore. Na Cetinju je obstojala najstarejša tiskarna na Balkanu, časopisje javlja, da je bil leta 1493 v tej tiskarni tiskan nekak črnogorski slavospev, ki se do danesi hrani kot velika historična redkost v samostanu na Cetinju. To najstarejšo balkansko tiskarno na Cetinju je beograjska vlada s posebno naredbo zaprla. Historično starost te cetinjske tiskarne bi bilo treba s posebno slavnostjo proslaviti, a je priromala mesto proslave — ukinitev. Črnogorskim Turkom je beograjska vlada podelila dovoljenje, da si bodo smeli pozidati na Cetinju džamijo, katero so porušili Črnogorci pred 230 leti, ko so osvobodili Črnogoro turške nadoblasti. Vlada še bo podarila Turkom zemljišče, na katerem je svojčas stala stara turška džamija.
Proizvod soli v naši državi. V letu 1921 je dosegel proizvod soli v naši državi sledečo količino: V Bosni v rudniku Kreki 24,249.000 kg, v Sinan Hanu pa 4 milijone 416.608 kg. Na otoku Pagu je dobljeno iz morja 5,186.799 kg, v Stamu na polotoku Plješću pa 1 milijon 070.370 kg. Skupen proizvod v letu 1921 znaša 34 milijonov 922.944 porabili pa smo poleg tega še 38 mi-
lijonov, 952.973 kg iz inozemstva prispele soli. Ta sol je služila za prehrano prebivalstva in v industrijske svrhe. Če bi naša država imela rudnike in soline moderno opremljene, bi popolnoma lahko domača produkcija krila potrebe cele države.
«Naš dom«. Izšla je 1. številka «Našega doma«, lista za ljudsko prosveto s sledečo vsebino: Dr. Josip Hoh-njec: Pomen ljudske izobrazbe za prospeh naroda. — Kàstor: Sadovi brezverske vzgoje.. — Višavska: Na raz-•potju (pesem). — Justin: Na široko! — Jož. Barle: Čebelice. — Zvonimir: Naš tiran. — Na delo za katoliško časopisje! — Kot nov predelek je: Razgled po svetu in končno Društveni glasnik. «Naš dom« je glasilo Prosvetne zveze, ža to.za vsa, pri Prosvetni zvezi včlanjena društva njega naročitev obvezna. Predvsem ti mladina, segaj pridno po njem. Naroča se pri upravi «Našega Doma«, Maribor, Tiskarna sv. Cirila in stane letno D 12.50, pri skupnih naročilih 10 izvodov in več po 12 dinarjev.
Nove knjige. Po dvanajstih letih. Ljudska igra v štirih dejanjih. Po Schrottenbachu priredil Fran Koblar. Ljudski oder 5. zvezek. Založila. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1923. Gena 22 D. — Ivan Albrecht: Andrej Temone. Natisnila in založila Zvezna knjigarna in tiskarna. Relijefna karikatura iz minulosti. Splošna knjižnica št. 10. Ljubljana 1923. Stran 55. I Cena broš. 6 D, vez. 11 D. — Fr. Milčinski: Mogočni j prstan. Narodna pravljica v štirih dejanjih. Splošna j knjižica št. 12. Ljubljana 1923. Natisnila in založila j Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 91. Cena broš. f 12 D, vez. 17 D.
!	m	-rrm-PF
!
Iz Maribora.
odbora predavanje g. profesorja dr. Pivka: «Vzajemnost čehoslovakov in Jugoslovanov v svetovni vojni«.
. Večer klasičnih in modernih plesov se vrši v mariborskem narodnem gledališču v sredo, dne 9. januarja z začetkom ob 8. uri zvečer. Pleše Rut Vavpotičeva, soio-plesalka narodnega gledališča v Ljubljani, pri klavirju g. prof. Niko Štritof. Spored: Chopin: Valse v E molu. Mendelssohn: Pomladna pesem. Čojkovskij: Jesenska pesem. Schumann: Elan. Čajkovskij: Chanson triste. Grieg: Škrat (Puck). L. M. Škerjanc: Iz suite k »žlahtnemu meščanu«: a) Ind. motiv, b) Groteske. Rahmaninov: Poli-chinell.
Vlom na Ruški cesti 27. Minulo soboto ob tričetri na 2. uro ponoči so izvršili doslej neodkriti zlikovci vlom v klet mariborskega veletrgovca g. Martina Gaj-šeka na Ruški cesti 27. Vlomilci so odnesli iz kleti: 4 velike posode z mastjo, 3 posode napolnjene z ocvirki, 10 kg jabolk, 10 "steklenic šampanjca, 6 steklenic raznih likerjev in 1 zajca. Gospod Gajšek je razpisal nagrad« 10 tisoč kron onemu, ki izsledi vlomilce in ukradeno blago.
Dimnikarski pomočniki priredijo dne 12. t. m. v Gambrinovi dvorani plesni venček. Igra salonski orkester in začne se zabava ob 20. uri, vstopnina 10 D.
Razpis mestnega magistrata. Razpisuje se mesto tožnega nadzornika (drugega živinozdravnika). Tozadevne o-premljene prošnje z navedbo službenih zahtevkov je predložiti d odne 20. t. m. mestnemu magistratu. Stanovanje naturalno.
Lepo novoletno darilo dobi vsak stalni odjemalec tvrdke Mastek & Karničnik, Maribor, Glavni trg in to od 1. pa do konca januarja.
Dr. Kukovec in stanovanjsko vprašanje v Mariboru.
Velik križ imajo demokrati s svojim odbornikom, prej voditeljem, končen tra turjem itd. dr. Kukovcem. Mož je napisal velikemu županu v «Taboru« odprlo pismo, kjer pravi med drugim: «Vzamite, kakor Vam po zakonu priteče, stanovanjsko vprašanje giede svoje oblasti sami v svoje roke in videli boste, da boste v mescu dni lahko našli v obeh hišah, ki jih je vlada za oblast nalašč nakupila, zadostne prostore za svoje uredništvo, ne da bi Vam bilo treba katerokoli familijo na cesto vreči. Interes pokrajine je vsaj za nas, ki smo za napredek te pokrajine našemu narodu odgovorni, nujnejši nego opravičen interes prošnjikov za stanovanja, ki bodo morali glede svojih osebnih stanovanjskih prošenj potrpeti, dokler niso spravljeni pod streho uradniki, ki jih oblast potrebuje.« — To je silna «velikopoteznost«, kakoršne se je g. dr. Kukovec naučil kot bivši minister. Kot minister trgovine se je velikopotezno blamiral v Londonu, potem je pa na socialno politiko tako gledal, kakor sedaj na stanovanjsko vprašanje: vse mu je bilo v redu, vse se je dalo «odmah« rešili, pa naj se je v tisoče množilo število socialno zatiranih in trpečih. Prej, ko je njegova velikopoteznost reševala socialna vprašanja Jugoslavije, se je moralo govoriti najmanj o škandalu, danes, ko velikopotezen! gospod dr. Kukovec gleda na stanovanjsko vprašanje Maribora, pa lahko govorimo-vsaj samo o zmedenosti itd. To so spoznali in občutili tudi njegovi soodbomiki in drugi dan so skušali v «Taboru« zabrisati vtis njeg. pisma s člankom «Mariborska oblast in stanovanjsko vprašanje«. S tem člankom se daje v nič vsa Kukovčeva velikopoteznost, konstatira se, da mariborska oblast ne more priti prej do svojih prostorov, dokler stranke v'njenih hišah ne dobijo primernega stanovanja in končno, da ni stanovan j, ker leži že sedaj pri stanovanjskem uradu kakih 600 nerešenih prošenj. Dr. Kukovec pravi, naj ljudje glede svojih osebnih stanovanjskih zadev potrpijo, dokler ne bodo uradniki mariborske oblasti pod streho, «Tabor« pa ugotavlja, da ni strehe za ene in ne za druge in da bi se stanovanjska mizerija omilila k večjemu tedaj, če bi se dalo Vplivati na vojaško oblast, da odstopi zavzete prostore. — Kratko rečeno: «Tabor« je enkrat svojega dr. Kukovca temeljito izigral in osmešil kar je posebno drastično še z ozirom na to, da je še pred kratkem imel že samo njegovo ime — za idejo in program. Stanovanj in uradnih prostorov torej ni, zato pa pozivamo g. dr. Kukovca, naj on sam odstopi svoje stanovanje in pisarno potrebni oblasti ter potem potrpi v svoji osebni stanovanjski zadevi, dokler še drugi ne sledijo njegovi ideji in programu o rešitvi mariborskega stanovanjskega vprašanja.
Pobrežje. Jutri, dne 8. januarja ob pol 8. uri zvečer ima g. poslanec Žebot v gostilni Rojko sestanek SLS.
Studenci. V sredo, dne 9. januarja ob 1. uri zvečer ima gospod poslanec Žebot sestanek pri Štibilu.
Sojčcv večer priredi Prosvetni kartel v Mariboru v petek dne 11. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Lekarniški ulici 6 kot X. ljudsko predavanje bo imel naš znani kipar in umetnik g. Sojč predavanje o predmetu svoje stroke, ki pač ne more in ne sme biti tuja nikomur. — Uvedel nas bo v skrivni hram svoje umetnosti. Njegove besede bodo pojasnjevala njegova dela sama. Za en večer bo prinesel iz svoje delavnice najboljše osnutke svojih del; med drugimi bodo tudi osnutki za Slomškov, dr. Verstovškov in J. Volčičev spomenik. Vabimo vse prijatelje in ljubitelje umetnosti, da posetijo predavanja v prav obilnem številu in opozore na to še druge. Vstopnine ni, dvorana bo zagreta.
Starešinski sestanek v torek zvečer po navadi. Na dnevnem redu razgovor o telovadbi.
Ustanovni občni zbor Čehoslovaško-jugoslovanske Lige v Mariboru bo dne 31. januarja 1924 ob 20. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Na sporedu je poleg običajnih društvenih točk in volitev novega
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orezy. Prevedel Paulus.
84
Chauveiinu je nehote zagomazelo po hrbtu in čuden, praznoveren strah se ga je loteval, ko je zrl po samotnih črnih skalah, ki so štrlele krog njega v temno
noč —.
Toda pisalo se je leto 1792, leto revolucije in svobodomiselstva, in strahov ni bilo več —.
Na laslna ušesa je čul in vseh trideset vojakov z njim, da je pel svoj «God save the King«, in to celih dvajset minut potem ko so zasedli kočo od vseh strani.
Kje je tičal —?
Od koče do morja je bilo najmanj četrt ure. In le dve minuti sta minili, odkar je utihnila pesem ia so zapljuskala vesla —. V leh dveh minutah ni mogel priti do morja in stopiti v čoln. Ni mogel pa ni mogel —. Razen če mu ni sam satan posodil peruti -r-.
Nekje na obrežju je še tičal. Straže so ga iskale —. Našle ga bodo —.
, Chauvelin je iznova upal.
Par mož se je vrnilo, eden je slopil k Chauveiinu in poročal.
«Prepozni smo bili, državljan! Čohi je ležal na obali pri izlivu potočića, kako miljo odtod. Ko smo prišli do morja, je že veslal proti jadrnici. Streljali smo za njim, pa seveda brez uspeha. Mesec se je prav tedaj skril. Le toliko smo videli, da je plul čoln naravnost k jadrnici.«
«Da!« je ponavljal Chauvelin hlastno. «Čoln je odplul še preden ste prišli k morju, kajne? In odtod do potočeca je dobro miljo?«
«Da, državljan! Čoln je odplul na vsak način že par minut prej, nego je ženska zakričala.«
Par minut poprej, nego je ženska zakričala —! Chauvelinovi upi so rastli.
«Dušici« se je posrečilo, da je poslal begunce k čolnu in na «Zoro«, sam pa do čohia nikakor ni mogel priti. Nekje na obrežju je še tičal —!
Ni še bilo vse izgubljeno —! In ne bo, dokler bo predrzni Anglež še na francoskih tleh!
«Prinesi luč!« je zapovedal in stopil v kočo.
Narednik je prinesel svetiljko in oba sta pregledala kočo.
V kotu je tlelo oglje, poleg njega je ležalo par prevrnjenih stolov, v drugem kotu je visela ribiška mreža in poleg nje na tleh se je nekaj belilo.
«Poberi tole«, je pokazal Chauvelin naredniku, «in daj meni!«
Kos zmečkanega papirja je bil. Najbrž so ga begunci v naglici pozabili ali pa izgubili. Narednik je pomolil listič Chauveiinu.
«Beri!« mu je zapovedal.
«Skoraj da se ne da brati, tako slabo je pisano tole čečkanje.«
«Zapovedal sem ti da bereš!«
(Dalje prihodnjič.)
mwmm
rtetwiig£<\ j^&gas?
mmiMm
najvarnejše
Mariboru, Stolna ulica št. 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovoru,
M. Ljubša:
Štajerska“ Kapia.
(K on*#).
Severna meja je greben Remšnika oziroma cesta ab istem; južna pa gre po občini Jarnek.
Vzhodna meja župnije na Kapli pa je ostala ona, ki je že imenovana v listini iz leta 1201, namreč Čimenica ali prvikrat v listinah imenovana tones Wodmunt, leta 1261: Wademunde. Pomen obeh oblik je isti (vodo kaliti, motiti, «temniti; gl. Časopis za zg. in nar. I., str. 71 »asi., posebno opomba 3, str. 72), prvotna oblika še se je ohranila v sosednji občini in v hribu Vurmat.
Patronat čez kaplsko župnijo bi moral po starih pravnih razmerah pripadati samostanu Sv. Pavel, kateri je bil paroehus proprius tudi čez Sv. Jur ja. Ali že od začetka je ime*oval kurate na Kapli kratkomalo labod ski ordinarijat; pri urejevanju škofijskih mej leta 1784—1789, lco je ves štajerski del labodske škofije prišel k sekovski škofiji, je postal mimogrede sekovski Ikof tudi patron Kaple. Ali že leta 1806 je prezentirala kurata državna gospoda v Fali, katera ima še danes imenoma patronat cerkve remšniške. Od leta 1821 naprej pa izvaja patronatske pravice štajerski verski sklad.
Cerkveno premoženje na Kapli je jako skromno. Ustanova iz leta 1389 je bržčas že od početka prišla k dohodkom remšniške župnije ali nadarbine za vzdrževanje kaplana; nekak spomin na njo še najdemo v določenih dohodkih nove kuracije leta 1752., kjer pod št. 5 arveška podložnika Albrecht in Golien — obe imeni se nahajata v ustanovi iz leta 1389 — morata večjo množino rži in ovsa dajali, kakor drugi kmetje. Bila bi torej ta ustanova še zapopadena v glavnici za rešeno ibirp kuratovo.
" Žfrugo pfčmoženje obstoja že v zgoraj 4, d) navedeni ustanovi za večno luč v znesku glavnice 122 fk 85 Er. a. v., v mašni ustanovi bivšega posestnika in cerkvenega ključarja Jurija Vollmeierja (umrl 1893) 100 fl. V prostem cerkvenem premoženju 43 fl. glavnice in v realijah. Prosto cerkveno premoženje obstoji iz 18 fl. iz oporoke bivše gostaščice Elise Hauser v Grešnikovi koči, in iz zapuščine lela 1893 umrlega provizorja Iv. Kranerja.
Realije šo: 6 cerkvenih krav in 6 cerkvenih ovc v glavnici označene z vrednostjo 14 fl. 28 kr. Za te mora enajst strank od početka župnije skupno v letu cerkvi plačali 72 kr. a. v. Ostali dohodki so; darovanje v denarju, maslu in predivu, funeralije in najemščina za cerkvene stole. Vsi dohodki so jedva v stanu kriti cerkvene potrebščine.
Viničar se išče na posestvo Pivola št. 6 z najmanj 4 delavskimi moči. Nastop 1. februarja t. 1. Vpraša se pri Zenkoviču, Maribor, Cankarjeva ulica 8.	22 2—1
Kuharica se išče za župnišče v Slavoniji z malim gospodarstvom. Župnik Slovenec. Ponudbe na: Župni ured, Crnac, Slavonija.	23 2—1
Zajčje, lisičje, kunine, vidrine, dihurjeve, vevrčne in druge kože kupuje po najvišji ceni Karl Granitz, Maribor, Gosposka ulica 7.	18 2—1
Gespodična, ki je bila dosedaj pomožna učiteljica, išče mesta pri kakem kat. podjetju kot blagajničarka ah pa v pisarni. Spričevala na razpolago. Naslov v u-pravništvu.	1© 2—1
Kletarski delavec, ki je že delal v kleteh, se takoj sprejme pri vinskem trgovcu Francetu Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25. Kletarski delavec dobi s časom tudi stanovanje na razpolage.	8
V bližini Maribora, v večjem industrijskem kraju, se da v najem mesnica, klavnica in stanovanje. Naslov v u-pravništvu.	14
Smrekove in borove hlode kupuje stavbenik Uhald Nss-simbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Ta mse tudi prevzame vsaka množina hlodov za žaganje.	13
Posestvo, 1© oralov, v bližini kolodvora, velik« hJ6«, pet sob, veliko stiskalnica, hlevi, lep gozd in sadni vrt; mali vinogTad, pod lastno ceno: 750.000 K.
1	rgovska hiša, pekarija skoraj novozidana, vrt, samo K 400.000, tudi na obroke, ostanek 7% obresti.
Vila za vseliti, lepa lega, velik vrt, 1,200.000 K, tudi na obroke, manjše obresti.
Nova hiša, bližina mesta, velik vrt, 400.000 K.
Realitetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulioo §*.
VELIKI JUGOSLOVANSKI PAROMLIN
sa dnevnim kapacitetom oc! 12 vagona sa prvorazrednim produktima traži
SMT zastupnika “K
za Hercegovinu sa komisijonim skladištem. Gospođa, köji su u tom ili sličnom svojstvu već djelovali, te koji su u stanju pružiti odgovarajuću jamčevinu, neka stave svoju ponudu pod b. »Za-1242« na Publicitas d. d. oglasni zavod, Zagreb, Gunctuličeva ul. 11.	24 3—1
Hiša enonadstropna, v dobrem stanju, nasproti delavni« južne železnice, Studenci, Krekova ulica 4, se prod* za 175.000 din. Ponudbe na Maks Kolnik, Studen«, ,* Aleksandrova ulica 5.	9A^
Svinjske kože
kupuje po najvišjih cenah tvrdka JOSIP ROSENBERG, MARIBOR, Slovenska ulica št. 1.
Za dolge in puste zimske večere kupujte knjige
„Cirilove knjižnice" nasedaliziio7mn«.
Dobite jih po zelo nizki ceni v prodajalni
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU.
pPVOVMt tt»
novo blago povsam asvolo
se dobi povsod.
Prva hrvatska tvornica salam«, prekajenega mesa in masti
I. Gaorìloiit-a sil. d. d. Petriua.
Generalno zastopstvo za Slovenijo :
Najcenejše in najuspešnejše j
oglaiujete
samo potom
Oglasnega zswoda
Voršič,
Hsribsr, Slomškov trg 16.
Pojasnila brezplačno!
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL W0RSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
Pex>je žab -postelje!
TOVARNA UmTNECA
J N	.......
ti« KT«>AflMA,
als k o
5SöVör;ij&
£ 6.
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
Imfiii m Assisi sesie napmfininele. — lefvtšja sbrestovanjs vlog na knjižice In v tekalen rali»
Izplačat «sako «lose «» zahtevo takoi v gotovini.
Pooblaščeni prodajalec stoik driavné rexredne loterij«.