POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSKMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upraval Maribor, Ruška cesta S. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, D»•> lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din Z.—, mali oglasi, ki služijo v social,te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0-50 Štev. 112 « Maribor, četrtek, dne 3. novembra 1938 • Leto XIII Velekapital in usoda ČeSkoslovaSke Kako je bilo prodano sudetsko ozemlje. Počasi se odkriva zagrinjalo, ki je zastiralo ozadje dogodkov v zvezi z Nemškimi zahtevami po ozemlju ČSR. ^edaj že vemo, katere sile so bile tu na delu, ki so pripravile »operacije«. Gre za pravo zaroto mednarodnega finančnega kapitala, ki nam jo je sedaj Razkrila informacijska služba angleških onservativnih časnikarjev »The Week« °d 19. oktobra t. 1. Ta služba poročai »Proti koncu meseca junija so zaupniki finančnih skupin, ki so zelo ®*izu angleški narodni banki, vodili v ^rlinu razgovore o izgledih udeležbe ^gleških finančnikov na izkoriščanju °ovega nemškega ozemlja, ki bo pripadlo rajhu po priključenju Sudetov in ^-kosanju ČSR. Razgovori so se vodili seveda tajno, **er si nihče ne bi bil mogel predstavljati, so angleški finančniki pristali na od-Cepitev Sudetov, še -čredno je angleška 'jtada poslala lorda Runcimana v Prago, ^a doseže »sporazumno ureditev sudetskega vprašanja«. Pač pa so bili o teh posvetih informirani v Nemčiji. Zato ie mogla Nem-Clia s tem večjim povdarkom postavljati Svoje zahteve napram ČSR. Dr. Jaroslav Preiss, vodja češkoslova-ske Živnobanke. je tudi vedel za ta podajanja in jih spremljal s simpatijami; **a nodlagi teh informacij je letos poleti kupil premogovni revir v Mostu od prej-Sni»h lastnikov. Storil je to v prepričaniu, da bodo ^>ričo dogovora med angleškimi in nemškimi velefinančniki varovani tudi interesi češkega kapitala. Ravno dr. Preiss je bil, ki je v ozki 2Vezi z nemškimi industrijci na obeh straneh državne meje in z zastopniki Angležev v Pragi pomagal pri »organizaciji« popuščanja Hodžove vlade še Pred berchtesgadenskim sporazumom, Preiss je delal — kot vodilni finančnik v ČSR — več ali manj javno s Hen-'einovci, nemško vlado in s predstavniki angleških finančnih skupin, ki sa bile Zastopane v delegaciji lorda Runcimana. Vsi udeleženci pri tej akciji so mo-rali vedeti, da gre tu za vojaška in poetična prestižna vprašanja v vsej sred-nii in jugovzhodni Evropi. Zavedali pa so se tudi, da bo v novih razmerah zagotovljen londonskim finančnikom lep dobiček pri udeležbi. To je ista metoda, ki se je poslužuje V prašan je javni Potreben je velik kapital k Jel V naši državi se je izvedlo razmeroma malo javnih del. Veliki krediti za javna dela, postajajo minimalnega pomena, ako so določeni za daljšo dobo M*- 1 ■ tf‘ - Potreba javnih del je nastala zaradi gospodarske krize, da se delavcem da zaslužek. Odtod nje inicijativa. Mednarodni urad dela pravi celo, da bi se morala ob svetovni gospodarski,krizi izvrševati ne le manjša občinska, deželna in pokrajinska javna dela, ampak velika javna dela s svetovnim ali mednarodnim kapitalom, ker gospodarska kriza ni le sporadični ali trenutni pojav, ampak rezultat kapitalističnega gospodarstva. Mednarodni urad dela ne govori tukaj o rentabilnosti investiranega kapitala, ampak o problemu zaposlitve delavcev z delom in o problemu rentabilnosti javnih del na dolgo dobo let. ki ne obstoja v tem, da nosijo kapitalistom deset- ali dvajsetodstotne obresti, ainpak v tem, da se z javnimi deli da delav- cem zaslužek sedaj in ustvarjajo predpogoji za razvoj gospodarstva, prometa in sploh za omogočenje razvoja življenjskih pogojev tako v industrijskem kakor v kmetiškem gospodarstvu. Kriza je kriza kapitalizma. Za-raditega je potrebno, da se kapital porabi v ta namen, da nadomesti ono, kar je zagrešil, t. j., da služi problemu skupnosti in skupnemu napredku, kakor smo rekli že zgoraj. Velika javna dela so torej nekakšen socializacijski problem, ki skušajo si v socialnem in gospodarskem oziru ne pomenijo reševanje problema gospodarske poživitve in izboljšanja socialnega položaja, ampak le izkoriščanje delovnih sil in splošnosti, ker se s tem še bolj ubija konzumenta in onemogoča razvoj gospodarstva. S takimi javnimi deli se le nadaljuje eksploatacija in reže še zadnje korenine gospodarskega in socialnega izboljšanja. Problem javnih del je treba razumeti. Brez razumevanja tega problema in uvaževanja potrebnih načel pri izvaja- cer pomagati kapitalizmu na noge. ven- nju javnih del so besede o njih koristi dar so jav. dela s tem namenom danes, I le prazna fraza, ki jo tolikokrat slišimo, ko imamo kapitalistični sistem, zaradi | Problem javnih del je graditev bo-socialnega položaja narodov, potrebna. | dečnosti. ki -naj obenem socialno olajša Problem javnih del v zadostnem ob-j prehod iz sedanje bridke resničnosti v segu je aktualen. Malenkostna javna boljšo bodočnost. Brez tega načela so dela, kapitalistično špekulacijska dela pod tem imenom pa niso niti krparija, kaj šele, da bi socialno ali gospodarsko kaj pomenila za bodočnost. Javna dela s tedenco velike rentabilnosti in sramotno nizkimi mezdami javna dela le besede, prazna fraza. Brez rizika večjega kapitala se javna dela ne dajo izvesti. Glavno pri javnih delili je problem zaposlenja na daljšo dobo in olajšanje socialnega položaja delovnih slojev. Koliko Je pripravljena ČSR odstopiti Madiarski 218.000 Slovakov in Rusinov. Popravljanje mej v Evropi na podlagi 111.000. narodnostnega principa je nad vse težaven posel, ker žive narodnosti največkrat zelo pomešane med seboj. Kako izgleda to popravljanje mej v. praksi, nam kaže češkoslovaško-mad-žarski obmejni spor, o katerem bosta odločila nemški in italijanski zunanji minister. Češkoslovaška vlada je ponudila Madžarski odstop ozemlja, nay katerem prebiva 188.000 Slovakov in 30.000 Rusinov, torej skupno 218.000 ljudi slovanskega porekla. Ostalo pa bi v ČSR še Na Madžarskem živi že sedaj 218.000 Slovakov in Rusinov. Madžarska statistika pravi celo, da govori na ozemlju sedanje Madžarske slovaško in rusinsko 351.000 ljudi, od teh pa je po materi 105.000 pravih Rusinov in Slovakov. Torej bi znašalo število Slovakov in Rusiriov na Madžarskem med 323.000 do 569.000, dočim ■ Komaj so pa izvršili prvo . operacijo s Češkoslovaško, že je izjavljal nemški kancler, da Angliji ne zaupa in angleški predsednik vlade pa, f,a se bo Anglija Še bolj oboroževala. Čudno je to pomirjenje, kaj? Tak je položaj. Nemčija se boji izpremembe vlade v Angliji, ki bi takih pomirjevanj ne marala. Pa tudi Franciji popolnoma ne zaupa. Kriva pa je srednja Evropa1 sama, ker ni že zdavnaj ustanovila najboljših od-nošajev med srednjo Evropo in Balkanom. Sodelovanje teh držav bi predstavljalo veliko politično in gospodarsko moč, v kateri bi bile politične intrige nemogoče. Konsolidirati bi se pa morale te države tudi same na svobodni in demokratični podlagi. Direktorij štirih državnikov bi bil potem nepotreben, ker bi ne imel kaj pomirjevati. . Zadnje vesti br. Vladko Matek Je prijavil državno kandidatno listo 5 V soboto dopoldne je dr. Vladko Ma-prijavil pri okrožnem sodišču v Za- ^bu državno kandidatno Jisto narod- _r_______ _____ ^sporazuma, ki se ji priključujejo! Japoncev je, da Kitajske sicer ne zavo-lalisti, JNS in še nekatere skupine, jujejo, ampak, da jo razkosajo na več Postavljanje kandidatur združene opozicija v Srbiji Dne 30. oktobra so prišli v Kosovsko Mitrovico predsednik bivše SDS Adam Pribičevič, s. dr. Živko Topalovič in s. Milorad Belič na sresko konferenco za srez Vučitm in Kosovsko Mitrovico.— Na konferenci je bilo sklenjeno, da postavi opozicija v teh dveh srezih samo po eno kandidaturo in sicer bo kandidiral v Vučitrnu Adam Pribičevič, v srezu Kosovska Mitroviča pa s. Topalovič. Odločitev o razmejitvi med ČSR in Madžarsko že danes ali jutri Danes prispeta na Dunaj italijanski zunanji minister Ciano in nemški zunanji minister v. Ribbentropp, na sestanek s češkoslovaškim in madžarskim zunanjim ministrom, radi razmejitve med ČSR in Madžarsko. Odločitev v tem vprašanju se pričakuje že danes ali jutri. Sodba o procesu radi razvitja zastave kljukastega križa v Ptuju f Obsojeni so bili pred okrož. sodiščem v Mariboru (so$. Turato): Verzel 3 meseče zapora riepdgojno, Hutter Hilda 3 misece zapora pogojno za 3 leta, vsi ostali pa. na denarne kazni od 600 do 900 din pogojno. - Drž. tožilec Košenina je prijavil priziv! zagovorniki tudi. Kot zagovorniki so nastopili: dr. Kup-nik, dr. Brandstrtter in dr. Bučar. H 11 i« EL 1 Novi doji ob 1 Cbru v ti sku Napadi republikancev in nacistov Po več tednih mirovanja so sedaj ne- j zivni napadi republikancev so rodili nadoma zopet oživeli boji na desnem delni uspeh in akcija še ni zaključena, bregu reke Ebra. j Skoro istočasno so pričeli napadati Republikanci so pričeli svojo ofen- tudi nacisti, vendar na drugem odseku živo na odseku Sierra Gandolo in Sierra eberske fronte, v Sierra Caballe. Tudi Savanterro. Uvod v ofenzivo je tvorilo' tu je prišlo do bojev na nož in so nacisti Kaj je rekel Daladier o 40-urnem tedniku? močno topovsko obstreljevanje nacističnih postojank, ki je trajalo vso noč. Sledili so letalski napadi in potem je dne 30. t. m. pričela napadati infante-rija. Razvili so se hudi boji na nož. Ofen- napredovali na pobočju tega pogorja in pri kraju M;ora de Ebro. Nacistični letalci so dne 31. oktobra napadli zopet Barcelono in vrgli na mesto 50 bomb. Usoda Zidov Zopet je pričela nova doba preganjanja Židov, ki se širi od države do države, kakor nalezljiva bolezen. V najnovejši številki revije »Der sozialistische Kampf«, ki izhaja 14-dnevno v Parizu, prinaša o tem vprašanju njen odličen sotrudnik .pisatelj Austriacus podučen članek »Die neue Gestalt der Judenfrage«, iz katerega posnemamo v poduk našim čitateljem spodnji odstavek: »Izven množične tragedije človeškega trpljenja in onstran mednarodnih problemov, ki nastajajo iz prisiljenega preseljevanja mas. je dobilo judovsko vprašanje nov pomen, namreč ta, da se določena družabna plast v polnem obsegu izključuje iz državljanskega pravnega reda. S -tem, da je ta plast pregnana iz države, je dejstvo le podčrtano. V tem primeru ima beseda, ki vsem tistim, kateri o tem dogajanju pišejo, sama uhaja v pero, beseda o povratku v srednji vek, resničen pomen in vzdrži pred vsako znanstveno kritiko. Kar se tu dogaja, pomeni odpravo vseh pridobitev meščanske revolucije in ustvaritev stanja, ki vodi iz meščanskega sveta, ampak ne dalje k novim družabnim oblikam, ampak nazaj v de-spotijo fevdalizma. Meščanska revolucija je proglasila človeške in državljanske pravice, svobodo gibanja, odpravo vseh predpravic in zapostavljenosti, izvirajočih iz rojstva in iz vere, prost pristop k vsem službam in poklicem, enakost vsega, kar nosi človeški obraz. Naj se s tem primerja to, kar se danes godi Judom! Kot državni pripadniki imajo ,pač dolžnost, vendar prav nobenih pravic. Izganjajo jih iz Na kongresu v Marseillu je govoril ministrski predsednik Daladier o 40-urnem tedniku: »... Ako pravim, da morajo delavci v tovarnah letal delati več kot 40 ur tedensko, potem tega ne zahtevam samo od njih, ampak od vseh Francozov in ne samo od delavskega razreda. Ne bom trpel nobene akcije, ki je prežeta nazadnjaškega duha in ki hoče okrniti svobodo delovnih množic... Stavkovno pravico priznavamo... toda zahtevamo, da se o stavki glasuje svobodno in tajno.« — Daladier je meščanski politik, toda njegove besede se vendar še vedno znatno razlikujejo od pisave tistih naših listov, ki so te dni poročali o kongresu v Marseillu, hoteč prikazati, da je uvedba fašističnega režima nad delavci že sklenjena stvar, in da bi se naj s to mislijo sprijaznili delavci tudi po drugod. Avstrijske novice Na Dunaju je začelo veliko gibanje za lZ' stop iz rimsko katoliške cerkve. Magistrati11 uradi so prezaposleni s sprejemanjem prija ’ zato so sedaj to delo prevzele organizacij6 nacistične stranke. Neposredni povod za to akcijo. ki so jo začeli pripadniki kljukastega kn-ža, so nedavni dogodki pred nadškofijsko Pa' lačo, v zvezi s kardinalom Innitzerjem. dejal francoski ministrski predsednik Daladier njihovih stanovanj, preganjajo iz celih pokra-; tudi to-le: »... Vlada je odločena, da brani jin, stiskajo v določene mestne dele, in končno republikanski režim. Francija je in ostane država. v kateri veljajo človečanske pravice (ki jih je uveljavila francoska revolucija, op. ur.). Vsi njeni sinovi, ne glede na njih narodno poreklo in vero so pred zakoni enaki. Hočemo v množicah tirajo iz dežele. Komaj, da še smejo iti na cesto, ne smejo pa sesti niti na klop, niti v park in ne v! kopališče; rumeni znak je nadomestila (vsaj v Avstriji) prepoved nošenja kljukastega križa, ki je bilo pridržano le arijcem, tako da so bili na ta način Judje za- , , __,... . „ „ . „ . .. .. , „ znamovani. Večina poklicev jim je nedostopna trdno republiko in močno demokracijo, k. bo v in tudi iz tistih, ki jim niso prepovedani, jih. stanu, da v triumfu zmaga nad vsakim napa-odstranjujejo; zaplenjujejo jim podjetja, kontro-1 dom.« — Te-le besede, četudi so «amo bese-lirajo premoženje in jih z najrazličnejšimi ,je želeli citati tudi v naših listih, ki so pi- v Marseil- »Berliner Tagblatt« piše: »Nastanek novi industrijskih okrajev v nemškem rajhu in Pre' hodna večja zaposlitev delavcev pri državni gradnjah... nujno zahteva novo razdelite porabe surovega masla ... Proizvajanje surovega masla je v nekaterih pokrajinah Nem&J6 zastalo. To je deloma posledica slinavke 1,1 pomanjkanja poljedelskih delavcev.« Do ukrepi razlaščajo. ipredpisujejo jim, kakšna i ,______ imena smejo nositi in kakšna ne smejo. Svoje sak 0 Poteku radl ahiega o gr-sa otroke morajo pošiljati v lastne šole, pristop lu. 1 k višjim učnim zavodom jim je ^brariem N P- Francoski zn3nstvenik in prijatelj slovanskih hovo zastopanje pred sodiščem je v| bistvenih , _ ... ,' , . . ... točkah omejeno. Odnošaji med arijci in Judi i narodov prof. Dominois je umrl. Pokojnik je bil se štejejo deloma za družabno sramotne, de- najboljši poznavalec srednje- in vzhodnoev-loma so prepovedani in kaznivi. Pri tem Smo r0pskih problemov ter profesor za češko iite-omenili le to, kar jb bilo ukrenjeno proti Judom z zakonitih) javnimi ukrepi, ne da bi navajali to, kar so jim povrhu Jega prizadejala zasebna maščevalnost in pohlep, sadistična zloba in slast nad mučenjem. -Tu sploh ne orneM-gvolili novi parlament (sejm). Ka- njamo. da je bilo na desettisoče hrezbrambiph, ljudi grozovito telesno mučenih irF<š& grožovi-i tejše duševno, da jih je bilo mnogo sto pobitih ali na pognanih v smrt; govorimo le o' tem, da so jim bile vzete vse pravice in da so bili postavljeni popolnoma izven pravnega reda.« j^ojt Zijano, opozicija ne bo šla volit. Vlada ra je sedaj še poostrila mere proti propagandi za Doma inf%o Sestanek bolgarskega in jugoslovanskega ministrskega predsednika. V Niški banji sta se sestala dne 31. t. m. predsednik bolgarske vlade Kjuseivanov in predsednik naše vlade dr. Stojadinovič. O razgovoru je bilo izdano uradno poročilo. Kakor znano nas veže z Bolgarijo pakt večnega prijateljstva in so taki sestanki namenjeni le izmenjavi misli o kakšnih za obe državi važnih vprašanjih. To pot je šlo za ureditev gospodarskih vprašanj. Nemci in ruski emigranti bodo glasovali za vladino listo. Vodstvo Nemcev v Jugoslaviji je sklenilo pozvati vse Nemce v državi, da glasujejo za listo dr. Stojadinoviča, • • • “• u*1* » Isti sklep je na- pravil tudi odbor ruskih emigrantov, * Razprava o zastavi s kljukastim križem, ki je vihrala 30. aprila s ptujskega stolpa, se je vršila danes pred sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodišča. Obtoženih je bilo 9 nadebudnih mladeničev in mladenk ptujskih purgarjev. Bivši zunanji minister dr. Ante Trumbič je nevarno obolel. Dr. A. Trumbiča je zadela delno kap. Med boleznijo je dobil še vnetje pluč in je njegovo zdravstveno stanje slabo. Licitacija zgradbe železniške proge Črno-melj-Vrbovsko. V kratkem se bo vršila tretja licitacija za oddajo del na prvih dveh sektorjih projektirane železniške proge Črnomelj-Vrbovsko. Pri drugi licitaciji je bila ponudba za prvi odsek proge za 34 odst. višja od proračuna železniškega ministrstva, za peti odsek pa za 25 odst. višja. Pri novi licitaciji ponudba ne sme biti višja kot pri drugi. Toda tudi teh proračunov železniška uprava ne prizna in pravi, da bo gradila raje v lastni režiji. Pogajanja za ustanovitev enotne narodne stranke v Rumuniji. Rumunija je, po likvidaciji Gogovega fašizfna dobila vojaško diktaturo, katere nosilec je kralj. Vlada je sestavljena na takozvani nestrankarski podlagi. Sedaj pa iščejo tudi v Rumunjii forme, kako bi organizirali politično življenje v državi, ker se je sicer bati, da bo prevladala neke vrste anarhija. Kakor v ostalih državah, pa se tudi v Ru- raturo o jij vzhodnoevropske jezike na pariški visoki šoli. Po’rreprič^iju je bil socialist. .SOKJ. soli: fo 17,413.000 volilcev šteje Poljska, ki bodo dne abstinenco. Balonska zapora za London nezadostna. V kritičnih dneh koncem oktobra, ko je tudi Anglija izvedla delno mobilizacijo, so stopile v akcijo čete letalske obrambe. V zaščito Londona pred letalskimi napadi, je vlada že davno poprej naročila izdelati 600 balonov, ki se, privezani na zemlji, dvignejo v zrak do višine 5000 metrov in učinkujejo kot zračna pre-graje ali zračna trdnjava, iz katere je mogoče streljati v premi črti proti bližajočim se letalom. Izkazalo se je, da je od teh balonov na razpolago le 24 komadov in da se morejo dvigniti samo 1000 metrov visoko. Nova velika 'turška racfiol-odd!a<)pa .'postaja. Neka angleška družba za izdelavo radijskih naprav je zgradila v Ankari novo veliko radio oddajno postajo, ki je začela delovati na dan 1-5. obletnice turške republike. Postaja oddaja razen v turškem* tudi v francoskem, angleškem in nemškem jeziku. Stala je 300.000 funtov šterlingov (en funt šterling je okoli 245 dinarjev). Arabci “stavkajo v Palestini. Angleški komisar za Palestino je odredil, da morajo vsi šo- konca tega leta se bo oddajalo na liste odjemalcev surovega masla tudi primerno mno®’ no margarine kot nadomestek za surovo m6' slo,« (»Berlirier Tagblatt« od 14. in 4. 10.). hi' ste odjemalcev nadomeščajo nakaznice za ®' vila. Poraba surovega masla je bila 1. omejena za 20 odst. in od decembra 1937. 23 nadaljnjih 15 odst. Iz bojazni pred zlimi posle' dicami za ljudsko zdravje ni mogoče tve?3" kakšne nove omejitve uporabe maščobe. Za*® se bo kot nadomestilo za nadaljnje 20 odst’ znižanje potrošnje surovega masla izdajal6 margarino. Mnogo delavskih družin si že d6" slej ni moglo kupiti surovega masla. Surov0 maslo je v Nemčiji drago. Iz ČeSkosiovaSke o Koliko je stala ČSR mobilizacija in utrdb6. Češkoslovaška vlada razglaša, da je stala m6] bilizacija okoli pol milijarde Kč, utrdbe pa milijardi Kč. Češkoslovaška je izgubila 950 telefonskil1 central. Z odstopom Sudetov Nemčiji je, škoslovaška' izgubila 950 telefonskih central od teh 22 avtomatičnih, 6000 mlinov — tri četrtine preveč. V ČSR ie ostalo 6000 mlinov, ki ne samo popolnoma dostujejo za preskrbo republike z tnlevskifl'' izdelki, ampak je že sedaj jasno, da jih je d1 četrtine odveč. Največji mlin v ČSR poseduK delavska velenakupna zadruga. Njen mlin zn*5' lje dnevno 21 vagonov žita. Železniški promet med Nemčijo in ČSR pričel zopet dne 31. oktobra preko 50 obm6!' nih postaj. Iz strahu pred redukcijo. Vsled odstopa S6' detov Nemčiji je v ČSR več desettisoč držav' nih uradnikov, ki so bili v teh pokrajinah z3' posleni, ostalo brez pravega delokroga. Drž« va se peča z mislijo, da bi vpokojila vse “ ne državnih uslužbencev, ki so v državni slu3' bi in na ta način napravila prostor za pregfl3’ ne uradnike. Prizadeti zakonci si hočejo sed3' pomagati na ta način, da se puste ločiti, ta način postane vsak zakonec samostojen upravičen do zaslužka. Pravijo pa. da to " muniji pomišljajo, da bi uvedli v državi čisto demokracijo, ampak hočejo organizirati neke *«H in ,astniki osta,ih Prevoznih sredstev vrste avtoritativni režim, čigar nosilec naj bi bila ena enotna vsenarodna stranka. Res čudno, da vsi diktatorji, ki na početku diktature zanikajo potrebo strank in bičajo strankarsko korupcijo, nazadnje vendarle vse svoje delovanje naslonijo na strankarsko tvorbo, it) delajo politiko, dasi so poprej zagotavljali, da se da življenje »depolitizirati«. Po 18 letih ukinjeno vojno stanje. Litavska vlada je ukinila vojno stanje, ki je trajalo v tej državi od 1. 1920. neprekinjeno. Vojno stanje je bilo v Litvi takorekoč — normalno stanje. Franclja ostane država človečanskih pravic. V svojem govoru na radikalnem kongresu je arabskega pokoljenja imeti posebne vozne objave, ker sicer ne smejo voziti niti oseb, niti tovorov. Proti tej odredbi so napovedali Arabci tridnevno protestno stavko. Obenem groze vsem Arabcem, ki bi si tako dovoljenje nabavili, s smrtjo. Konferenca, ki bo določila nove valovne dolžine evropskih radio postaj, se bo sestala ta teden v Bruslju. Mogoče se ji bo posrečilo, da bo uredila Zmedo, ki vlada v zraku in ločila radijske, postaje, od katerih jih več oddaja na eni in isti valovni dolžini, tako da čuje človek namesto godbe in govora najbolj prečudne in nerazumljive glasove. bo pomagalo, ker vlada takih ločitev ne priznala. 5 vagonov zaostale pošte. Ko so minuli teden obnavljali v sudetsk^ ozemlju med Češko in Nemčijo poštne zve*" so odposlali samo iz Moravske Ostrave pf£ ko meje pet vagonov poštnih pošiljk v zase^ no ozemlje, od koder so potem dobili zoP tam zadržano češko pešto.____________________ Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev OGENJ! M A R I B O oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematofjj? v Gradcu. Sprejemmna. enkratna po stOy. stl in mesečna članarina Din 15.—. R&jj tega nimajo člani s pogrebom nooe^t. stroškov. Zahtevajte pravilnik „O0en]“,Maribor. Koroščeva ulico* Dr. Avg. Reisman: Iz spominov na avstrijska sodišča Hujše je bilo z uradniki, bivšimi avstrijskimi žandarji. Eden ali dva se nista sramovala jezika svoje delavske ali kmečke matere, drugi pa niso spregovorili slovenske besede, celo svoja imena so si popačili, da bi zakrili njihovo pravo preteklost. Vse to me je le še bolj podžgalo. Moral sem seve silno paziti, se skrbno pripravljati na razprave, temeljito študirati, ker na prijaznost ali uslužnost pri teh ljudeh nisem mogel računati. Toda s tem so mi le koristili in sem marsikdaj, kljub skromnim dohodkom, kar med tednom odhitel z aktom v Maribor, da sem pri svojih starejših tovariših razčiščeval zamotane pravde. Napetost je rastla. Mi pa smo začeli z novim življenjem v »Narodni čital- nici«, z igrami, knjižnico in petjem. — Kmalu sem bil rdeča ruta za slovenjebistriške Siidmarkovce. Na vsak korak sem čutil, kako me sovražijo in kako so dostikrat stikali za menoi glave. Vedel sem, da se nekaj pripravlja in je čez nekaj mesecev res izbruhnilo: Ko sem prišel nekega dne na sodišče in zahte-val pri pisarniškem uradniku Tschebullu neke spise, mi je rezko odgovoril v nemščini: t »Tako dolgo, dokler ne boste govorili nemški, ne dobite od mene nobenega odgovora,« in sva se pomerila z očmi. Sicer mi je zavrela kri, a sem se vseeno obvladal in odločno opozoril, da mi mora na slovenskih tleh tudi v uradu slovensko odgovarjati. Toda nič ni zaleglo. G. Tsche-bull. tudi on je bil bivši orožnik, je ponovil svojo odredbo in moral sem oditi. Odločil sem se takoj za pritožbo, toda zbal sem se, da ne bi pozneje utajil, ker nisem imel priče. Zato sem poslal na sodišče še uradnico z naročilom, naj ravnotako v slovenščini zahteva spis pri g. Tschebullu. Pa se je takoj vrnila vsa razburjena, da je tudi njo nagnal. Iz previdnosti sem ooslal še mlajšo u-radnico, a je obe odpravil s posebnim naročilom, naj v mi povesta, da se mora pri njemu nemški govoriti. 6 Še isti dan sem odposlal pritožbo na predsedstvo okrožnega sodišča v Maribor in še Jugoslovanskemu klubu na Dunaj interpelacijo. Čez 7 dni sem bil klican k predsedniku, ki me je obvestil, da morajo uradniki vsled brzojavne odredbe predsedstva govoriti slovenski. Šel sem takoj poskusiti srečo in res, g. Tschebull je zopet razumel slovenski. Mislil sem, da je s tem zadeva končana. Toda čez par mesecev sem bil zopet klican k predsedniku sodišča, ki mi je javil, da se je g. Tschebull pritožil .pFoti meni, da sem žalil dostojanstvo sodišča vsled nedostojnega obnašanja. Ves osupel sem vprašal, zakaj? V ob UbUptl ovili V [JI a3«l( 6aiva| * j sednik, ki se je pri tem že sam mušno smejal, mi je odgovoril: ste enkrat vstopili pri g. Tschebuln1^ pisarno in ste imeli med vratan« klobuk na glavi.« Dal sem na zapis*1^ sledeči odgovor: »Res se je morda in tam zgodilo, da sem imel na pisarne še klobuk na glavi, ker obic ^ no nosim v eni roki polno spisov, ^ drugo moram odpirati kljuko in pač ostane klobuk na glavi, dokler spustim kljuke.« _ \,- Podpisano in prebrano, pa ie buO ^ enem tudi končano moje Dreklanje * »Ofberoffizialom«. To je bila moja P , in edina disciplinska preiskava Prc, vjji diščem v Avstriji in tudi v Jugosl do redne kazni radi pravde z gro Zichv, o kateri je s tolikim zadoščen (|l poročal »Slovenec«. 1 (Konec- liavila oklic, ki so ga podpisali strankini Predstavniki predsednik Antonin Hampl, Jaro-toir Nečas in Josef Maček, v katerem pozivajo 713 ustanovitev narodne stranke delovnega 'iudstva. Tej stranki n-\j bi se priključili vsi delovni sloji, ki so danes raztreseni po raznih strankah. Predvsem gre za narodne socialiste. Levo krilo teh narodnih socialistov pod vodstvom praškega župana Zenkla se je že izreklo za tako združitev. V oklicu za ustanovitev nove strankine tvor-e Pravijo podpisniki, da bo cilj nove stranke Svoboda, varnost in dobrobit ljudstva. Sredstvo za dosego tega cilja je povečanje proizvodnje vseh koristnih stvari in gotovost, da odo vsi v proizvodnji zaposleni dobili odmer-J®n pravičen delež na uspehu dela narodne s upnosti. Razlika v političnih naziranjih in 'ntcresih je naravna in ni nobena nesreča, ako Sreske konference v Mariboru. Ob l.jj udeležbi zaupnikov iz vseh večjih industrijskih krajev sreza Maribor desni breg se je vršila v torek, dne 1. novembra dopoldne konferenca, ki je razpravljala o postavitvi kandidature v tem srezu za volitve v Narodno skupščino. Konferenco je otvoril s. Eržen, ki je obrazložil pomen bližnjih volitev za delavstvo in potrebo udeležbe socialistično usmerjenega delavstva pri teh volitvah. Za njim je govoril s. Petejan o vzrokih skupnega nastopa socialističnega delavstva na listi združene opozicije. V debati je govorilo več zaupnikov. — Nato je bilo ’ sklenjeno, da kan- didira v srezu Maribor desni breg na listi dr. Mačka s. Petejan Josip in kot namestnik s. Drago Magdič iz Ruš. Kot kandidat je bil predlagan tudi s. Jelen, ki pa je kandidaturo odklonil. Zaupniki iz sreza Maribor levi breg Sreska konferenca v Litiji. o pomenu volitev v narodno skupščino dne 11. decembra t. 1. Po tem referatu, katerega so vzeli navzoči t *i «•...» na znanje, se je prešlo na volitev kandidata in namestnika za litijski srez. Predlagan je bil za kandidata s. J. Arh, za namestnika pa Franc Poljane, posestnik v Krki pri Stični. Ker protipred-loga ni bilo, sta bila predlagana « * sprejeta. Nato se je vršil razgovor o agitaciji in podrobnem delu. Sreska konferenca v Kranju. Na sreski konferenci za volitve v Narodno skupščino, ki se je vršila dne 30. oktobra v dvorani »Stare pošte«, se je • j —' določilo za kandidata na listi dr. Mačka Križnarja Tomaža, kmeta na Okroglem in za namestnika s. Bajda Ka ki so se zbrali istočasno na posvet, so rola, delavca iz Kranja.Konferenco je vo-pa pooblastili posebno komisijo sodru- dil s. dr. Jelenec, ki je obenem tudi po-gov, ki bo določila kandidaturo za srez ročal o važnosti volitev v Narodno skup- M ‘n /-»c 1 mrl w . «.. . .. ‘ Maribor levi breg. Ali sl ie poravnal naročnino? Ako ia ne, Izpolni nvo|e dolino«t! ščino ter podčrtal stališče in odnose socialistov glede nastopa z združeno opozicijo. Navzočih je bilo 90 delegatov' iz vseh krajev kranjskega sreza. V kakšne svrhe naj se porabi izpraznjeni muzej? Zlasti nekateri listi hudo jadikujejo, da je »Sokol« kot lastnik »Unionske dvorane« odpovedal zgornje prostore »Glasbeni Matici«, ki se bo morala vsled tega izseliti, ne da bi zaenkrat vedela kam. Mislimo, da bi se dalo tudi za to društvo oz. njegovo glasbeno šolo, ki naj bi bila nekakšen nadomestek za konservatorij, dobiti prostore, ako bi se občina odločila, da izpraznjeni muzej preuredi v nekak kulturni dom. Seveda bi ta kulturni dom ne smel služiti samo enim, ampak vsem kulturnim društvom. Tozadevno naj bi se sklicalo posvetovanje vseh kulturnih organizacij v Mariboru, na katerem bi se izmenjale misli, ki bi služile za izdelavo osnutka, kako naj bi se uredil in uporabljal tak kulturni dom. Mislimo, da je tak predlog boljši od brezplodnega jadikovanja. »Glasbena matica« se seli v semenišče. Kakor izvemo, bo »Glasbena matica« dobila začasno zavetišče v mariborskem semenišču. Za to so se najbolj zavzeli gospodje, ki stoje blizu mariborskemu uredništvu »Slovenca« in so zadnje čase napisali mnogo globoko občutenih člankov s težko usodo »Glasbene matice«, ki je izgubila svojo streho. Obrtniški tečaji. Pripravljajo se v Mariboru obrtni knjigovodski tečaj, tečaj za strokovno računstvo, mizarski risarski tečaj. Interesenti naj se jaVijo osebno ali pismeno v obrtnopospeševalnem referatu na sreskem načelstvu. »Prevara«. Gledališki igralec Lojze Štande-ker je napisal kmečko dramo v 3. dej. »Prevara«, ki jo bodo prvič igrali v mariborskem narodnem gledališču dne 12. novembra t. 1. Na to predstavo že danes opozarjamo naše či-tatelje, da pridejo če le mogoče k premijert. Kdo vse ima zasluge za Železničarski sanatorij na Golniku? V »Slovenčevi« popoldanski izdaji z dne 17. ral nikdo, razen ostalih pet izvoljenih sodru- Izza kulis. Z ozirom na popravek v »Delavski Politiki« štev 100 z dne 25. oktobra 1938 V nedeljo, dne 30. oktobra t. 1. se je'Pod Teharje, »Izza kulis«, prosim da objavite vršila v gostilni .Pri pošti, skupna kon- j l «b- terenca zuruzene opozicije, ivonterence j cinskem uradu. Člen 150. uredbe o občinskih se je udeležilo 53 delegatov iz skoro uslužbencih govori o disciplinskih kaznih, od vseh občin litijskega sreza. Konferenco! katerih nisem nobene zaslužil, in se mi tudi do o t AA i, 1 danes ni noben disciplinski prestopek dokazal, je vodil s. J. Arh, kateri ,e tudi poročal j 0vadbaj da se vržjjo nerednosti. ni disciplinski prestopek, temveč je dolžnost uslužbenca, da nerednosti prijavi. Jaz sem bil torej radi izvrševanja te svoje dolžnosti in korektnosti odpuščen. Tudi odpoved službe je usledila brez navedbe vzroka. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo radi nepristojnosti, ne radi neutemeljenosti. Odbor in predsednik so se samo smatrali užaljenim. Zahtevali so preklic, a ko ga niso dobili, so kratkomalo utihnili. O občinskih primanjkljajih in zaslužkih občinskih funkcionarjev ni mogel g. Dimeč najti nobene priče. Revizijsko poročilo navaja med drugim primanjkljaj v občinski blagajni, katerega je Stojan takoj iz svojega kril, nadalje malomarnost v službi, spise, ki so ležali mesece in nad leto dni nerešeni v njegovem predalu. (Koruzni spis, trošarinski spis Tlaker Marije). Ce g. Dimeč trdi, da revizijsko poročilo ni za Stojana porazno, zakaj ga ne priobči občinskemu odboru? Tudi drugače so razmere na občini čudne. Banska uprava in sresko načelstvo odredita v smislu čl. 115 in '137 uredbe o občinskih uslužbencih, da se Stojan Stefan postavi pod disciplinski postopek in predhodno odstrani iz službe. G. Dimeč sicer sestavi besedilo odločbe v tem smislu, Stojan pa vseeno opravlja službo nadalje. Kako se to vjema, da je revizor našel vse v redu, a je hkrati kr. banska uprava izdala gornji nalog? Stojan je klical neko pričo pred zaslišanjem ob pol 6. uri zjutraj v svoje stanovanje; k drugim sta pa hodila on in njegova žena. Eno je celo obiskal ob 21. uri. Občinski tajnik Stojan Štefan je bil za svojo sposobnost res prezaposlen, ker .je v občinski pisarni med uradnimi urami vodil vse posle svoje mizarske obrti: sprejemal je naročila, plačila, obroke, izstavljal račune in pobotnice. celo na uradnem pisalnem stroju, nakupoval, kubiciral in plačeval les in zapuščal pisarno v navzočnosti in z vednostjo župana radi prodaje mizarskih izdelkov, stranke pa pustil v pisarni čakati. Na ta način ni imel časa, niti se ni mogel posvečati občinskemu delu in ni čudno, če je njegova ekspeditivnost bila izpod vsake kritike. Pod takimi okoliščinami sem se res branil opravljati tudi Stojanu odrejeno delo brez vsake odškodnine. Jaz naj bi bil delal, a Stojan pa bi za vodstvo svojega mizarstva brez truda prejemal še od občine mesečno din 1825 plače. Med drugimi za njega opravljenimi deli sem popravil tudi njegovo površnost v slučaju Miiller, ki je povzročila občini na tisoče izdatkov, katere mora trpeti mestna občina Zagreb.^ Stojanu je že prejšnja uprava očitala sabotažo občinskih poslov, sedanji odbor pa je že ponovno razpravljal o njegovi neekspedi-tivnosti. Moja izjava glede 30.000 dinarjev glasi dobesedno: »Stojan Štefan je kot občinski tajnik oškodoval občino in občane za okrog 30.000 dinarjev«. Vse drugo je neresnica. Pri tem pa še danes ostanem. Za to trditev sem ponudil dokaz resnice na sodišču. Svojih besed še nikdar nisem zanikal. G. Dimeč in Stojan se v razpravi radi klofute nista poslužila svoje trditve v popravku, marveč sta rabila povsem druge izgovore. Jaz sem bil često napaden, ker nisem ob nedeljah in praznikih delal v pisarni. Mojemu nasledniku Gajšeku je pa na prosto dano, da posluje ob nedeljah v teharski posojilnici. Značilno je tudi sledeče: Nekemu odborniku se je občinski sluga pritožil, da mora iz svojega zaslužka plačevati zneske, katere je Stojan prejel od strank. Odbornik je vzel stvar v vednost in zahteval pismeni podnesek, na seji dne 28. nov. 1937 pa ni zahteval pojasnil, marveč je predlagal — menda v znak pohvale — prevedbo Stojana na pragmatično mesto občinskega tajnika. / Trobiš Jakob, državni upokojenec, Teharje. MARIBOR Kako uradujejo slovenske banke? Pred okrožnim sodiščem se je vršila nedavno pravda med nekim trgovcem in Ljubljansko kreditno banko, pri kateri je sodnik med razpravo ugotovil, da ta prva slovenska banka še sedaj, 20 let po osvobojenje, v Jugoslaviji ko-respondira s strankami v nemščini. Navzoči zastopnik banke dr. Rosina je ta očitek sodnika molče prešel in ga ni skušal prav nič opravičiti. Kolikor nam je znano, je že takoj po prevratu izšla odredba ministrstva trgovine, ki odreja za protokolirane tvrdke izključno uradovanje v jugoslovanskih jezikih. Pri Ljubljanski kreditni banki pa je seveda to odredbo nemogoče izpeljati, ker je član upravnega sveta tudi g. Hans VVoschnagg, tovarnar iz Šoštanja, ki zna samo nemški in nobenega jugoslovanskega jezika in vsled tega banki ni zameriti nemškega dopisovanja? Mariborska sekcija Združenja gledaliških igralcev je imela svoj redni letni občni zbor dne 10. oktobra t. 1. v Narodnem gledališču. Novoizvoljeni odbor se je na prvi odborovi seji, 12. oktobra, konstituiral sledeče: Predsednik Pavel Rasberger, tajnik Edo Verdonik, blagajničarka Mileva Zakrajškova, odborniki: Edo Grom, Ljudevit Crnobori, Lojze Štande-ker. , Železničarji nastavljeni po 1. septembru 1923, ki so bili preje člani provizijskih fondov južne oz. državnih železnic in ki se jim to članstvo ne računa za napredovanje in pokojnino, se vabijo na sestanek, ki se bo vršil v četrtek, dne 3. novembra ob 14. uri v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-IJ. v Mariboru. Poročali bodo delegati prizadetih o intervencijah pri raznih instancah v Beogradu in drugod. Sklicatelj. t. m. sem čital o slovesnosti polaganja temeljnega kamna na Golniku za železničarski sanatorij. V tem poročilu še našteva, da so bili navzoči za direkcijo tudi gg. Cimperman, Raz-berger in Ponikvar, ki da imajo mnogo zaslug za uresničenje te davne želje železniškega osobja ljubljanske direkcije. Nočem biti krivičen ter oporekati zaslug navedenim gospodom, ako so zares kaj storili, da je zadeva prišla z mrtve točke, čeprav zelo pozno. Pisec teh vrstic sem zadovoljen, da se je končno po enajstih letih izpolnila moja inicijativa, čeprav nisem bil povabljen k omenjeni slovesnosti in čeprav ne pričakujem priznanja in pohvale. Leta 1927. sem naprosil pak. s. F. Smaseka, ki je bil član pokr. uprave bolniške blagajne, naj stavi na seji te uprave predlog za zgradbo sanatorija Za pljučno bolne železničarje, ki se naj zgradi v Kranjski gori ali kje drugje gov. Toda mi radi tega nismo izgubili poguma, ampak smo na prihodnji oblastni ter glav-rii skupščini svoj predlog ponovili, kar se Je potem ponavljalo vsako leto. 2e na naslednji glavni skupščini se je predlog bolj resno obravnavalo ter sklenilo poslati komisije na Gorenjsko v svrho iskanja SEVNICA Neko sloveče podjetje na visoki kulturni stopnji, ki ga spoštuje skoro vsa javnost, kot najbolj dobrotno in pravično za delavstvo, plačuje tako dobro, da si morajo delavci po izčrpanju, po 35-letnem delu poiskati pravice pri sodišču. Zato ni čuda, da se poslavlja par de- primernega prostora. Po dolgem komisijonl- 'avcev iz tega podjetja in gredo iskati boljše-ranju je bil na skupščini sprejet predlog, da zaslužka v tujino. Vidi se, da ti gospodje se sanatorij za železničarje ne gradi samo-11!™ dobrotniki, ker delavce plačajo po stojno, temveč kot dependanco k že obstoje- ..V..j? din na uro. vzgled naj bi si vzeli čemu sanatoriju na Golniku. Mi smo se s teni1 Pa: ’? tovarno, v kateri spoštujejo in plaču- strinjali. Glavna skupščina je votirala vsoto jejo delavca kakor mu pripada, zato tudi de-tri milijone dinarjev in ta sklep potrdila. Ali 'avs^v0 ne odhaja v druge države. ^čeni° v nasprotovanju naziranj resnico in v 1 na Gorenjskem. Predlog je bil stavljen in spre- nasprotovanju interesov pravico. UREDNIŠKI KOTIČEK j^Tragjka slovenskega naroda«. Piseč član- ... _ tejnnam ni sporočil svojega naslova, zato ga je j .. „„ radi ^otom obveščamo, da članka, četudi bi mojemu predlogu ter ga smatrali kot neresne- ’ lle moremo objaviti. , ga. Moram omeniti, da me pri tem ni podpi- jet na seji upravnega odbora. Potem ga je osvojila tudi oblf skupščina in kot delegat glavne skupščine sem imel priliko predlog utemeljevati na tej skupščini, ki se je vršila marca meseca 1928. v Beogradu. Uspeha na skupščini sicer ni bilo; nasprotno, gospod-U s so se celo posmehovali do gradbe ni prišlo, ker je bila izmenjana glavna uprava in šef sanitete. Reklo se je. da so potrebne nove komisije, dasi je bilo od strani Železničarji trpe pomanjkanje, ker so pre-banske uprave že vse pripravljeno. O tem po- jemki že leta in leta premajhni in radi tega stopku bi se dalo zelo mnogo pisati. Pa to ni I bodo sanatoriji vedno prenapolnjeni! iDobro moj namen. Dejstvo je, da je Golnik stalno prenapolnjen in da » i»•»*> m »*,i hil- naši bolniki težko dobe prostora bi bilo, da bi »uplivni« gospodje ukrenili potrebno za materijalno zboljšanje železničar-jev. To zboljšanje je nujno potrebno in ni nemoralo ' mogoče. Več kruha, pa ne bodo potrebni iiovr mnogokrat dolgo čakati, predno je kakšno sanatoriji. Mi gospodom privoščimo zasluge, mesto prazno. Ravno pred kratkim mi je nek j ampak naj sami dajo inicijativo In naj jo tudi železniški uslužbenec iz Maribora jokaje to-, uresničijo. \. b. žil, da mu je žena zbolela, da ima odprto tbc 1 — in bi Tnorala nujno na Golnik, toda tamkaj ni1 2500 Din potrebujete, da zaslužite 1000 Din prostora in zato bo morala začasno (?) v tu kajšnjo bolnico. mesečno doma. — Postranski zaslužek. Dopisi:, An os1, Maribor, Orožnova 6. I •litemife vedno In povsod Kruh ln pecivo iz Delavske pekarne v Merltm. Telefon St. 2324 DELAVSKA POLITIKA 1 78155-657 v Zenske ga lo!e okradene od moine gume. Posebno so primerne za dež in blato, ker čuvajo noge od vlage. 7252-57 Vašim otrokom napravite veliko veselje, ako jim kupite te tople klobučevinaste copatke. - * ^ 2425 64121 Ok usno in bogato luknjičasto okrašeni čevlji iz črnega in rjavega boksa. Oobro pristojajo k vsakemu kostumu. 3762-68801 ^ . ,t . Visoki čeveljčki iz močne kravine, z močnim, nepremočljivim gumijastim podplatom. Prepotrebni šolskim otrokom za dež, blato in sneg. 3933-44609 98157-651 Moški galoši iz črne lakirane gume, trpežljivi, udobni in po ceni. V dežiu in blatu varujejo noge prehlada. Okusni i močni deški čeveljčki iz močnega boksa, z usnjenim pot-platom in peto. ■imac--' ’ 7225-44 Lahke in udobne copate iz fine klobučevine, z lahkim usnjenim podplatom in klobučevinastim medpodplatom. 5927-64627 Elegantni moški polčevelj štirioglate oblike, izdelan iz dobrega telečjega boksa z usnjenim podplatom. Izdržljive patent nogavice iz bombaža. V izdelavi od sukanca stanejo Din K vsakemu paru moških čevljev kupite močne nogavice „RADISA‘' za Din 5’— Z« k enter dl izdala in arefu/e Adolf Jelen * Mariboru. — Tiska: ljudsko tiskarna, d. d. v Mariboru, predstaviteli Viktor trten v Mariboru