4JS>
Leto XV
Številka 29 (491)
Velenje, 27. julija 1979
Cena 4 din
YU ISSN 0350-5561
DELAVCI GORENJA NA KOLEKTIVNI DOPUST
V ponedeljek se bo pričel kolektivni dopust za delavce Gorenja. Štirinajst dni, kolikor bo trajal dopust, bodo delavci
I Gorenja preživeli doma, v planinah, ob morju. Organiziran dopust je lahko izkoristila le peščica delavcev, kajti v tovarni doslej vendarle ni bilo mogoče ustreči vsem željam lastnih po^ čitniških zmogljivosti. Še največ zanimanja je veljalo za prikolice v Rabcu in Premanturi, pa tudi za šotore, ki jih imajo na voljo. Letošnja akcija za nabavo novih prikolic pa ni uspela, ker se v enem izmed tozdov Gorenja niso odločili, da bi iz sredstev za regres izločili 10 % za nabavo prikolic.
V tovarni so ponudili prenočitvene zmogljivosti turističnih agencij, kar je naletelo tudi na velik odziv.
Organizacija dopusta za več tisoč delavcev bo še nadalje težavna, kajti želja je veliko, možnosti pa manj. Tudi lasten počitniški dom prav gotovo ni rešitev, ki bi dokončno odpravila vprašanje dopustov.
0 ukrepih za odpravo izgube v občinski zdravstveni skupnosti
Člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje so na zadnji seji obravnavali dejavnost v občini v zvezi z akcijo NNNP, sprejeli ukrepe za sanacijo izgube v občinski zdravstveni skupnosti ter spregovorili o poteku javne razprave o družbeno—ekonomskih
odnosih v stanovanjskem gospodarstvu.
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na tretji seji ocenilo družbenopolitično dejavnost v uresničevanju akcije Nč nas sme presenetiti. Poudarili so, da se moramo akcije na vseh ravneh lotiti s polno mero odgovornosti in storiti vse, da bomo še pospešili priprave nanjo. V zvezi s tem so se člani predsedstva zavzeli, da je treba takoj izdelati analizo obrambnih priprav tudi za področje družbenih dejavnosti, še v tem • mesecu izdelati oziroma uskladiti organiziranje in delovanje družbenopolitičnih organizacij v izrednih razmerah, do 20. septembra uskladiti programe samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, v krajevnih skupnostih, kjer nimajo osnovnih organizacij Zve-

ŠALEK II IMENOVAN PO EDVARDU KARDELJU
Člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje so na tre$i seji sredi julija sprgeli sklep, da se novi center Šalek II poimenuje po revolucionarju in narodnem heroju Edvardu Kardelju.
Predlog bodo predložili delegatom vseh treh zborov skupščine občine Vdenje, da bi na jesenskem zasedanju sprejeli ustrezen odlok o poimenovanju.
Pospešiti izmenjavo izkušenj
V Velenju so se na delovnem srečanju zbrali predstavniki občinsldh konferenc ZRVS občin Split, Vmjačka Banja, Subotica, Kragujevac, Mostar in Velenje
O AKCIJI NNNP
V prostorih SZDL Velenje je bil v ponedeljek sestanek z uredniki glasil iz organizacij združenega dela naše občine. Na njem so spregovorili o tem, kako smo se v Šaleški dolini vključili v letošnjo republiško akcijo Nič nas ne sme presenetiti in nalogah glasil pri tem. Tudi glasila si morajo prizadevati, da bo resnično vsak delavec seznanjen s cilji in potekom akcije, ki bo dosegla svoj vrhunec 29. in 30. septembra.
V dneh od 20. do 22. julija je bilo v Velenju delovno siečanje občinskih konferenc Zveze rezervnih vojaških starešin občin Split, Kragujevac, Subotica, Mostar, Vrnjačka Banja in Velenje.
Predstavniki občinskih konferenc ZRVS iz omenjenih občin so si med bivanjem v Velenju ogledali zgodovinske, kulturne in turistične znamenitosti Šaleške doline in na razgovorih izmenjali koristne delovne izkušnje. Na delovnem sestanku so med drugim spregovorili o izvajanju obveznega in dopolnilnega programa ter o posebnostih razvijanja sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite v posameznih občinah.
Pri tem so poudarili, da bo potrebno posvečati več pozornosti mladim v vseh šolah pri organiziranju izvenšolske obrambne dejavnosti, zlasti pa še naprej pripravljati obrambne dneve, obrambne krožke in druge oblike, pomembne za splošni
ljudski odpor. Rezervni vojaški starešine so razpravljali tudi o nekaterih perečih splošnih in kadrovskih vprašanjih, ki se kažejo v njihovem delu in se dotakni i tudi načinov utrjevanja obstoječih organizacij in aktivov krajevnega značaja rer v organizacijah združenega dela.
Fbdčrtali so pomen medobčinskega povezovanja rezervnih vojaških starešin in ustanavljanje aktivov Zveze komunistov v svoj ti vrstah. Del razprave so namenli tudi možnostim poživitve informativno propagandne dgavnosti, strokovnemu izpopolnjevanju članov, povezovanju z drugimi družbeno političnimi dejavniki, možnostih financiranja in še marsičem. Ob koncu tega nadvse koristnega srečanja pa so vsi udeleženci poudarili potrebo po pogostejših podobnih srečanjih, ki z izmenjavanjem delovnli izkušenj v marsičem pripomorejo k še boljšemu delu občinskih konferenc ZRVS.
Naslednje posvetovanje predstavnikov občinskih konferenc ZRVS Velenja, Splita, Vmjačke Banje, Su bo tiče, Kragujevca in Mostarja, ki se jim bodo morda že kmalu pridružile tudi druge, bo prihodnje leto v Subotici.^
ze komunistov - kot na primer v Zavodnjah, Belih vodah in Cirkovcah pa je treba do konca tega meseca ustanoviti komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
V nadalje vaju seje so člani predsedstva obravnavali predlog za sanacijo izgube v občinski zdravstveni skupnosti. Izguba je nastala — kot je ugotovila komi -sija, ki jo je imenovalo predsedstvo občinske konference na prvi seji sredi maja, zaradi nedogovorjenih investicij v bolnišnicah Celje in Slovenj Gradec ter prekoračitve obsega neposrednega zdravstvenega varstva in izdatkov za to varstvo. Oba vzroka sta približno enakovredno vplivala na izgubo. Po podatkih prvih pet mesecev letos se potrošnja giblje tako, da bo dosegla občinska zdravstvena skupnost odhodke v višini skoraj 31 milijonov dinaijev ah 17 milijonov več kot je bilo dogovorjeno. Iz tega sledi, da bo treba s sanacijskim programom zagotoviti 21 milijonov dinaijev za nekrite odhodke v letu 1978 in 17 milijonov za letošnje leto.
Predlagali so, da bi za sanacijo stanja v skupnosti uporabili viške ostalih samoupravnih interesnih skupnosti v drugem polletju letos v višini 15 milijonov dinarjev, nadalje sredstva, ki so
se zbrala s korekcijo prispevne stopnje iz BOD v prvem tro-mesečju letos, viška zdravstvene skupnosti, nadalje sredstva, ki bi se prihranila z boljšo organizacijo dela v zdravstvenih organizacijah in zmanjševanjem bolniškega staleža itd. Člani predsedstva so nadalje predlagali, da je treba takoj začeti izvajati stabilizacijske ukrepe znotraj občinske zdravstvene skupnosti in zdravstvenih organizacij, ustanoviti je treba posebno strokovno komisijo, ki bo pripravila smernice razvoja zdravstva v občini do leta 1985, razvoj bolnišnice in zdravilišča v Topdšici z upoštevanjem delitve dela med Celjem, Slovenj Gradcem in Topolšico. V vseh zdravstvenih organizacijah občinske zd~ ivstvene skupnosti si je treba prizadevati za boljšo organizacijo dela in smotrnejše izkoriščanje delovnega časa. V povezavi z organizacijami združenega dela bo nujno potrebno v prihodnje zmanjšati odstotek bolniških izostankov, ki letos znašajo že 6,32 odstotka, medtem ko je bilo povprečje lani 5,38 odstotka. Je pa tudi veliko temeljnih organizacij združenega dela, kjer bolniški izostanki celo presegajo 10 odstotkov, kar pa je nerazumljivo visoka številka.
(nadaljevanje na 2. strani)
Odlikovanja in plakete starešinam
V domu SLO v Velenju je bila v soboto na predvečer pred praznikom vstaje slovenskega naroda priložnostna slovesnost, na kateri so podelili članom ZRVS Velenje odlikovanja predsednika republike tovariša Tita in plakete Zveze rezervnih vojaških starešin
Jugoslavije.
Odlikovanja tovariša Tita je poddil predsednik skupščine občine Vdenje Franjo Korun in ob tej priložnosti poudaril, da so si jih pridobili z osebnim delom in vzgledom ter napori vpetimi v razvoj naše obrambne sposobnosti domovine.
„Dokazali ste, da brez organiziranih idejnopalitičnih sil, vsakodnevnih praktičnih naporov, trdne povezanosti z vsemi sestavinami splošnega ljudskega odpora, z delovnimi ljudmi in brez zaupanja vanje ter v njihovo ustvarjalnost, ni mogoče zagotavljati napredka. Vaše ddo in ustvarjalni napori se zrcalijo v dobro in sodobno organizirani teritorialni Obrambi z visoko moralno zavestjo in v uspešni ter delovni organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin v Velenju," je dejal Franjo Korun.
Odlikovanja so prejeli Milan Štimac — red dda za vojaške zasluge z zlatimi meči, Martin Slatinšek — red republike z bronastim vencem, Ivo Gorogranc in Jože Miklavc -
red zasluge za narod s srebrno zvezdo, Anton P oz vek, Milan Pugdj, Aleksander Samobor in Jože Veber — red za vojaške zasluge s srebrnimi meči, Jože Abina, Anton de Costa, Martin Hudej in Henrik Jonko — medaljo za vojaške zasluge.
Na slovesnosti, katere so se udeležili tudi udeleženci srečanja občinskih konferenc ZRVS iz Kragujevca, Mostaija, Splita, Subotice in Vrnjačke Banje, je poddil predsednik Zveze rezervnih vojaških starešin občine Velenje Milan Štimac predsedniku občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Velenje Nestlu Žganku zlato, predsedniku izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franju Kljunu
pa srebrno plaketo Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. Plaketi sta prejela za njuno dolgoletno in aktivno sodelovalne ter vsestransko pomoč ZRVS Velenje.
V začetku junija je bilo v Postojni 8. republiško taktično orientacijsko tekmovanje ekip občinskih organizacij ZRVS in ZSMS, na katerem je velenjska ekipa mladih osvojila prvo mesto, najboljši mladinec tega tekmovanja pa je bil prav tako član velenjske ekipe Zdravko Praunseis. Za ta uspeh so mu na slovesnosti poddili srebrno plaketo ZRVS Slovenije, drugima članoma ekipe Alojzu Jelenu ter Marku Mirniku pa priznanje ZRVS Slovenije.
mm
Uddeženci srečanja med pogovorom v domu SLO
V dragi polovici tedna bo prevladovalo precej sončno in suho vreme, postopoma pa bo tudi nekoliko topleje.
Milan Štimac izroča plaketi Nesdu Žganku in Franju Kljunu
NIC NAS NE SME PRESENETITI
Koordinacijski odbor pri krajevni konferenci SZDL Ko novo je pripravil program dela za izvedbo akcije Nič nas ne sme presenetiti v tej krajevni skupnosti V času od junija do septembra bodo v tej krajevni skupnosti organizirali mobilizacijsko vajo teritorialne obrambe, civilne zaščite, enote za obveščanje, komisije za gospodarstvo ter komisije za družbene dejavnosti in informiranje. Program je predvideval skupno vajo štabov teritorialne obrambe, civilne zaščite ter ostalih dejavnikov v krajevni skupnosti To vajo so že organizirali pretekli torek. Poleg tega bodo pripravili proslavo ob 30-letnici obrambnih priprav ter razna srečanja z borci narodno osvobodilne vojne in orientacijski pohod na Gra3co goro. Pripravili pa bodo tudi predavanje o
Kako bomo ukrepali?
Letošnja akcija Nič nas ne sme presenetiti dobiva tudi v ŠaleSti dolini vse večji razmah. Zlasti aktivni so v krajevnih skupnostih, kljub dopustom pa ne bi smeli pri vključevanju v njo zaostajati tudi v temeljnih organizacijah združenega dela. Zavedati se moramo, da gre za dolgoročno akcijo, v katero se mora vključiti čim večje število delovnih ljudi io občanov, da v vseh družbenih okoljih preverimo in ocenimo obrambno varnostno pripravljenost vseh nas in ugotovimo, kako izpolnjujemo sistem obrambnih priprav v občini. To pomeni, da morajo biti v akcijo vključeni vsi družbeni dejavniki oziroma vse oblike organiziranosti delovnih ljudi in občanov od uličnih, vaških odborov, hišnih svetov, svetov krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev itd.
Pri tem je pomembno tudi, da se ta akcija ne bo končala z 29. oziroma 30. septembrom, ampak se moramo zavedati, da smo občani in delovni ljudje kot posamezniki ah organizirana družba, kot predstavniki hišnih svetov, organizacij zdru-ž enega dela, krajevnih skupnosti, itd sami dolžni skibeti za našo varnost in za obrambo pridobitev naše revolucije.
Storiti moramo vse, da se bomo čimbolje sposobni in pripravljeni ravnati v raznih okoliščinah. Temu ustrezno so si v krajevnih skupnostih izdelali tudi program aktivnosti v akciji
Ali ste morda, kdaj že razmišljali, kako bi ukrepali, če bi v mestu Velenju, kjer živi veliko število prebivalcev na majhni površini, pretila nevarnost bombnega napada s kemičnimi in bioloScimi borbenimi sredstvi. Če bi se to morebiti zgodilo, bi bila naša naloga med drugim, da poskrbimo za pravočasno zatemnitev mesta, uspešnost obrambe bo nadalje odvisna od pripravljenosti in usposobljenosti enot civilne zaščite v vseh stanovanjskih blokih.
Imeti morarrto pripravljena sredstva za reševanje iz ruševin, zavarovati vse pomembne objekte, izdelan načrt zavarovanja in zaklanjanja
Delo in problematika pravosodnih organov
Krajani Konovega so se hitro m polnoštevilno zbrali v domu družbenopolitičnih oiganizacij.
Konovčani se aktivno vključujejo v akcijo „Nič nas ne sme presenetiti"
vlogi žene v splošnem ljudskem odporu.
Kot smo že omenili so organizirali pretekli torek v krajevni skupnosti Konovo skupno vajo enot in štabov teritorialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite ter ostalih dejavnikov splošnega ljudskega odpora. Ob 17. uri 30 minut je nad Konovim poletelo letalo, in to je bil znak za začetek akcije. Kurirji so pričeli z delom. Obvestiti je bilo potrebno krajane, da se nemudoma zbero v domu družbenopolitičnih organizacij. Akcija je izredno dobro uspela. Prvi krajani so se začeli zbirati že ob 18. uri, zadnji pa so prišli ob 19. url Tudi udeležba je bila izredno dobra. Ob koncu so analizirai vajo ter spregovorili o nadaljnjih nalogah na tem področju.
Nedavno tega so delegati skupšč ine občine Velenje obravnavali tudi poročila o delu in problematiki pravosodnih organov. Za našo občino je predvsem zanimivo delo družbenega pravobranilca samoupravljanja, temeljnega sodišča Celje - enote Velenje občinskega javnega tožilstva in organa za postopek o prekršku občine Velenje. Delu teh treh pravosodnih organov namenjamo tokrat naslednijih nekaj vrst.
NAJPREJ DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA.
Ta je v letu 1978 obravnaval manj kršitev pravic ddavcev do samoupravnega organiziranja, manj je bilo tudi pritožb zaradi neustrezne dditve osebnih dohodkov, zaradi pravic do svobodne menjave dda, ter pritožb, ki izhajajo iz ddovnega razmerja. Povečalo pa se je število pritožb zaradi pridobivanja in dditve dchodka, zaradi porabe in dditve sredstev skupne porabe, povečalo se je število kršitev stanovanjskih razmerij ter kršitev do družbene lastnine.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da so vzroki za kršitve samoupravnih pravic in družbene lastnine najpogosteje samovoljnost poslovodnih organov ter delavcev s posebnimi pooblastili ali delavcev, ki po opisu ddovnih nalog in opravil odgovarjajo za ddo soddavcev. Bili pa so tudi
primeri nespoštovanja in nepoznavanja samoupravanih aktov organizacij združenega dda.
Iz poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja je razvidno, da pri sprejemanju samoupravnih aktov v organizacijah združenega dela in DSSS delavci zaradi ozkih osebnih interesov niso bili pripravljeni sprejeti določnih samoupravnih aktov, ki jih zavezujejo pri izvrševanju ddovnih nalog. Družbeni pravobranilec samoupravljanja tudi ugotavlja, da slabo ddajo komisije samoupravnih delavskih kontrol. Poseben problem so kršitve ddovnih obveznosti. Teh je vedno wč, tako, da morajo disciplinske komisije v nekaterih ddovnih organizacijah zasedati takorekoč vsak dan. Odgovorni ddavci pogosto iščejo rešitev le v ukrepih disciplinskih komisij, ne posvečajo pa pozornosti ostalim preventivnim ukrepom.
Nekatere ddovne organizad-je odlašajo z razpisi za poslovodne organe, njihovo delo pa opravljajo več kot šest mesecev (kar je zadnji rok) vršilci dolžnosti poslovodnih organov, ki pogosto niso vpisani niti v sodni register.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja opozarja tudi na ddavce - prepirljivce, ki v organizacijah združenega dda iščejo le pomanjkljivosti, dobro poznajo samoupravno zakonodajo, niso pa pripravljeni sodelovati pri konstruktivnem odpravljanju ugotovljenih napak.
kulturnih dobrin, vedeti, kje so in kako se uporabljajo požarno varnostne naprave, kje so hidranti ali imamo za takšne primere zadostne zaloge hrane, ali ima vsakdo samozaščitni komplet, kako bomo poskrbeli za osebno in družbeno pre-moženje itd.
Šoštanju je že nekajkrat pretila nevarnost rušitve nasipa jezera. Tudi v takšnem primeru se moramo vprašati, kako bomo ukrepali, če se to resnično zgodi Kako bomo rešili prebivalstvo in materialna sredstva združenega dela, da jih ne bi ogrozila voda, kaj bomo storili, da' se prebivalstvo ne bi okužilo, če bi bila voda morebiti zastrupljena. Vedeti moramo tudi kam bomo evakuirali prebivalce. Krajevne skupnosti ki bi v takšnem primeru sprejele ljudi pa se morajo seveda čimbolje pripraviti na sprejem ljudi z ogroženih območij. Seveda so možne tudi druge predpostavke, kot na primer vdor sovražnih diverzantskih skupin na naše ozemlje, zastrupitev virov pitne vode, gozdni požari nadalje kakšne ukrepe bomo uvedli na začasno okupiranem ozemlju, ob morebitni paniki pojavu sovražne pete kolone md.
HIŠNI SVETI IN CIVILNA ZAŠČITA
Hišni sveti in samoupravne stanovanjske skupnosti skrbijo za civilno zaščito v stanovanjskih stavbah, katere upravljajo.
Hišni svet usmerja delovanje stanovalcev v samozaščiti in skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite ter v sodelovanju s pristojnim štabom za civilno zaščito krajevne skupnosti oziroma samoupravne stanovanjske skupnosti skrbi za organizacije, opremljanje in pripravljenost enote civilne zaščite v stavbi
Samoupravna stanovanjska skupnost zagotavlja finančna sredstva za kolektivno zaščito in reševalno opremo v stanovanjskih stavbah, katere upravlja, v__s
Iz vseh teh predpostavk oziroma možnosti ogroženosti sledi da se mora v obrambni pripravljenosti resnično vključiti delavec oziroma občan.
Krajevne skupnosti in organizacije združenega dela morajo imeti podrobno izdelane programe aktivnosti Programi bodo morali biti tudi čimbolje usklajeni V mesecu avgustu bo treba tudi preveriti kako so hišni sveti pripravljeni za akcijo, ali je program aktivnosti resnično prišel v roke vsem društvom, družbenim organizacijam, v vse ttlice, vsem delavdcim svetom, v vse tozde. Vse v cilju, da se bomo resnično za akcijo kar najbolj pripravili in da bi ta akcija dobila tudi dolgoročnejše sadove.
Več skrbi za družbeno premoženje
Akcija delavcev UJV je pokazala nekatere pomanjkljivosti pri varovanju družbenega premoženja
Poročali smo že o široki akciji delavcev milice in kriminalistične službe, s katero so želeli ugotoviti kako je zavarovano družbeno premoženje na celotnem območju Uprave javne varnosti Celje. Skupaj so obiskali 155 objektov, med njimi 23 v občini Velenje in 10 v občini Mozirje. In kakšne so ugotovitve te akcije? Stanje na področju varovanja družbenega premoženja je dokaj zadovoljivo, čeprav temu marsikje še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti Pri tem izstopa predvsem neustrezna starostna struktura oseb, ki skrbijo za varovanje premoženja. Prav tako je veliko organizacij združenega dela, kjer varnostno službo opravljajo osebe z zmanjšano telesno sposobnostjo, čeprav značaj vratarskih in čuvajskih opravil zahteva ustrezne telesne in duševne kvalitete. Preveč je tudi primerov, ko čuvaji nimajo možnosti uporabe telefona, učinkovite čuvajske službe pa si brez ustrezne opreme kot je telefon, reflektor, oblačila in podobno, ni
mogoče zamisliti Marsikje bo zato potrebno spremeniti odnos do čuvajske službe, ki je ena izmed pomembnih oblik izgrajevanja samo-, zaščitnega sistema in jo razviti v čvrsto delavsko varnostno institucijo, sposobno varovati družbeno premoženje. Zato pa jo je potrebno primerno usposobiti tehnično opremiti pa tudi stimulirati
V omenjeni akciji so delavci UJV pregledali tudi številna gradbišča, ki so večinoma nezavarovana, kljub temu, da je v teh objektih veliko vlomov in tatvin. Kljub nenehnim opozorilom je zadnja akcija pokazala, da se varnostni ukrepi na gradbiščih ne izboljšujejo. Tatvine na gradbiščih spodbuja tudi nevestno shranjevanje gradbenega in drugega materiala. Podobne primere je mogoče najti še v nekaterih proizvodnih delovnih organizacijah, kjer imajo nezaščitene polizdelke ali končne izdelke in v trgovinah z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, ki jo večinoma hranijo na prostem in je premalo zavarovana.
0 ukrepih..
nadaljevanje s 1. strani
Zaradi takšnega stanja bi morali v združenem* delu poskrbeti za obsežno akcijo osveščanja delavcev uporabnikov zdravstvenih zaslug s ciljem zmanjševanja bolniškega staleža. Tako naj bi med drugim tudi ukinili nekatere pravice zavarovancev, ki so bile dogovotjene le v naši zdravstveni skupnosti; to je prispevek k stroškom bolnišničnega zdravljenja, ki je bremenil doslej občinsko zdravstveno skupnost prav tako naj bi ukinili nadomestilo osebnega dohodka za čas medicinske rehabilitacije. Podobno kot na Reku naj bi tudi v drugih organizacijah združenega dda uvedli icontrolo bolnikov na domu ter ustanovili prioritetne ambulante za večje delovne organizacije. Pri tem pa jc odgovorna naloga tudi pted zdravniško komisijo, ki naj bi v prihodnje bolj sodelovala z občinsko zdravstveno skupnostjo, organizacijami združenega dela in drugimi zdravstvenimi organizacijami.
Člani predsedstva so ob koncu seje spregovorili tudi o poteku javne razprave o družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu
Problem pa je tudi vdika fluk-tuadja delavcev z višjo ali visoko izobrazbo za kar so često vzrok neurejeni medsebojni odnosi.
In kakšni so predlogi za odpravo vseh teh pomanjkljivosti?
Potrebno je poskrbeti za družbenopolitično izpopdnje-vanje poslovodnih organov, saj so ti na tem področju precej neaktivni, prav tako pa bo v prihodnje najbrž potrebno bdj smiselno kadrovati, ker mnogi poslovodni organi niso kos sprejetim nalogam.
Razčistiti in poglobiti je potrebno odnose med DSSS in temdjnimi organizadjami ter uvdjaviti svobodno menjavo dela. Večjo pozornost bo potrebno nameniti t. i. srednjemu sloju (skupinovodje, ddovodje, izmenovodje, poslovodje), ki je p ogosto nosilec negativnih stališč v organizacijah združenega dda. Morali pa bomo tudi bolj dosledno spoštovati sprejete dogovore, saj je neizpdnjevanje le teh pogosto vzrok številnih pomanjkljivosti in nesporazumov.
Tdiko družbeni pravobranilec samoupravljanja.
ter o nalogah na tem področju. Med drugim so predlagali, da je treba izdelati program nadaljnjega uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, oblikovati enote SISS po soseskah, organizirati skupne strokovne službe za SIS gospodarskih dejavnosti do konca septembra, pravočasno pripraviti in sprejeti samoupravni sporazum o prehodu na stanovanjske stanarine. Zavzdi pa so se tudi za združevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo na ravni občine, ki naj bi se zbirala pri samoupravni interesni stanovanjski skupnosti
KAJ PA OBČINSKO SODIŠČE V VELENJU?
To je v minulem letu obravnavalo rekordno število zadev (15278). Od te velike številke jih je bilo lani rešenih kar 13588. Ustavimo se pri kazenskem sodstvu, ki je družbeno vendarle najpomembnejše. V le tu 1978 je občinsko sodišče Velenje sprejelo v obravnavo 366 kazenskih zadev zoper 410 obdolžencev. Število je bilo občutno manjše kot v letu 1977, ko je bilo sprejeto 542 zadev proti 594 obdolžencem. Razlika pa žal ni toliko posledica upada kriminalitete na našem področju, kakor nakopičenih zaostankov, ki so jih rešili v letu 1977.
Največ obdolžencev je zašlo v postopek zaradi kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje ter zaradi kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa. Tema vrstama kaznivih dejanj, ki s skupno 56 odstotki močno izstopata, sledijo storilci kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, zoper življenje in telo ter storilci dejanj gospodarskega kriminala. Pri kaznivih dejanjih zoper družbeno in zasebno premoženje (obtoženih 117 storilcev) ni bilo primerov, da bi bila ta kazniva dejanja storjena zaradi pomanjkanja, stiske ali potrebe, temveč so bila storjena predvsem zaradi hlastanja za dobrinami in neupravičenega apetita po višjem standardu.
V večini primerov so bile tatvine manjše vrednosti. Dejanja torej niso tako nevarna zaradi povzročene škode kakor zaradi številčnosti in dejstva, da jih je največ v družbenem sektorju. Zelo pogoste so tatvine v TGO Gorenje, kjer so izddki privlačni, iskani in primernejši za razpečavanje.
Število kaznivih dejanj zoper varnost javnega premeta ni poraslo. To dejstvo ohrabruje, saj promet v naši občino občutno narašča. Lani je prišlo v postopek 111 storilcev.
Glavni vzroki prometnih nezgod pa so sedaj že iz leta v leto isti - neprimerna hitrost, vinjenost in izsiljevanje prednosti. Svoje pa seveda prispevajo tudi slabe prometne razmere v naši občini: lani še nezavarovan železniški prehod v Penku, neprimerna avtobusna postajališča, preslabo označeni prehodi za pešče, često pa odpove tudi sama kultura uddežencev v cestnem prometu.
Gospodarski kriminal se je pojavljal predvsem v manjših
organizacijah in skupnostih kjer je tudi notranja kontrol premalo dograjena.
Še vedno so problem delavci in občani iz drugih republik, s so bfli uddeženi pri kaznivi dejanjih z 22 odstotki. Večina ma so to kazniva dejanja zopeL premoženje in v majhni meii zoper življenje in telo. KK taki nemu stanju prav gotovo veliko prispevajo življenjske razmeit teh ddavcev in občanov, predvsem stanovanjske razmere, ta možnosti kulturnega in rekreativnega izživljanja.
JAVNO TOŽILSTVO V VELENJU
ie lani sprejdo v obravnavo 473 kazenskih ovadb za storjeni kazniva dejanja, obravnavalo je tudi 96 ovadb iz prejšnjih let
Javno tožilstvo je v minulen letu zoper 145 občanov zahte valo pri sodišču uvedbo kazen skega postopka z opravo po sameznih preiskovalnih dejanj zoper 66 občanov je kazenski ovadbo ovrglo, ker ni bilo zato nitih pogojev za nadaljeval kazenskega postopka, zope 227 občanov je vložilo obrožj predlog zaradi storjen Si kazni vih dejanj, proti 24 občanom vložilo neposredno obtožnic brez preiskave, proti 198 obit nom pa je pri sodišču zahtevali uvedbo kazenskega postopka zahtevo po preiskavi.
Javno tožilstvo je v letu 19 sprejelo 35 kazenskih ovadi proti mladoletnikom. Mladole niška kriminaliteta na podroi ju, kjer je zagrožena kazen do let zapora, na območju občil ni zaskrbljujoča. Hujša pa kazniva dejanja, ki jih stori mladoletni storilci v tistih merih, ko je zagrožena kaze nad pet let zapora, vendar ■ kazniva dejanja obravnava javi tožilstvo v Celju.
In na kaj je potrebno posebej opozoriti?
Pri varstvu družbene lastnin v ddovnih organizacijah je premalo uveljavljeno samo zaščitno ravnanje ddavcev, al govornih oseb, služb notranjet nadzora in družbenopolitični organizacij. Marsikatero kazi vo dejanje bi lahko preprečil] malo večjo budnostjo ddavcei
Veliko dda je opravil tudi
ORGAN ZA POSTOPEK PREKRŠKU OBČIN VELENJE.
V	letu 1978 je sprejd reševanje 1481 predlogov, id pa je 2072 zadev, saj je bi potrebno obravnavati tudi vei število nerešenih zadev iz pre njih let.
Največji dd (74 odstotka kazni je opadd na kršitev cei no prometnih predpisov. Ntj pogostejše kršitve teh predpim pa so bili vožnja brez voznifts ga dovoljenja in vožnja po vplivom alkohola. Poraslo število izrečenh vzgojnih ukn pov mladoletnikom. Pogost po jav je tudi še vedno, da pov® t čitelj prometne nesreče poh ne s kraja nesreče, oškodovani noče dati svojih osebnih podi kov in podatkov o obvezno zavarovanju vozila ali pa cd začne z njim fizični obračun
V	minulem letu so imdipfl . vosodni organi v občini Vdaj < očitno vdiko dda, razrešene i , ble mnoge kršitve, opravlja številna zvišanja, izpisanega papirja. Mnogo predlogov p kljub vsemu še čaka na ofari navo. Kadrovske težave in pa . storska stiska onemogočajo i večjo ažurnost, v vdiko p oh pa bi bia tudi bdj razi služba pravne ponoči* *ei družbena skrb za ddo porni nih svetov, izboljšanje PTT K ritev ter večja uvidevnost «1 oiganizadj in skupnosti, Idi [ po zakonu dolžne dati sodil , potrebne podatke in obvesti Upamo, da se bodo tudi pogoji sčasoma izbdjšali.
L_L
Številka 29 (491) - 27. julija 1979
Dobri poslovni rezultati v tozd Proizvodnja
W
Trgovska in proizvodna organizacija ERA Velenje je sestavljena iz štiri temeljnih organizacij. To so Veleprodaja, Maloprodaja, Kmetijstvo in Proizvodnja. Prav tej zadnji, ki se je oblikovala v začetku letošnjega leta name n jamo pozornost v naslednjem sestavku.
Temeljna organizacija Proizvodnja se je izoblikovala i z nekdanje poslovne enote Kooperacija z obrtniki, ki je bila del tozda Veleprodaja. Nastala je izredno zanimiva temeljna organizacija, ki združuje 31 4 obrtnikov iz različnih kr a j ev Slovenije, pa tudi Hrvaške in Srbije.
To je trenutno prva takšna temeljna organizacija obrtnikov kooperantov v Jugoslaviji in je s pristopom k razreševanju določenih vprašanj na področju povezovanja in vključevanja zasebnega dela v združeno delo gotovo vzorčen primer, kateremu posvečajo pozornost gospodarstveniki širom po domovini.
„Drugje sicer delujejo zadruge obrtnikov", pravi Ivo Lahov-nik, direktor te temeljne organizacije, ter dodaja. „Te nimajo
Ivo Lahovnik, direktor tozda Proizvodnja
nabavnih ter prodajnih možnosti, potniške službe, raziskave trga in ustrezne ekonomske baze. Vse to pa mi obrtnikom nudimo!"
Temeljna organizacija Proizvodnja posluje samostojno v sestavi delovne organizacije ERA Velenje od 1. januarja letos. Sprejete ima že vse najpomembnejše samoupravne akte ter izvoljene samoupravne organe, svet obrnikov kooperantov, odbor za gospodarjenje, nadzorni odbor in komisijo za delovna razmerja.
In kakšno je pristopno razmerje?
Vsak, ki želi postati novi
član, podpiše pogodbo o članstvu in trajnejšem madsebojnem sodelovanju ter združi delo in sredstva s to temeljno organizacijo. Tako seveda pridobi vse pravice in obveznosti delavca v temeljni organizaciji ter sodeluje pri skupnem ustvarjanju in delitvi dohodka. Višek skupno ustvarjenih sredstev pa je namenjen za razširitev materialne osnove dela te temeljne organizacije.
„Takšno povezovanje nudi številne preunosti", meni Ivo Lahovnik. „Obrtniku je zagotovljeno dolgoročno sodelovanje, nenehno delo in seveda ustrezen dohodek. Reprodukcijski material, ki ga potrebuje ni obdavčen, zagotovljena je prodaja, obrtnik ima možnost uporabe strojev, ki so last temeljne organizacije, pravico do ustreznih kreditov, do nakupa strojev in opreme preko temeljne organizacije. Vsi obrtniki so tudi bdj vključeni v družbeno pditična dogajanja v občini in širše, kar je gotovo ena od pozitivnih lastnosti takšnega sodelovanja. Ob vseh teh prednostih pa seveda ne morem mimo tega, da so naše usluge v primerjavi z drugimi tudi do 20 odstotkov nižje. To pa je zelo pomembna postavka, ki je možna zato, ker sedaj obrtnik vse svoje sposobnosti, vse svoje moči usmerja v proizvodnjo in se mu ni potrebno baviti s prodajo, nabavo in drugimi nevšečnostmi. Posveča se le proizvodnji, za vse ostalo pa poskrbimo v temeljni organizaciji."
Ivo Lahovnik je mnenja, da je to pravzaprav šele začetek razvoja te temeljne organizacije. Tudi videti je resnično tako. Prav sedaj bodo v sodelovanju z obrtniki pričeli proizvodnjo mešalcev s prisilnim mešanjem. Ta izredno kvaliteten mešalec je izum slovenskega strokovnjaka Viktorja Zupančiča iz Ljubljane. Temeljna organizacija Proizvodnja je izum, kije bil nagrajen na obrtnem sejmu v Muenchenu odkupila. V Šmart-nem ob Paki kjer so uredili proizvodne prostore pa bodo že do konca letošnjega leta proizvedli 200 mešalcev. Pri proizvodnji bo sodelovalo okoli 16 obrtnikov, ki bodo izdelovali posamezne dele, delavci, ki
Obetavna pot kovinarjev
Po obdobju negotovosti je temeljna organizacija Kovinarstvo na Ljubnem krenila na obetavno razvojno pot — Uspešna povezava z ravensko Železarno — Novi proizvodni prostori
Ena najpomembnejših naložb, ki jih bomo v Gornji Savinjsiki dolini zaključili še v tem sried nje ročnem obdobju je zagoto vo nova proizvodna dvorana ttemeljne organizadje re-venske ždezame Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji. Brez .dodatniih bodo novi proizvodni .pTostorri merili 2300 kvadratnih metrov. Z njimi bodo v veliki meri izboljšali delovne pogoje, omogočili bodo razširitev proiz-ivodnje,, v njih pa bodo ljubenski flkovinairji lahko uvedli nov proizvodnji program.
Takšno naložbo je narekova-Jo več (dejavnikov. Predvsem bo-«do z njjo odpravili slabe delovne 'pogoje., ki so jih doslej pestili. V starih jproizvodnih prostorih, le i&tiri leita je odkar so se vanje lwe4ili, so danes že prenatrpani in tudi i zračenje je bilo slabo. S tem nii rečeno, da so pred leti »slabo mačrtovali, le njihova razvojna ]pot gre tako strmo navzgor, da so jih danes že prerasli. Welik zagon je namreč
njihovemu delu dala povezava z ravensko železarno. Prej so bili bolj polobrtniki in so opravljali različna dela, danes pa dvomov o njihovi lastni proizvodni usmeritvi ni več in prav novi prostori bodo omogočili maloserijsko proizvodnjo.
V soddovanju z Železarno Ravne so naložbe zelo dobro preučili in o njenih učinkih ne kaže dvomiti. Ze sedaj izdelujejo zobnike za traktorje in tovornjake za vse jugoslovanske izdelovalce teh vozil in v do-kajšnji meri tudi za izvoz. Tržišče imajo zagotovljeno, saj imajo v veliki večini sklenjene dolgoročne posle. Proizvodnjo zobnikov so prenesli iz Raven in so jih v začetku le grobo obdelovali, sedaj pa so z novo tehnologijo to proizvodnjo dopolnili s končno obdelavo. Novi prostori bodo seveda povečali proizvodnjo in izboljšali kakovost.
Drugi del nove programske usmeritve predstavljajo zvarjen-
Mešalci s prisilnim mešanjem
bodo zaposleni v obratu v Šmartnem ob Paki pa bodo te dde sestavljali v končen proizvod.
V temdjni organizadji načrtujejo še osvojitev proizvodnje mlina za kavo, ki bi ga lahko uporabljali v trgovskih in gostinskih lokalih. Tudi zanj bodo obrtniki izdelovali posamezne dele. Že sedaj, ko se na proizvodnjo šele pripravljajo, imajo preko 1000 naročil.
„Naši obrtniki," pravi Ivo Lahovnik," opravijo veliko dd tudi za SOZD Gorenje. V lanskem letu smo imeli z njimi za več kot 100 milijonov prometa. Takšno soddovanje je za nas izrednega pomena, koristi pa prav gotovo tudi takšnemuveli-kanu kot je Gorenje, ki se mu določenih proizvodov ne splača izdelovati, a jih za nemoteno delo vendar potrebuje. Sodelujemo tudi z drugimi delovnimi organizacijami v občini in z nekaterimi v republiki."
Pred dobrim mesecem dni je temeljna organizadja Proizvodnja, ki je imela prej svoje poslovne prostore na Šaleški 18 v Velenju, skupno s temeljno organizacijo Veleprodaja, pridobila nove prostore nad samopostrežno trgovino v Pesju. Obrtniki so uredite, podstrešnih prostorov nad to trgovino opravili v 45 dneh in 10. junija, točno v dogovorjenem roku (kako redek primer je to v našem gradbeništvu), so bili novi poslevni prostori vseljeni. Preselitev pa je poleg boljših pogojev za ddo prinesla še uspešnejše finančne rezultate.
Še ena investicija te temeljne organizacije bo kmalu zaključe-
na. To je velika proizvodna hala v industrijski coni v Selu pri Velenju. Na 1740 kvadratnih metrih bo dobilo svoj proizvod? ni prostor 18 obrtnikov. Hala bo sodobno urejena. Vsak obrtnik bo imel ustrezne ddov-ne prostore, malo pisarno, telefon in sanitarije. Delavnice bo upravljal svet obrtnikov. V temeljni organizadji računajo, da bo hala odprta že v oktobru. Obrtnik, ki bo prejel prostore v najem bo proizvodno 100 odstotno vezan na temeljno organizacijo. Ta mu bo nudila tudi repromaterial on pa bo v zameno dal stroje, tehnologijo in delovno silo. V tej hali bodo obrtniki delali predvsem za izvoz, saj temeljna organizacija nujno potrebuje materialno bazo za uvoz določenega repro-materiala, ki ga ni na domačem tržišču.
Kakšni pa so poslovni rezultati? V letošnjem letu naj bi temeljna organizacija dosegla 230 milijonov prihodka. To je za 37 odstotkov več kot lani. Ob polletju je bil plan dosežen v višini 49,7 odstotkov in ker je navadno drugo polletje poslovno uspešnejše, računajo, da bodo že itak visoko zastavljeni plan letos presegli. Sicer pa tudi za prihodnje srednjeročno obdobje načrtujejo okoli 40 odstotno rast celotnega prihodka.
Ta gospodarski razcvet skrbno načrtujejo in ga nameravajo uresničiti tudi s pomočjo ustrezno izbranih kadrov, usmerjanja in stalnega izobraževanja.
BORIS ZAKOŠEK
V novih prostorih bodo znatno izbdjšali delovne pogoje
ci za bagre, stiskalnice in globinske vrtalne stroje. Tudi te izdelujejo že danes, ob dokončani naložbi pa bodo uvedli maloserijsko proizvodnjo in v nove delovne prostore postavili nekaj strojev za mehansko obdelavo, kar so bili doslej pretežno kooperacijski posli. Sedanja in obenem tudi bodoča proizvodna usmeritev je torej jasna in dobro zastavljena, zato uspešen razvoj te temeljne organizacije v nobenem primeru ni vprašljiv. Marljivo ddo in odrekanja v preteklih letih, ko jim težav resnično ni manjkalo, so se jim torej dobro obrestovala.
V novih prostorih bo našlo delo okrog 50 novih ddavcev.
Na Ljubnem z zadovoljstvom poudarjajo, da kadrovskih težav pri tem ne bodo imeli. Izjemna skrb za izobraževanje se jim je prav tako obrestovala in bodo večino prostih ddovnih mest zapdnili z lastnimi učenci v gospodarstvu.
V celoti bo naložba predvidoma zaključena konec prihodnjega leta, vmesne delovne faze pa bodo pričeli postopoma uvajati že prej.
J. P.
Seznaniti vsakega delavca
Predsedniki konferenc osnovnih organizacij sindikata ocenili priprave na obravnavanje p dietnih poročil poslovanja — Obravnavanje in sprejemanje poročil za vsakega delavca zdo pomembna naloga, zato si ob njej ne moremo dovoliti nikakršnih poenostavljenih rešitev
V tem času, ko ano z mislimi že nekoliko na dopustu, potekajo v OZD obravnave o rezultatih po slovanja v prvem pdletju letošnjega leta.
Ob sprejemanju zaključnih računov za leto 1978 v januarju letos, smo se namreč dogovorili, da po istem postopku kot zaključni račun obravnavamo in sprejemamo periodične obračune po tromesečjih.
Na zadnjem posvetu s predsedniki konferenc osnovnih organizacij zveze sindikatov, katerega je sklical Občinski sindikalni svet Velenje, so ocenili priprave na obravnavanje polletnih poročil poslovanja, katera pripravljajo poslovodni organi tazd in samega periodičnega obračuna za prvo polletje.
Na tem posvetu so ugotovili, da bo večini delavcev v naši občini omogočen skladno z zakonom o združenem delu in sindikalnimi stališči temeljit vpogled v rezultate poslovanja in probleme, ki so v nekaterih samoupravih sredinah vplivali na te rezultate.
Ob obravnavanju poročil o poslovanju tozd ne smemo pozabiti na uresničevanje sprejetih načrtov in samoupravnih sporazumov ter na uresničevanje ukrepov za boljše gospodarjenje, ki so jih delavci sprejdi v lastnih sredinah ob sprejemanju lanskoletnih zaključnih računov.
Kako v dokaj težki gospodarski situaciji boljše gospodariti, mora biti resnična domena vseh delavcev v neki temeljni organizaciji združenega dela, kajti vsakdo je kot proizvajalec in samo-upravljalec soodgovoren za doseganje dobrih rezultatov gospodarjenja v lastni OZD kot v združenem delu v celoti.
V posameznih organizacijah združenega dela pa obravnavanje poročil o poslovanju in periodičnega obračuna želijo poenostaviti, češ, da so prisotni objektivni vzroki, kot nepravočasna izdelava polletnih periodičnih obračunov, dopustni-ško obdobje in še kaj. Takšni primeri narekujejo, da je potrebno poleg poslovnega procesa načrtovati tudi samoupravno in družbenopolitično aktivnost, saj je vendarle že dolgo znano, kdaj se obravnavajo in sprejemajo periodični obračuni.
Obravnavanje in sprejemanje poročil o poslovanju in samih polletnih periodičnih obračunov je za vsakega delavca zelo pomembna naloga, zato si ob njej ne moremo dovoliti nikakršnih poenostavljenih rešitev, so zaključili na tem delovnem posvetu sindikalni ddavci. Samo, če bodo delavci dobro poznali rezultate svojega dela in rezultate drugih delavcev v združenem delu, bodo lahko realno in objektivno odločali o svojih rezultatih dela.
Neustrezni osebni dohodki
Pogovor s predsednikom osnevne organizacije sindikatov Lesna Šoštanj
zveze
Osnovna organizadja z\sze sindikatov v temeljni organizaciji Lesna Šoštanj je izredno aktivna, k temu pa pripomore tudi tesno sodelovanje s konferenco osnovnih organizacij zveze sindikatov pri Gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje, ki jim daje vse napotke za različne aktivnosti.
Predsednik te osnovne organizacije zveze sindikatov Miiko Lovrekovičje poudaril, da razpravljajo o vseh problemih temeljne organizacije. V razprave se aktivno vključuje večina članov osnovne organizacije. Uspešno so izvedli akcijo Zaključni računi 78, prav tako pa so aktivno razpravljali o trimesečnih poslovnih rezultatih; trenutno pa se pripravljajo na obravnavo pdletnih rezultatov. Poslovne rezultate so kritično obravnavali in ugotovili, da ti ldjub temu, da so pozitivni, še vedno niso zadovoljivi. V ta namen so sprejeli vrsto akcijskih ukrepov, katere bo mori uresničevati sleherni zaposlen v tej temeljni organizaciji združenega dela.
Šoštanjska Lesna se srečuje že vrsto let z mnogimi težavami. Največji problem so zastareli poslovni prostori in zastarela tehnologija. Zaradi tega se tudi sindikat vključuje, da bi čim prej pridobili nove poslovne prostore ter sodobno opremo. Trenutno razpravljajo tudi o nadaljni usmeritvi te delovne organizacije, saj takšni kot so sedaj, ne morejo konkurirati razviti lesni industriji pri nas.
Tudi z osebnimi dohodki niso zadovoljni, saj so med najnižjimi v Vegradu. Narediti pa bo potrebno vse, da bodo ustvarili
toliko dohodka, da bodo osebni dohodki dosegli povprečje delovne organizacije.
Za malice med delovnim časom je dobro poskrbljeno, ker imajo lastno kuhinjo, od koder razvažajo toplo hrano po obratih. Sindikat pa si prizadeva, da bi čim več delavcev organizirano koristilo letni dopust. Ve-
Predsednik osnovne organizacije Zveze sindikatov Miiko Lovrekovič
grad ime nekaj prikolic in šotorov ter dom v Ankaranu.
Precej dela je imela osnovna organizacija zveze sindikatov tudi z nedisciplino posameznih delavcev. Veliko je namreč takšnih, ki izostajajo z dela, zlouporabljajo bolniško, mnogi pa so tudi nedisciplinirani na svojih delovnih mestih.
Prizadevajo si tudi, da bi v temeljni organizaciji zaživela inventivna dejavnost. Zabeležili so že nekaj manjših idej, ki so jih sproti vnesli v proizvodnjo.
M. T.
Številka 29 (491) - 27. julija 19
Takale visoko je segala vsa ta nesnaga v stanovanju, pripoveduje eden od stanovalcev
njem predelu že zazidanega območja. Pri tem bi se izgradnja kolektorja skozi Velenje za daljše obdobje morala ustaviti.
Do leta 1977 je bil pretežni del zbiralnikov skozi Velenje zgrajen in zaključen za železniškim mostom v Pesju. Ker je nivo zbiralnikov pogojen z iztoki obstoječe kanalizacije, se ob izrednih nalivih dogaja, da zbiralniki meteorne vode ne funkcionirajo. Zato visok nivo Pake preplavi zbiralnike in priključne kanale, ki potekajo skozi zazidalna območja. Tako pride do poplave v stanovanjskih objektih, ki nimajo strokovno izdelane hišne kanalizacije.
Znano je, da so se objekti v preteklosti priključevali na kanalizacijo neorganizirano, kar posamezniki še danes poskušajo uveljaviti. Že tri leta KOC zahteva izdajo soglasja za priključitev objektov na javno kanalizacijo kar je povzročilo pri projektantih, izvajalcih in tudi pri investitorjih pravi vihar. Posamezniki pa so po vseh mogočih poteh v teh treh letih dostikrat izsilili soglasja in seveda s tem tudi neustrezno izvedbo kanalizacijskega priključka na objekt po slabo zasnovanih projektih.
In kakšno je vzdrževanje kanalizacije?
Čiščenje meteorne kanalizacije in peskolovov ni redno, temveč samo na posredovanje. Čistijo se samo tista kritična mesta na cestiščih, ki ob nalivih .PLAVAJO". Odločitev za čiščenje cestne kanalizacije in peskolovov je v nadzorni službi SIKS, ki odloča in daje KOC naročila. Vzdrževanje javne fe-kalne kanalizacije potrjene na podlagi letnega programa, ki se po potrebi spreminja.
Na Jenkovi ulici ob bloku št. 15-17 je bila kanalizacija očiščena 28. 6. 1979.
Čiščenje hišne kanalizacije in priključkov na celotnem območju občine Velenje se praktično ne izvaja, kar seveda še dodatno vpliva na nepravilno funkcioniranje kanalizacijskega sistema.
Vzroki poplav stanovanjskih objektov - blok na Jenkovi 15-17
Na zbiralniku, ki poteka po desnem robu Pake in mimo bloka št. 15-17 ni predviden razbremenilnik, ki bi ob normalnem vodostoju reke Pake razbremenil večje količine meteorne vode.
Zmogljivost zbiralnika je pre majhna, ob zadnjem velikem deževju pa je bilo še ugotovljeno, da je bil kanal popolnoma poplavljen.
Sekundarni kanal, ki poteka mimo bloka št. 15-17 in pobira veliko količino vode iz zgornjega predela Velenja (Staneto-va, Šlandrova, Vojkova, Kidričeva in delno Tomšičeva), je
priključen na zbiralnik. Zaradi preplavitve zbiralnika se je niv< vode v sekundarnem kanali dvignil do take višine, da ji praktično popolnoma onemo gočil odtok vode po kanali navzdol proti zbiralniku. Enak je bilo onemogočeno odtekanj vode iz objekta št. 15-17.
Iz tega je razvidno, da je z posledice poplav kletnih in st novanjskih objektov kriva prei vsem poddimenzioniranost jai ne kanalizacije kot tudi izredn visok nivo reke Pake. Vendar p bi se ob strokovnem projek ranju in izvajanju hišne kanal zacije in priključka na javn kanalizacijo dalo izogniti pop vam v nižje ležečih prostori To bi se doseglo na sledei način: Potrebno je ločiti me teorne vede z objektov od fe kalnih voda, meteorno strešni vodo po možnosti speljati izvei objekta, odvod .fekalnih vod izven objekta do javnega kanal pa je potrebno zavarovati s po vratno loputo, ki bi jo vgradili zadnji jašek v objektu ali izve njega, ob večjem ali hujše« nalivu, ko se nivo vode v kanali dvigne in ko loputa zapre vdo vode v hišno kanalizacijo, moi hišnik v stanovanjskem objekt takoj zapreti dotok pitne vode
Z doslednim upoštevanjen teh štirih točk se je možni izogniti poplavam, ne glede n intenziteto dežja pravilnosti ja? nega kanala in nivoja vode Paki.
Za podrobno analizo potreb ne sanacije posebnega objekt bo potrebno več časa.
Vse te poplave potrjujejo it znane ugotovitve, da stano vanjska gradnja v naši občini a poteka tako kot bi morala, di pogosto gradimo stanovanja,! neustrezajo sodobni bivalni kul turi, ki onemogočajo normah življenje in bivanje stanovalce! Ugotavljamo pa tudi, da i takšno varčevanje ne izplai tako s človeškega kot finančne ga stališča.
Betonska plošča na jašku, neki teri jih imajo tudi v stanovanji
ti. Zaradi omenjenih težav so stanovalci sklicali skupni sestanek, katerega naj bi se udeležili predstavniki podjetja Dom Velenje, Komunalnega centra, Gorenja, ki je bil investitor in krajevne skupnosti. Predsednik hišnega sveta Dušan Žeijav je ob našem obisku dejal, da se tega sestanka ni nihče udeležil. Zato se je hišni svet obrnil na predsednika skupščine občine Velenje. Na njegovo posredovanje je prišlo do sklica novega sestanka.
S tega sestanka povzemamo:
Podpira se stališče Izvršnega sveta, da v Velenju ne bi gradili kletnih stanovanj. Pri gradnji tega objekta je investitor vplival na spremembo gradbenega načrta, ki ni predvideval stanovanj v kletnih prostorih. Tudi Dom kot upravljalec objekta ni imel nobenega vpliva na njegovo gradnjo. V želji, da kar najhitreje razrešijo oziroma zagotovijo normalne življenjske pogoje tem prebivalcem in ker trenutno v Velenju ni stanovanj, kamor bi te stanovalce preselili, so prisotni sprgeli sanacijski program. Le ta naj bi zajemal dezinfikacijo, izsušitev stanovanj, zamenjavo talnih in stenskih oblog. Z deli pa bi pričeli takoj, ko bo KC dal mnenje, da kanalizacija ne bo več povzročala poplav. Na sestanku so tudi predlagali, da je potrebno tem stanovalcem v najkrajšem času najti druga ustreznejša stanovanja oziroma, da pride njihova prošnja na prioritetno listo v delovni organizaciji v kateri so zaposleni. Toliko o zapisniku, mi pa smo poizvedovali dalje.
Na podjetju za vzdrževanje stanovanjskih hiš Dom Velenje so nam odgovorni povedali, da se vseskozi zavzemajo, da stanovanj ne bi gradili v kletnih prostorih. Kanalizacija v stanovanjskih blokih ni primerno urejena. Dom kot upravljalec tudi doslej ni imel nobenega vpliva pri gradnji novih stanovanjskih objektov in izdelavi projektov zanje. Dom prevzame odgovornost nad stanovanji šele ko stanovalci dobijo v roke ključe. Pri vseljevanju pa so stanovalci nestrpni, in srečni, da so dobili novo stanovanje, njihovo navdušenje pa splahni, ko se začnejo pojavljati številne pomanjkljivosti, ki so posledica slabo opravljenega dela, pa tudi izsiljevanja investitorjev. No in takrat vse pritožbe letijo na Dom, ki pa je vendarle najmanjši krivec. Pogostokrat pa se zameži tudi pri izdaji uporabnih dovoljenj. Kletna stanovanja kot so na Jenkovi 15 — 17 so neprimerna, nehumana, saj so kanalni jaški po hodnikih, nekateri pa so vgrajeni celo v predsobah stanovanj. Stanovalci pa morajo stalno poslušati pretakanje vode in so v nenehnem
Med pogovorom na Dom
Ivan Kolar: Smo proti gradnji stanovanj v kletnih prostorih
strahu, da jim bo ob hujšem nalivu pokrov dvignilo, tako kot se je tudi zgodilo 30. junija in jim bo voda pomešana s fekalijami zalila stanovanje," so dejali predstavniki Doma.
Verjetno pa je bistvo vsega problema, da je dno kletnih stanovanj projektirano nižje, kot je nivo Pake ob nalivu. Tako se ves odtok ustavi, celo nasprotno, voda iz Pake vdre v kanale.
Kot so nam zatrdili, je Dom pripravljen v času kolektivnih dopustov izvesti sanacijo stanovanj, toda prej potrebujejo zagotovilo, da ne bo več prišlo do poplave. Če pa v času kolektivnih dopustov sanacija ne bo možna, je seveda vprašanje, kam s stanovalci. Morda bi bila
m ...I. "H II m 'T -
't ip.
v stanovanja tudi po nasipu
vanjsko gradnjo je treba združiti, to pa bo prav gotovo prispevalo tudi k bolj kvalitetni gradnji. Investitorji vse prevečkrat po svoje oblikujejo stanovanjsko gradnjo, to pa potem prinaša nezaželjene posledice.
In kaj o tem vprašanju menijo na Komunalnem centru Velenje?
Na zahtevo vseh prisotnih na sestanku, na katerem so obravnavali poplavo v bloku Jenkova 15 — 17 je Komunalni center pripravil analizo obstoječe kanalizacije in problematike na tem področju.
Pri izdelavi zasnove zbiralnikov se je projektant moral prilagoditi stanju obstoječe kanalizacije, ki je bila na nekaterih mestih priključena na reko Pa-ko zelo nizko, zaradi tega je nivo kolektoija glede na visoke, na kritične vode Pake relativno nizek. Druga (boljša) rešitev nivoja kdektoija bi nujno narekovala veliko rekonstrukcijo obstoječe kanalizacije v spod-
V naši občini so izredno velike potrebe po stanovanjih, še zlasti ker tudi stopnja zaposlovanja presega vse razumne meje. Poledica tega je, da so številne nepravilnosti pri gradnji stanovanj, kar pa najbolj občutijo stanovalci.
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na zadrgi seji obravnavalo primer tak-
Predsednik hišnega sveta Dušan Žerjav: voda je poplavila sedem stanovanj
šne nepravilne gradnje in posledic, ki so zaradi tega nastale. To je bil stanovanjski blok na Jenkovi 15—17 v Velenju.
In kaj se je zgodio?
Iz zapisnika s sestanka stanovalcev tega bloka razberemo:
Zaradi hudih nalivov je 30. junija vdrla iz kanalizacije voda v kletna stanovanja. Pri enem kmed stanovalcev se je voda pojavila v stanovanju že ob 11.30. Ta je takoj klical DOM Velenje, ki upravlja s stanovanji. Vodovodni inštalater in ta stanovalec sta ugotovila, da so kanalizacijski jaški polni.
Ob 19.30 je voda vdrla v vsa kletna stanovanja na Jenkovi 17 ter v eno stanovanje na Jenkovi 15. Takoj po vdoru vode so stanovalci iskali pomoč pri velenjskih gasilcih. Žal, ni bilo na razpolago nobenega gasilskega vozila, ker so bili medtem gasilci v reševalnih akcijah pri drugih stanovanjskih zgradbah na območju Velenja, kjer so se srečavali spodobnimi težavami. Šele ob 21.30 je prispela cisterna Komunalnega centra Velenje in začela črpati vodo iz kletnih stanovanj. Voda je medtem že narastla do višine 20 cm in nosila s sabo vso nesnago iz meteorne in fekalne kanalizacije..
Po poplavi ugotavljajo stanovalci v zapisniku so v stanovanjih vidne poškodbe tapet, podov in pohištva. Stanovalci smatrajo, da v takem stanju stanovanja niso primerna za bivanje ljudi in so jih bili nekateri primorani celo začasno zapusti-
začasna rešitev nastanitev v hotelu, a se ob tem vendarle postavlja vprašanje, zakaj v občini nimamo na razpolago nekaj intervencijskih stanovanj.
Stanovalci so prepričani, da so v teh stanovanjih le začasno, vendar pa bivanja tu ne privoščijo nikomur več, zato se zavzemajo, da je treba stanovanja odpraviti.
Ob močnejšem deževju pa niso ogroženi le stanovalci na Jenkovi ampak tudi v blokih na Tomšičevi, Šlandrovi, Kidričevi, Vojkovi itd. Vendar tu, razen bloka na Kidričevi 55, niso ogrožena stanovanja, ampak kleti. Ob vsem tem pa je zanimivo, da so stanovalci, v tistih blokih, kjer jim je voda vdrla samo v kleti ne pa tudi v stanovanje, pokazali veliko več nestrpnosti in nerazumevanja.
Za primer naj navedemo, da so stanovalci blokov — tisti, ki so imeli poplavljene kleti -sporočili Domu, da ne bodo plačali stanarine, dokler bodo ogrožene njihove kleti. To pa je prav gotovo že izsiljevanje.
Načelnik oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine Velenje IVAN KOLAR pa nam je o tem problemu povedal naslednje:
„Izvršni svet naše občinske skupščine se vseskozi zavzema za to, da stanovanj ne bi gradili v kletnih prostorih in da bi imeli bodoči stanovalci večji vpliv na izdelavo stanovanj. Pogosto se kasneje ugotavlja, da bi bJo bolje imeti deset, dvajset stanovanj manj v bloku pa bolj kvalitetna. Sredstva za stano-
Seja zborov skupščine občine Mozirje
—---
Delegati zborov mozirske občinske skupščine so razpravljali predvsem o uresničevaju sedanjega srednjeročnega načrta in o smernicah bodočega razvoja — Občinski praznik bo letos v Bočni
Konec prejšnjega tedna so se na skupni seji zbrali delegati reeh treh zborov skupščine Dbčine Moziije. Med pomembnejšimi točkami so delegati najprej razpravljali o malizi izvajanja srednjeročnega načrta občine Moziije, zatem pa so razpravljali še o smernicah lružbeno—ekonomskega raz-občine v naslednjen jeročnem obdobju ter (prejeli predlog odloka o pripravi dolgoročnega načrta.
Ddegati so ugotovili, da so tile v družbenem načrtu za Bdanje srednjeročno obdobje poudarjene zlasti tiste naloge, d naj bi zagotovile hitrejši raz-
voj Gornje Savinjske doline v celoti Ob ocenjevanju uresničevanja teh pomembnih nalog ugotavljajo, da je bilo vpeto v niz zapletenih gospodarskih pogojev, na pogoje gospodarjenja pa so v veliki meri vplivali tudi nekateri drugi pomembni sistemski ukrepi Zaradi vsega tega je danes že jasno, da bodo načrt izpolnili na področju družbenih dejavnosti, razen v zdravstvenem varstvu, zelo pereče pa je uresničevanje dogovorjenih nalog v gospodarstvu.
Uspešnost dda v prihodnjem in v naslednjih letih bo zato predvsem odvisna od reševanja
ključnih problemov, ki spremljajo dosedanji razvoj. Sem sodijo slabo izkoriščene zmogljivosti, skromen prispevek produktivnosti dela v rasti družbenega proizvoda, slabo zaposlovanje in neučinkovite naložbe, ld so v veliki meri vezane na odločanje zunaj združenega dela Tudi številne naložbe bodo končane šele konec tega srednjeročnega obdobja in bo njihov učinek znan šele v naslednjem. Ker torej nalog in c iljev sedanjega družbenega načrta ne bodo uresničili bo tudi v prihodnje dinamična gospodarska rast osnovni cilj, njena realna letna stopnja pa
[ Krajevni praznik
proslavili z delovnimi zmagami
---—---
Številne pridobitve za krajane Vinske gore - Bo dobila Vinska gora objekt tekstilne tovarne? — 2elijo si tudi večnamenski dom
kraju graditi objekt za dodelavo kvalitetnih tkanin. Na svečani seji so podelili še priznanja najzaslužnejšim organizacijam, društvom in posameznikom za udejstvovanja na kulturnem in družbenopolitičnem področju v krajevni skupnosti Po svečani seji je bil kratek kulturni program v katerem so sodelovali pionirji ter oktet Šentjanški fantje. V popoldanskih urah pa so svečano predali namenu cesto Krešica — Petruh in cesto na Lopatnik, vodovod na Lo-patniku in del telefonskega omrežja
foddili so številna priznanja zaslužnim društvom in posameznim krajanom
Že peto leto zapored so kra-ani Vinske gore svečano prosla-rfli svoj krajevni praznik 22. ulij. Kljub zelo slabemu vremeni, dež je marsikomu prekrižal ačune in ga prisilil, da je ostal loma, je bilo tudi tokratno jrazno vanje prisrčno in veselo. Predvsem pa je bilo obogateno s »omemb nimi pridobitvami, »plemenitemo s trudom in de-ovnimi zmagami - Slavnostne seje krajevne kupnosti so se udeležili tudi iredsednik skupščine občine Edec Vlado Goriše k, predsed-lik izvršnega sveta skupščine ibčine Žalec Jože Jan in pied-tavniki družbenopolitičnih nganizacdj te občine.
Predsednik sveta krajevne kupnosti Ivan Košan, ki je imel lavnostnii govor je ob tej prilož-»sti med drugim dejal:
..Štiriletni plan komunalne ireditve Vinske gore, ki se letos Eteka, je v celoti izpolnjen z mskoletmo izgradnjo odseka este Krešica - Petruh in s pred taevi dokončano modernizaci-> ceste ma Lopatnik. Zgrajena a je bila tudi gozdna cesta za opatnikom v dolžini nekaj nad isoč metrov in cesta Gonžar — llvo Podpečan v dolžini 400 »etrov.
Za velik uspeh in pomembno Idovno :zmago štejemo izgrad-jo vodo voda na Lopatniku, saj t bilo 'tu pomanjkanje vode1 losebno ob sušnih obdobjih že ar katastrofalno.
Od skupno 270 gospodinj-tev v Minski gori, se jih je 224 ddežilo udarniškega dela in tkopalo 1500 metrov jarkov za lovod po zelo trdem in itenn predelu Lopatnika"
dsecdnik krajevne skupno-
je natto opozoril še na pro-preimajhnega števila mož-Ih telefonskih priključkov ter t,uspešme priprave oh
Nič nas ne sme presenetiti Beseda je bila namenjena tudi bližnjemu referendumu za samoprispevek in potrebam na katere so v krajevni skupnosti opozorili pa so izpadle iz pro-g rama Tu je gotovo najpomembnejša izgradnja večnamenskega doma, ld bi pripomogel k popestritvi družabnega življenja v tej krajevni skupnosti Potrebna pa bo tudi izgradnja novega vodovoda, ki bo pokril potrebe po pitni vodi v tem zaselku. Ivan Košan je v imenu krajanov pozdravil tudi predlog predstavnikov tekstilne tovarne Prebold, ki želi v tem
Škoda, da je tokratno organizacijo krajevnega praznika oviralo slabo vreme, saj so bile pripravljene še nekatere zanimive športne prireditve ter tradicionalni pohod na Paški Kozjak.
BORIS ZAKOŠEK
mmmm ~
is	■
naj bi dosegla 11 odstotkov.
Na skupni seji so nato delegati vseh treh zborov skupščine občine Moziije med drugim sprejeli še odlok in pravilni o priznanjih občine Moziije, razpravljali so tudi o pomoči prizadetim ob potresu v Črni gori in določili kraj letošnjega praznovanja občinskega praznika To bo Bočna, saj so prebi-v alci tamkajšnje krajevne skupnosti v zadnjem času dosegli nekaj zavidljivih uspehov. Kasneje bi se morala na ločenih sejah sestati še zbora združenega dela in krajevnih skupnosti Zbor združenega dela je zasedal in je med drugim sprejel sklep o uporabi sredstev ukinjenega medobčinskega sklada za pospeševanje kmetijstva Delegati zbora krajevnih skupnosti na svoji seji niso bili sklepčni in bodo morali sejo ponoviti
J. P.
Tudi letos kmečki praznik
Svet krajevne skupnosti Plešivec, bo tudi letos priredil kmečki praznik in sicer že drugi po vrsti. Te kmo vanje bo pri kmetu Maroltu v nedeljo, 26. avgusta, ob 10. uri.
Stari kmečki običaji gredo precej v pozabo in se ohranjajo mlademu rodu samo s takimi in podobnimi tekmovanji Organizatorji so se zelo potrudili in pripravili pester program. Obsegal bo stare kmečke običaje ter razvoj gozdarskih del od začetkov do današnjih dni
Organizatoiji želijo, da bi se z a tekmovanje prijavilo veliko skupin ne samo iz občine Velenje, ampak tudi od drugod. Najbolj množično bo tekmovanje v kmečkih opravilih, kjer se lahko prijavi vsaka krajevna skup-
nost, s po eno ekipo za vsako disciplino.
Da se ne bi tekmovanje raztegnilo in postalo nezanimivo, so pri ostalih tekmovanjih prijave omejene. Tako bodo pri košnji in grabljenju upoštevali prvih 15 prijav, v ž aganju drv pa samo 8 sku pin. Vsak kosec mora imeti svojo grabljico. Poskrbeli bodo tudi za prijetno presenečenje in obiskovalcem pokazali, kako so včasih strigli ovce. Tekmovalo bo 6 tekmovalcev, prvi trije pa bodo dobili lepe nagrade.
Brez orodja seveda ne gre. Zato sporočajo tekmovalcem, naj s sabo prinesejo svoje orodje.
Prijave za tekmovanje sprejema svet krajevne skupnosti do 10. avgusta, ostale pa vabijo, da si kmečki praznik ogledajo in tekmovalce spodbujajo pri tekmovanju.
Kmetija je resnično lepo urejena
Kmečki turizem ni gostilna
, Kova cesta na Lopatnik ,
V Gornji Savinjski dolini reže kmetijstvo vsakdanji kos kruha še velikemu številu prebivalcev in je poleg sečnje in predelave lesa najpomembnejša gospodarska veja Zaradi naravnih pogojev in povprečno majhnih kmečkih gospodarstev, pa so za njihov uspešnejši bodoči razvoj zelo pomembne dopolnilne dejavnosti Se m sodita predvsem perutninarstvo in kmečki turizem. Zlasti turizem veliko obeta in se zanj odloča vse več preusmerjenih kmetij. Ta ugotovitev vdja navzlic dejstvu, da so se v začetku njegove razvojne poti pojavljala številna izkrivljanja, ki so tej obetavni dejavnosti vse prej kot koristila
„Naj kar povem, da kmečki turizem ni gostilna in da pri nas točilnice nikoli ne bomo imeli", se je s tem strinjala Marija Praznik, ki je prve gost« na Govekovi kmetiji v Kokaijah sprejda v začetku letošnjega . poletja. »Kar bojim se slabega ugleda, ki smo si ga ..pridobili" z napakami v preteklosti. Med ljudmi se je namreč že ustalilo ime kniečki turizem za pre-nekatero gostilno, z njimi pa pravi kmečki turizem nima prav ničesar skupnega."
Pogoj za turizem je pre-usmerjeria kmetija in temu pogoju so pri Govekovih že zdavnaj zadostili. ..Preusmerili smo se .j že leta 1967 in sicer v mlečno proizvodnjo, ki ji je osnova pašno-košni sistem. Preuredili smo hlev in poskrbeli za vso potrebno opremo. Danes je v hlevu 13 krav in še sedem glav mlade živine in nekaj svinj. Sadimo in sejemo samo še si-lažno koruzo in krompir za domače potrebe. Veliko dela, naporov in sredstev smo vložili v posodobitev kmetije in danes je že veliko lažje, čeprav ne bi
mogel trditi, da nam zmanjkuje dda Dovolj ga je za ves dan, dan za dnem," je ženo dopolnil mož Jože.
In kakšen je bil prazaprav osnovni vzrok za usmeritev v kmečki turizem kot dopolnilno dejavnost? „Imamo zelo veliko hišo, ki je bila v celoti potrebna popravila in obnove. Rušenje polovice, ki je sami ne bi rabili, bi bilo seveda povsem nesmotrno. Obnovili smo torej celotno poslopje in s tem bi ostalo veliko prostora neizkoriščenega, zato smo preurejanje zastavili tako, da nam sedaj omogoča ukvarjanje s kmečkim turizmom. S kreditom in nasveti je priskočila na pomoč Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, za goste bo poskrbel Kompas, javljajo pa se posamezniki tudi sami Čeprav je bilo težav precej, nam danes nikakor ni žal," pravi Jože.
Pravijo, da je vsak začetek težak, tudi pri Govekovih ni bilo nič drugače. Težko je bilo pri prvi skupini gostov, ko smo se pogovaijali, danes imajo že drugo in je zagotovo že lažje. „V začetku julija letos smo se lotili prebijanja trdega in debelega ledu," pravi gospodinja „že kar prvi gostje so bili Nizozemci in tako so se začetni tremi, negotovosti in še čemu, pridružile še težave z jezikom. Bilo je res precej poblemčkov, vendar smo jih le uspdi prebroditi Na pomoč sta priskočila še hčerka in sin s svojo osnovnošolsko angleščino, predvsem v pogovorih s svojimi nizozemskimi vrstniki, in je kar Šlo. Danes je že bolje in zelo dobro se razumemo."
Kakšni pa so pravzaprav ti Nizozemci, iz Amsterdama so prišli in mož ima tam celo »sok
položaj? Oba v en glas sta odgovorila, da so izjemno prijazni, mirni, disciplinirani in še kako točni Zamude, takšne ali drugačne,ne poznajo. Veliko se sprehajajo naokrog, nekoliko tudi vozijo in so nad Slovenijo in Gornjo Savinjsko dolino navdušeni Prvič so pri nas in se ne morejo načuditi velikemu številu zasebnih stanovanjskih gradenj. Pravijo, da pri njih zaradi visokih cen ne gradijo toliko. Tudi sicer gostje venomer primeijajo našo in njihovo deždo in kramljanje o tem je zares prijetno.
Jih morda moti, ker je Go-v ekova kmetija ob cesti? „ljudje so zelo različni Eni ždgo čim dalj stran od ceste, drugi bi bili radi tik ob njej. Pred kratkim so predstavniki zadruge vodili po dolini skupino ljudi, ki so se zanimali za letovanje na kmetiji Popeljali so jih na številne kmetije, ki ležijo nekoliko višje, sredi travnikov in gozdov, v miru. Mislili so, da si želijo prav tega, pa ni bilo tako. Nekaj jih je takoj naročilo sobe pri nas in pri kolegu v Šmartnem ob Dreti in to predvsem zaradi bližine ceste. Tudi prvi naši gostje so zadovoljnji in nimajo pripomb. Radi pomagajo pri L' .ji delih, otrod so pa sploh kar v hlevu, pri koigu in zlasti pri teličku," pravi gospodinja
Sicer pa hlev že ni več njeno področje. Govekova sta, pol za šalo, pol zares dejala, da sta si samoupravno razdelila kmetijo. Žena ima turizem, mož pa hlev. Na vprašanje kakšna so določila dohodkovnih odnosov v tem sporazumu, sta se le prešerno nasmejala Bržkone je bil to najzgovornejši odgovor
JANEZ i .-ESNIK
6
Številka 2i -27. julija 1979
Veliko delovne vnme in uspehov, prav toliko problemov
Naše uredništvo na obisku
v krajevni skupnosti Nova Štifta
dvanajst pa so jih okupatorji ustrelili v Novi Štifti. Veliko tukajšnjih prebivalcev je sodelovalo s partizani. Pomembnih dogodkov pa ni manjkalo vsa štiri leta. Novembra leta 1943 je Šlandiova brigada napadla postojanko vermanov in jo uničila, septembra 1944 so v Novi Štifti izvolili narodnoosvobodilni odbor, s poukom pa je pričela partizani a šola. Ko so se sovražnikovi vojaki umikali iz osvobojene Gornje Sa vinske doline proti Kamniku, so v Novi Štifti požgali 80 poslopij, ki so jih poprej dobro oplenili Ve liko opustošenje pa so pustih za sabo v decembru, ko so napadli osvobojeno ozemlje in ga ponovno zavzeli. Omeniti velja, da je na pobočjih Le pe-natke pri kmetu Enciju nekaj časa delovala partizandca tiskarna, v kateri so ti&ali tudi ljudsko pravico, Kmečki glas in ostale brošure. Po osvoboditvi so se tukajšnji prebivalci zagnano lotili obnove in tudi uspeli; na razvojni poti pa so precej zaostali in jih kot manj razvito krajevno skupnost danes čaka še veliko dela in nalog.
ZAVZETO DELO V DRUŠTVIH
Društev v kraju nimajo ve-S liko, zato pa toliko bolj zavzeto
Ob vznnžju in na pobočjih prostrane Menine, Kašnega vrha in Lepenatke je na šla svoje mesto krajevna skupnost Nova Štifta. Šteje 730 prebivalcev, po površini meri 3500hektarov in
J'e zaokrožena zenljepisna ce-ota, ki je odprta le proti Gornjemu gradu, sicer pa obkrožena z gorskimi planotami. Meji na krajevne skupnosti Gornji grad in Luče v mozirski občini ter Čma, Selo in Šmartno v Tuhinjski dolini. Sestavljajo jo naselja Tirosek, Šmiklavž in Dol, katerega manjši del spada h Gornjemu gradu.
Krajevna skupntBt Nova Štifta je bila ustanovljena leta 1975, ko se je skupaj z Bočno odcepila od gomjegrajske. Spada torej med mlajše, prav tako med manjše krajevne skupnosti v mozirski občini, pd eg tega pa je še manj razvita. Leži na pretežno hribovitem terenu. Ima malo strnjenih naselij in jo v največji meri sestavljajo manjši zaselki ter raztresene kmetije. Od 730 prebivalcev jih je 230 zaposlenih, in ker na tem področju ne poznajo nikakršne industrije ki bi nudila delovna mesta, se velika večina zaposlenih vsakodnevno vozi na delo v druge kraje. Največ prebivalcev je našlo ddo v sosednji kamniški občini. Število prebivalcev se je v zadnjih 25 letih zmanjšalo za 150, od konca vojne do danes, pa se je iz krajevne skupnosti Nova Štifta izselilo kar 333 prebivalcev.
Kmečkih gospodi njstev je okrog osemdeset, čistih kmetij približno petnajst in preusmerjenih deset. Pravijo pa , da so zdo redki primeri, (h ne bi bil zaposlen vsaj en dan d ružine. Narava tod nudi predvsem možnosti za pašno-košni sistem in za mlečno proizvodnjo, nekaj kmetij pa sije dodatni z aslužek poiskalo v perutninar-stvu. Zanimivo je, da kljub lepi in še neokrnjeni naravi na tem področju ni nobere turistične kmetije. Kmečki turizem sem še ni našel poti, ldjub lepim možnostim. Eden od vzrokov pa je že omenjeno dej stvo, da skoraj ni kmetije, m ka teri kdo ne bi bil zaposlen. Možnosti seveda ostajajo in veljalo bi jih izkoristiti.
POGLED VZGODCMNO
Morda bo zaniniv pogled v preteklost Nove Štifte, zlasti kar se tiče njenega imena. Nova Štifta je le ime za k rajevno skupnost, v njej pa ni zaselka s tem imenom. Zgodovina teh krajev je bila neposredno povezana z Gornjim gradom in celjskimi grofi, ki so intl i tod svoja lovišča. V urbarjih iz leta 1426 in 1441 se pojavlja ime Tirolšek za celotno področje današnje krajevne skupnosti. Po teh podatkih je imel takrat Gornji grad 572 stanovanj in Tirolšek 140, od tega jih je bilo že takrat 7 opuščenih. Dorrači ni ob tem pravijo, da se današnjemu izseljevanju torej ne kaže čuditi, ker ima pregloboke korenine. V istem urbarju tudi pi še, da so imele Luče v letu 1441 127 stanovanj in Solčava 50.
Ime Nova Štifta se prvič pojavi okrog leta 1580, njegov nastanek pa je pcveza n z legendo, ki pravi, daje nekje na teh travnikih gluhonema deklica pasla ovce. K njej je pristopila lepa ženska injopr osila za ovco. Deklica je stekl a domov in vprašala jih je jasno in glasno. Starši so bili veseli in ji odgovorili, naj ji da kar vse. Ob tem čudežu so torej ljut^ e ždeli postaviti kapelico, vendar ljubljanski škof - sedež je imel takrat v Gornjem gradu, tega ni dovolil. Ker se ljucje s tem niso hoteli sprijazniti, se je škof napotil iz Gornjega grada proti Tirolšeku, da si vso s tvar sam ogleda. Pred Tirdšekom se je
Naši sogovorniki
konj uprl in škof j e mo ral stopiti na da. Imel je poškodovano nogo. Ko je sestopil, je takoj ozdravel. Temu je kmalu sledilo dovoljenje iz Rina in t akoj so zgradili cerkev. V uradnih llsti-nah so vse skupaj poimenovati Neu Schtift in nastala je Nova Štifta, čeprav kraja s tem ane-nom sploh ni. Do leta 1783 je Nova Štifta sodila k občini Gornji grad, od takrat do druge vojne pa je bila samostojna občina. Prve šolske prostore so uredili pred letom 1860 , pred prvo svetovno vojno so zgradili novo poslopje, ga pred drugo povečali in pred kratki m s težavo obnovili.
KRAJ V NOB
Tudi narodnoosvobodilni boj je terjal visok krvni davek. V bojih je padlo trideset krajanov,
ft*
Dol - eno redkih nekoliko bolj strnjenih naselij
delajo. Med najbolj delavnimi so vsekakor gasilci Njihov dom je bil pretesen, prostori neustrezni in med najbolj deromnimi v mozirski občini Gasilci so se zato odločiti za obnovo, ki so jo izvedli v rekordnem času. Sami so opravili okrog 1500 prostovoljnih delovnih ur, pomagali pa so jim tudi krajani Res je, da se vseh denarnih težav še niso redil Prepričani pa so, da bodo tudi ta problem uspešno odpraviti.
Dobro skrbijo tudi za izobra-ž evanje in usposabljanje gasilcev. Njihova mladinska desetina se je letos uvrstila na tretje mesto v občini, kar je za tako majhno društvo vsekakor uspeh in velika spodbuda pri nadaljnjem delu.
Delavno je tudi kultumo-prosvetno društvo Alojz Sovin-šek, zlasti dramska skupina, pa tudi pevd se občasno pojavljajo s svojimi nastopi Športniki so se zavzeto lotili dela in so letos ustanovili svoje društvo. Zdaj ima društvo le mak) članov, ki pa dosegajo lepe uspehe. Priredili so tekmovanje v slalomu na Ravneh. Na obnovljenem Herletovem memorialu na OkreSju so osvojili prvo mesto v veleslalomu, na štafetnem teku ob dnevu mladosti pa drugo in tretje mesto v občini Pripravili so občinsko tekmovanje v krosu ter izvedli trimsko akdjo v kolesarjenju. Še bi lahko naštevati.
Delavni so tudi planinci, ki so včlanjeni v sosednje gomje-grajsko društvo, njihov delež pri
vel delegatski sistem, češe v Novi Štifti še vedno čujejo s težavami na tem ^ju. Predvsem jih moti ajhna zavest nekaterih de-ov. Imajo delegadjo za krajevnih skupnosti in dve iženi delegadji za samo-ivne interesne skupnosti egadja za zbor krajevnih pnosti je delovala zelo ibro, prav tako ena delegadja samoupravne interesne skup-i, medtem ko druga sploh delovala. Pred kratkim so v Štifti pripravili pro-temsko konferenco na temo elegatski sistem in delegati so led drugimi problemi še po-
___j sbej poudarili, da pri svojih
Cesta - obet lepše prihodnosti in \ir nez adovoljstva elovnih organizadjah ne naj-
ejo vedno razumevanja za svo-Bord zavzeto skrbijo za svofe delo. To še zlasti velja za članstvo, po najboljših moi mreko, za osnovno šolo Gornji se trudijo za ohranjanje rad, za Zgomjesavinjsko kme-oživljanje revoludonamih jsko zadrugo in Vtno podjetje ročil in pri tem dosegajo resni martno ob Paki. De legati meno lepe uspehe. Dokaz zato ijo, da dopusti za delo na tudi zvezna plaketa, ki so jo degatskem področju niso svoje delo prejeli v lanski »jbolj primerna rešitev, letu. Vsako leto priredijo izid znane kraje iz naše revoluci	NISO
name preteklosti. Letos so a	TC^AU
velikem številu udeležili sli j •
na Ostrem vrhu, pa tudi : De la, volje in uspehov predelu v krajevni skupnosti i ivalcem krajevne skupnosti bord vedno in povsod prisot lova Štifta torej ne manjka. Ne
a pa jim tudi problemov,
delu tega društva pa nikakor ni majhen. Problemov jim seveda tudi ne manjka. Radi bi okrepili svoje viste in pritegnili k rekreativni dejavnosti čimveč starej-Sh krajanov. Še večji problem je športno igrišče in prostorski problemi za katere ne vedo, kdaj bi jih lahko zgradili. Ta problem bi morali reSti, saj večina dobrih športnikov nastopa za sosednje klube in društva.
PRIZADEVNOST MLADIH
Ob gasilcih, športnikih in kulturnikih nikakor ne smemo pozabiti na mladinsko organi-zadjo in delež mladih pri delu teh društev. Mladi so namreč nosild njihovega dela in njihovih uspehov. Čeprav so formalno ločeni, izredno tesno sodelujejo. Predvsem to velja za zadnje obdobje, ko je svcrje delo oživila osnovna organizacija ZSMS, ki je prej skoraj štiri leta ni bilo. Lani so mladi znova zagrabili za delo in do danes dosegli nekaj lepih uspehov. Mladinska organizacija šteje kar 150 članov in njeio delo je danes že čutiti na \sakem koraku. Sredstva si zagotavljajo z z abavnimi in kulturnimi prireditvami Te sna povezanost je med njimi povsem razumljiva. Sodelujejo na vseh akdjah, pohodih in drugih prireditvah. Z veseljem poudarjajo, da ne čutijo enega od problemov, s katerim večina osnovnih organi-zadj v Gornji Savinjski dolini opravičuje svojo nedelavnost. Kljub temu, da se večina mladih vozi na delo v sosednje kraje in da jih je veliko na šolah v bližnji in daljnji okolid, se prizadevno vključujejo v delo svoje organizadje. Primer torej, ki mu je težko najti zgled.
ZVEZNA PLAKETA ZA BORCE
Delavna je borčevska organ-izadja, ki danes šteje 70 članov.
'v.
Gornjo Sa vinjsko dolino izdatno približali Ljubljani in drugim krajem in tudi to bi pospešilo razvoj teh predelov, zlasti na turističnem področju. Cesta je uradno poimenovana kot cesta 2. grupe odredov in v Novi Štifti si želijo, da bi jo posodobili vsaj do leta 1982, ko bodo slavili 40-letnico prihoda partizanskih enot na to področje. Glede na potek del, pa tukaj skoraj ne verjamejo več, da bi to uspelo. Letos so namreč posodobili celih 500 metrov ceste. Moti jih tudi to, da je cesta pozimi slabo vzdrževana, kar v največji meri velja za kamni&o stran.
Težave so tudi s krajevnimi in gozdnimi cestami Tudi krajevne ceste posodabljajo in tako so letos pridobili 1000 metrov sodobne ceste. Ostalo pa jim je še nekaj malega. Gradnja jih je veljala 122 starih milijonov, od tega so večino prispevali krajani s prispevki v obliki denarja, obveznic ali lesa. Na pomoč jim je priskočil le obrat gozdne kooperadje. Večje težave so z gozdnimi cestami. Ve liko jih je in so speljane do vseh kmetij, razen do ene. Problemi pa nastajajo pri njihovem vzdrže-v anju, ki ni urejeno in kaj kmalu najbrž tudi ne bo.
PRED KRATKIM USTANOVILI OO ZK|
Osnovna organizacija komunistov je mlada in š no šibka. Pred leti je že delo la, vendar so se člani razšli \ drugih krajih. Pred kraktim| bila ponovno ustanovljena., je delo opravljajo redno, otep) jo pa se s problemom nede nosti članov. Precej članov 2 ze komunistov iz te k skupnosti je v osnovne org z acije povezanih v svojih or| zacijah združenega dela ii kraju ne delujejo. V Novi Šti pravijo, da je v precej p: izgovor na delo v teh osnovi organizadjah resnično sa izgovor, zato bodo temu blemu posvetili veliko več' zornostl
NEKATERI DELEGAT ŠE PREMALO ZAVZETI
Socialistična zveza je no vseh akdj v krajevni škupnoj in dokaj uspešno deluje, čep ji problemov, zlasti kadrov narave, ne manjka. Stanje ! v zadnjem času precej popn in sodalistična zveza v tvorno sodeluje s kraje skupnostjo in drugimi ki Zanimanje krajanov za < in razvoj krajevne skupnosti j dokaj na visoki ravni in tu' udeležbo na zborih krajai nimajo nikoli težav. Prav
iB—
J
- W |

liiSS


7
Spomenik žrtvam drage vojne



Mačkin kot na pobočjih Kašnega viha in Lepenatke - ma za ne vej kmetijstva in turizma
zlasti zato, ker spadajo med nj razvita področja Gornje " rjske doline. Na prvo mesto avljajo dejstvo, da krajevna lost ni urbanistično ob-la, kar je brez dvoma velika njihovemu nadaljnjemu oju. Gradnje skoraj niso ožne im tudi zato se veliko jivalaev seli v druge kraje, av bi rade volje gradili Tukaj šna krajina nudi i možnosti za naselja počit-hišic, ki bi znatno poži-, vsakdanji utrip krajevne nostii. Zal tudi to ni iz-kljub obilnemu zani-Seveda so nalogam na [Tjodročju namenili vidno to v svojem srednjeročnem
sdmji velik problem je ki Novo Štifto preko povezuje s Kamnikom Ljubljano. Cesta je po-zaradi tega, ker se fdellavcev iz Nove Štifte in krajev Gornje Savinj-dolime vsakodnevno vozi na v Kamnik in Ljubljano, ie preko 500, samo iz Stilfte pa 130. Vsekakor »ni edinii razlog. Sposodoblje-cesto) preko Črnivca, bi
V njihovih načrtih je našlo mesto še precej drugih pomembnih stvari. V bližnji bodočnosti želijo urediti pokopališče in zgraditi mrliško vežico, ker sedanja že dolgo ne ustreza več. Še posebej pereč je problem bendnske črpalke, saj morajo sedaj po gorivo v Kamnik ali v Nazarje, skupna a kdja krajevnih skupnosti Bočna, Gornji grad in Nova Štifta za gradnjo črpalke v Gornjem gradu, pa doslej kljub vsem naporom ni rodila sadov. Na3i so zemljišče, v veliki meri zagotovili sredstva, pa je vse to še premalo. Zanimiv je tudi naslednji podatek: na celotnem področju krajevne skupnosti sta vsega dva telefona in oba službena. En telefon torej pride na 375 prebivalcev, ob vsem tem pa napeljava telefonov po teh krajih ni zajeta v prav nobenem načrtu.
NAČRTI ZA BODOČNOST
Kakršnekoli industrije na tem področju ni in je tudi ne načrtujejo. Radi bi le, če bi na dveh mestih uredili peskoloma,
saj so možnosti resnično lepe, pa še nekaj delovnih mest bi pridobili doma. Moti jih tudi to, da potrebni material za gradnjo ceste vozijo dobrih 50 kilometrov daleč, kljub temu, da leži dobesedno ob cesti in tudi kakovosti mu ne manjka. Radi pa priznajo, da teh pesko-lomov nimajo po lastni krivdi, ker dogovarjanje z lastniki nikakor ne rodi ždjenih sadov.
Industrije torej ne načrtuje-
jo, zato pa več pozornosti namenjajo kmetijstvu, zlasti pašno-košnemu sistemu in mlečno proizvodnjo. Za ne-mariti pa ne bodo smeli tudi kmečkega turizma. V njihovih načrtih ne manjka tudi drugih ciljev. Pravijo, da bo treba oživiti visokogorske pašnike. Postavili bi radi vlečnico, si zagotovili možnosti za počitni&o naselje in podobno. Na črtujejo tudi kanalizacijo in javno
razsvetljavo v Šmiklavžu. Čimprej pa bo treba postaviti še tri avtobusna postajališča.
V krajevni skupnosti Nova Štifta do sedaj niso stali križem rok. V svojem kratkem obstoju so uspešno izvedli akcijo za vpis cestnega posojila, sodelovali so pri gradnji ceste preko Črnivca in pri gradnji krajevnih in gozdnih cest, zagotovili so si pretvornik za drugo pretvorni-ško mrežo, obnovili so zadružni
dom in v njem dvorano. S skupnimi močmi so povečali gasilni dom in opravili še veliko drugih manjših, a za njih vsekakor pomembnih nalog. Delovne vneme je torej obilo in samo z njihovo lastno delavnostjo ter pomoto širše družbene skupnosti bodo zagotovo kos vsem nalogam, katerih uresničitev bo pospešila njihov razvoj in jim zagotovila lepše prihodnje dni
Pri obnovi gasilskega doma je bilo prostovdjcev preveč tudi za tri mešalce, zato tudi ročno ddo ni bio odveč
Zadružni dom krajevne skupnosti
z trgovino in gostilno — skorajda središče
Enotnost želja in hotenj
Bil je lep sončen dan, in krajanov Nove Štifte skorajda ni bilo videti Dela na travnikih in na polju je v tem času obilo, zato se temu dejstvu ne bi veljalo čuditi Vseeno smo jih nekaj zaustavili in jih pobarali za njihovo mnenje o svoji krajevni skupnosti Odgovori so bili skoraj enotni med željami pa pred-njačijo cesta preko Črnivca, telefon, gostinski lokal, bencinska črpalka...
ANTON RIHTER: „Prepri-čan sem, da je bila delitev krajevne skupnosti Gornji grad na
krajevne skupnosti Gornji grad, Bočna in Nova Štifta resnično na mestu in da smo z njo dosegli lep napredek. Zagotovo ima vsak kraj svoje posebnosti in sebi lastne probleme, ki jih sedaj veliko laže in bolj neposredno razrešujemo. Res je, da so nas takoj na začetku čakale številne naloge, res pa je tudi, da smo v štirih letih veliko postorili. Sem sodijo pretvornik za drugo TV mrežo, posodobljene krajevne ceste, asfalt v središču krajevne skupnosti, obnovljeni gasilski dom in še bi lahko našteval Veliko imamo tudi načrtov in nalog v zvezi z njimi. Predvsem si najbolj želimo posodobljene ceste čez Črnivec do Kamnika, preurediti bomo morali pokopališče, si zagotoviti nekaj telefonskih številk in še marsikaj. V z ačetku smo imeli težave s kadri, pa smo tudi to težavo uspešno prebrodili. Zdi se mi, da je naša krajevna skupnost ena redkih, ki nima „jare gospode" in tudi to dejstvo nam zagotavlja v eliko delovno vnemo in enotnost. Velika večina nas je delavcev in kmetov, mnenja se seveda
velikokrat krešejo, izoblikovana stališča, pa so vedno izraz enotnosti, zato lahko zatrdim, da se je krajevna skupnost resnično približala ljudem."
RAFAEL ŽEROVNIK: „Na prvo mesto med svojimi željami bi postavil posodobitev ceste do Kamnika. Vožnja v službo danes že ni več zelo pereč problem, saj niti do Gornjega grada, Nazarij, ali na drugo stran do Kamnika, ni predaleč, problem pa je seveda izredno slaba cesta in pozimi še slabo vzdrževana. Naš kraj je med vojno veliko žrtvoval in prav je, da po 40 letih nekaj pridobimo. Urediti bi morali problem vzdrževanja gozdnih cest in posodobiti še kakšno krajevno cesto. Pri tem bi morali k delu pritegniti še tiste, ki danes nekako stojijo ob strani, morda bi veljalo uvesti samoprispevek. Ob še večji stopnji enotnosti bi zmogli veliko več. Industrije ne rabimo, lepa narava in čist zrak, ki ga imamo za izvoz, nam veliko pomenita. Napeljati bi bilo treba še telefonsko omrežje, razmisliti o pridobivanju kremenčevega peska bi končno z graditi bencinsko črpalko v Gornjem gradu. Nekako nerazumljivo je, da enotna akcija treh sosednjih krajevnih skupnosti ni rodila sadov. V naši krajevni skupnosti je veliko avtomobilov, zlasti pa kmetijskih
blem za nas, ki smo zaposleni v kraju samem, so malice pa tudi vse bolj številnim prehodnim gostom bi lahko ponudili kaj več. Ko bo posodobljena cesta čez Črnivec, bo turistov še več in morali jim bomo ponuditi kaj
več, kot jim lahko danes. Delam v trgovini in mislim, da smo solidno založeni; saj kupci se preveč ne pritožujejo. Morda ne bi bilo napak, če bi trgovino nekoliko povečali, zagotoviti pa bi morali tudi bolj redno dostavo sadja, zelenjave, mleka in podobnih artiklov. Prodali bi tudi veliko najrazličnejših kmetijskih strojev, pa jih nikakor ne dobimo. Sicer mislim, da smo v krajevni skupnosti, odkar je samostojna, veliko naredili in sem prepričana, da bomo uspešni tudi v prihodnje. Predvsem si želim telefona in sodobne ceste čez Črnivec."
IVAN TRATNIK mL: »Odločil sem se za delo na kmetiji
Mislim, da so tukaj možnosti za uspešno gospodarjenje, zlasti seveda v usmeritvi v pašno-košni sistem in v mlečno proizvodnjo. Za kmečki turizem na našem področju, razen lepe narave, čistega zraka in miru, danes še ni pogojev. Se veda pa nanj nismo pozabili Vse ob svojem času. Sam precej čutim problem krajevnih cest, saj se danes vozim do trgovine dobra dva kilometra, lahko pa bi se vsega 500 metrov.
Upam, da bomo razrešili tudi ta problem. Precej sem vključen v delo mladih in lahko zatrdim, da pri nas ni nobenih razlik med nami - mladimi kmeti in drugo mladino. Enotni smo in tovari-iki, zato upam, da nam bo le uspelo najti prostor za športno igrišče, ki si ga vsi najbolj želimo."
MALCl FIRST „Naše želje so zagotovo zelo podobne. Vsi ko-
strojev, pa še preveč časa zapra-v imo z vožnjo do najbližjih črpalk, ki niti niso blizu."
FANIKA TRATNIK: „V naši krajevni skupnosti bi potrebovali večji gostinski lokal, kjer bi bilo na voljo tudi malo hrane. Pro-
A

A
maj čakamo na posodobitev ceste proti Kamniku, ki se že kar predolgo vleče. Radi bi telefon, večji gostinski lokal in še kaj.
Vesela sem, da nimamo več problemov s šolo, potreb za otroško varstvo pa mislim, da pri nas skorajda ni Seveda potujoči vrtec ne bi bil odveč in upam, da bodo obljube izpolnjene. Kar se prihodnosti naše krajevne skupnosti tiče, mislim, da industrije na našem področju ne rabimo. Vožnja na delo danes ni več prehud problem - pogoj je seveda posodobljena cesta, velike so možnosti za razvoj kmetijstva, mnogo pa nam pomenita tudi lepa narava in čist zrak."
Slavje nazarskih gasilcev
Gasilci iz Nazarij in okolice so proslavili 55—letnico obstoja društva — V zadnjih letih so dosegli velike uspehe, tokrat pa so izročili namenu nov gasilski avtomobil
Sobotno slavje v Nazarjah in nova pridobitev
Te dni mineva 55 let odkar so možje iz Nazarij, Dobletine, Žlabra in Prihove ustanovili gasilsko društvo Nazarje. Tukajšnji gasilci so obletnico svečano proslavili minulo soboto in jo obeležili s pomembno delovno zmago. Namenu so namreč izročili nov gasilski avtomobil. Seveda to ni njihov prvi uspeh. Pred leti so zgradili nov dom, nabavili so obilo tehnične opreme, orodja in bri-zgalno. Vse te akcije so terjale veliko dela in naporov, predvsem pri zbiranju potrebnih sredstev. Ob tem je seveda odveč pripomba, da skoraj zagotovo ne bi uspeli, če ne bi vedno
naleteli na veliko mero razumevanja prebivalcev Nazarij in
okolice, v veliko pomoč jim je bila tudi Lesna industrija Gorenje - Glin Nazarje, pa tudi občinska gasilska zveza in samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom.
V soboto so torej upravičeno slavili. Pripravili so svečano po-vorko do prireditvenega prostora. V njej so sodelovali predstavniki sosednjih društev, pripadniki civilne zaščite in taborniki, omeniti pa bi veljalo člane gasilskega društva iz Prebolda, s katerim tukajšnje društvo uspešno sodeluje že vrsto let. Po govoru in pozdravih gostov so podelili številna gasilska priznanja za uspešno in dolgoletno delo - v gasilstvu ter društvene plakete, na koncu pa so „krsti-li" še svojo najnovejšo pridobitev - nov gasilski avtomobil
J. P.

V	letošnjem letu so mladinci naše občine zelo aktivni na različnih delovnih akcijah širom naš domovine. Prav v teh dneh je skupina mladincev in pionirjev na delovišču hidrocentrale Djerdap, drug skupina mladincev, ki jo sestavljajo mladi iz občin bratstva in enotnosti Jugoslavije pa je na ddovišč na Kozjanskem. Te je prejšnjo sredo obiskala tudi delegacija občine Velenje, si ogledala delovišče ti se seznanila s pogoji dela in z življenjem v brigadi
V	soboto je končala tridesettedensko delo druga izmena brigadirjev na Šale&i magistrati. (Koli 9 brigadirjev iz šol Rudarskega šolskega centra Velenje se je pri delu zelo izkazalo in so na sklepa slovesnosti prejeli številna brigadirja priznanja. Brigadirji so med drugim pomagali v različni krajevnih skupnostih naše občine pri reševanju njihovih komunalnih problemov. Delali so v Cirkovcah Belih vedah in v Lokovici.
Tretjo izmeno mladin&e delovne akcije Šaleška magistrala sestavljajo brigadirji petih pobrateni občin Vmjačka Banja, Novi Travnik, Ormož, Subotica in Velenje ter brigadirji iz organizac združenega dela občine Velenje.
Avtomobilska cisterna ob prazniku
Nova pridobitev jim bo dala še več poleta za nadaljnje
delo
Letošnji dan vstaje slovenskega naroda 22. julij so gasilci Pesja proslavili s pomembno
pridobitvijo. „	. .
Prav na praznični
dan so prevzeli na slovesnosti pred gasilskim domom, katere se je kljub deževnemu vremenu udeležilo precejšnje število krajanov in predstavnikov občinske gasilske zveze ter sosednjih
društev, v uporabo nov gasilski avtomobil-cistemo.
Novo vozilo je gasilce veljalo okrog 500.000 dinarjev. Po 100 tisoč dinaijev sta prispevali krajevna skupnost Pesje in občinska samoupravna interesna skupnost za požarno varnost, ostalo pa so zbrali gasilci sami. Ob strani pa niso stali tudi krajani, ki so — kot že toliko-
krat doslej - tudi sedaj pokazali veliko razumevanje za obstoj gasilske organizacije v kraju. Kar trideset jih je prispevalo denarni znesek za nakup novega avtomobila. Vsem se je zahvalil za razumevanje in pomoč pri nakupu avtomobila predsednik društva Iv an Mele ter dejal, da to obvezuje gasilce, predvsem pa mlade člane, da čim več storijo za lastno izobraževanje, da bodo postali dobri gasilci, vzgojeni v humanem duhu. Vsem skupaj pa bo nova pridobitev dala še več poleta za nadaljnje delo.
Prevzem vozila

5
I
i
s s
Pod tem imenom so jo poznali in jo poznajo tisti redki Družmirčani, ki so že zapustili ali zadnji zapuščajo svoje domove in vas, ki je kmalu ne bo več.
Ana Drmol, rojena 30. VIII. 1889 v Družmiiju pri Šoštanju — Novakova mama.
Gledam njeno popolnoma belo glavo, z gubami in gubicami izpisan obraz ... Vsaka od njih mi pripoveduje del zgodbe njenega, prav nič lahkega življenja. Roke, žilave in grčave, z vidno nazaj upognjenim desnim palcem, še sedaj le redko počivajo v njenem naročju. Na pol slepa lovi dnevno svetlobo in neutrudno premika pletilke od jutra do poznega večera . . .za svoje vnuke, pra-vnuke, znance. Popolnoma upešane oči ji ne dopuščajo več branja. „Pa kako bi še brala, zdaj bi imela čas za to!" vzdihne, ,,Brez dela pa še vedno ne morem, ne bi preživela!" pravi.
Njeno življenje je bilo en sam delovni dan — 60 let garanja na veliki kmetiji in skrb za osem otrok. Štiri je primožila. To je bila zadnja ždja njene sestre pred smrtjo. Obljubo je držala.
Nikoli ni delala razlik med njimi, čepravjoje najstarejši pastorek iz neznanega vzroka na smrt sovražil in ji zagrenil življenje. Po moževi smrti ji je tako ostal le kovček za na pot od hiše in šestdeset let nepoplačanega garanja za druge. Kot Hlapec Jernej. Potem se je začelo novo življenje pri hčerki. Skrbela je za vnuke. Uspešno se je prilagodila, vedno je
bila sprejemljiva za novosti in ni ji bilo hudo, saj so skrbeli zanjo in jo imeli radi. Toda prišle so bolezni. Mislili so, da ne bo ostala. Zmagalo pa je življenje, njena trdna volja jo je pozdravila. Že skoraj osem desetletna se je morala preseliti k starejši hčerki v Slovenj Gradec. Spet se je bilo treba navaditi na novo okolje. Ima svojo sobo, še vedno je čila, saj „stopi" kot dvajsetletnica, če je treba. Za devetdesetletnico bo dobila slušni apa-
Ana Drmol, Dmžmirčanka
najstarejša
rat. Brani se, češ, saj se ne izplača več, istočasno pa se veseli, da se bodo lahko vsaj pošteno pomenili", če že ne vidi več.
Na steni njene sobe visi slika nekdanje domačije, ki je ni več. Tudi zemlje, ki jo je ljubila, pustila na njej šestdeset let svojega življenja, kmalu ne bo več. Bridko ji je, kadar se spomni svoje vasi Družmirja.
„Samo enkrat sem šla pogledat, kaj se dogaja, pa nikoli več. Rada bi ohranila v
spominu nekdanjo podobo. „Vaščani odhajajo živet drugam, tisti ki so še ostali, mlajši. Njenih vrstnikov skorajda ni več, je najstarejša, še živeča Družmirčanka.
Rada se spominja, kako so nemškutaiji besneli, ko so zavedni Družmirčani nalašč zapeli Prešernovo Zdravico. Njihova, Novakova hiša na koncu vasi, je bila vedno prijazno zatočišče revežev in brezdomcev, med vojno pa partizanov in terencev. ,.Mama, zapojte kakšno staro slovensko zdravičko!" jo prosimo. ;,Kaj bi, stara baba, saj nimam več nobenega glasu, včasih ja, včasih . ..!" Potem le hripavo, obotavljivo zazveni njen glas, se utrga, utihne;;
Taka je Novakova mama. Živi v spominih na svojo vas, na leta, koje še želela v svet, da bi se veliko učila, pa jo je usoda priklenila na zemljo ki jo je vzljubila . . .Živi v spominih tudi na tisto najlepšo, prvo ljubezen, ki jo je izgubila nekje v prvi svetovni vihri.
Suha, uvela žena, še vedno s pokončno, ponosno hojo, s pletilkami v nenehno premikajočih, zveriženih rokah, s šegavim nasmeškom v upešanih očeh.
Zgodba nekega razdajajo-čega, skromnega življenja. Zgodba kot so mnoge zgodbe slovenskih mater, pa vendar drugačna.
Kaj ji naj zaželimo ob visokem jubileju?
Še veliko lepih trenutkov, saj je nanje čakala skoraj šestdeset let, let izživetih na zemlji, ki jo danes zaliva voda.
IDA SREBOTNIK

člani gasilskega društva Gorica ob Dreti se ponašajo z uspehi, ki jim v mozirski občini ni primere — Ob 55-letnici obstoja so otvorili prenovljeni dom s stolpom
Gorica je majhna vas ob Dreti, ki pa je vsej svoji majhnosti navkljub lahko upravičeno ponosna na svoje gasilno društvo. Tukajšnji gasilci se resnično ponašajo z velikimi delovnimi in tekmovalnimi uspehi, skupaj z vsemi krajani pa so slavili minule nedeljo. Svečano so proslavili 55-letnico obstoja in delovanja društva in slavje obeležili z otvoritvijo prenovljenega doma in stolpa. Dom so resnično temeljito obnovili, saj ga je zob časa v petdesetih letih dobro načel, ob vsej novi opremi pa je bil tudi premajhen. Pri-obnovi so bila seveda problem sredstva, vendar so prizadevni gasilci na Gorici zmogli tudi ta zalogaj. Na pomoč so jim, kot že velikokrat doslej, priskočili krajani, pa tudi združeno delo je pokazalo pravo mero razumevanja, zlasti Lesna industrija , GORENJE' - GLIN Nazaije in Železarne Ravne - temeljna organizacija Kovinaistvo Ljubno.
Predvsem so se seveda izkazali gasilci sami Pred začetkom obnavljanja so sprejeli škep, da bo vsak član moral opraviti po 130 delovnih ur. Obvezo so v veliki meri izpopili, nekateri so
jo edo presegli, skupno pa i opravili skoraj 4000 prosto volj nih delovnih ur. Obnova jih veljala slabih 40 starih milijo nov, vrednost opravljenega de pa je seveda veliko večja.
Ob vsem tem ne smemo prezreti dejstva, da ob obnavljanji niso zanemarili usposabljan svojega članstva, saj so vse nji
Na dom so lahko resnično pon osni
Stena v dvorani je velika, a bo vseeno kaj kmalu premajhna za i priznanja, pokale, diplome ...
hove desetine najboljše v Gon Savinjski dolini, dokaz njihov tekmovalnih uspehov pa so tu številna priznanja, odlikovanji pokali in diplome, Dosegli resnično zavidljive uspehe, j upoštevamo, da je tako majh društvo z dvema svojima deset nama osvojilo celo naslove! publiških prvakov. Na nedelji otvoritvi je občinska gasikk zveza podelila članom števila priznanja, štirje pa so preje celo priznanje za petdesetle delo v gasilstvu Ob vseh t« uspehih pa gasilci na Gorici < Dreti ne počivajo, vedno znom poudaijajo, da so jim le spodbd da za nadaljnje delo in to delom tudi dokazujejo.
Šoštanjski borci za dan vstaje
91 članov Zvez borcev na Ostrem vrhu in Osankarici
RAZVOJ IN DELOVANJE KOMUNISTIČNE ORGANIZACIJE V ŠALEŠKI DOLINI
Dejavnost šaleške partizanske skupine in njena
vključitev v Pohorsko četo
e djlgoletna tradicija je, da zveze borcev Šoštanja na iristen način proslavijo dan s slovenskega naroda. Tudi tos je na Goricah nad Šoštanjem lam tel mogočen kres, saj so se no na Goricah shajali predvojni revolucionarji. Na sam pa so se šoštanjski borci obiskati kraj nedavnega likcga slavja pri Duhu na Ostrem m in prizorišče legendarnega boja Pohorskega bataljona.
nedeljo 91
Kljub temu, da je v j deževalo, se je vseh [jenih zbralo ob 6. uri na Trgu obode, od koder so z dvema tobusoma krenili po Sloveniji do iribora. Tu so si pod strokovnim istvom kustosa Muzeja revolucije ledali fotografije in dokumente iz )B, na katerih so udeleženci ali tudi svoje sorodnike in ice. Po ogledu muzeja jih je pot Ta skozi Selnico k Duhu na vrhu, kjer so se kljub dežju, in megli poklonili spominu »viča in Hečimoviča. O ih leta 1929, ko sta bila v 4 Šelejevi grapi ubita oba cionarja, pa je spregovoril ZB Miloš Volk. Nato so si v i šoli ogledali še spominski :ej in že jih je pot vodila naprej pohorski pragozd proti Ki. Med potjo so se ustavili Ruški koči na Arehu, kjer so si tudi nwi Šport hotel. Žal je na Pohorju pihala prava zimska pomešana z gosto meglo, ki je očala vsakršen razgled.
Vendar vse to ni preveč motilo udeležence izleta, saj je za dobro voljo skrbel harmonikar Jože Pirečnik. Po prihodu na Osankarico se je že začelo mračiti, vendar so kljub temu odšli še na prizorišče zadnjega boja Pohorskega bataljona, kjer so pri spomeniku prižgali sveče in opravili kratko komemoracijo, na kateri je govoril Milan Pugelj, Minatijevo pesem Mati pa je Občuteno recitirala Pepca Skornšek. Pred spomenikom so položili lovorjev venec in tako počastili padle junake tega legendarnega bataljona. V muzeju na Osankarici so si ogledali še številne dokumente in fotografije borcev Pohorskega bataljona med katerimi so bili tudi Šoštanjčani: narodni heroj dr. Dušan Mravljak, Pepca Tekavc in sin Pepi, brata Milan in Karel Šoln, mati in hči Poprask ter Jože Rogdšek.
Vse prehitro je mineval čas in že je bJo treba misliti na povratek. Vožnja skozi pohorske goedove, mimo zaselka Lukanje in znanega granitnega kamnoloma Cezlaka je pot vodila preko Oplotnice do Frankolovega. Tudi tu je bila ldjub temi kratka komemoracija s polaganjem venca k spomeniku stotih obešenih talcev, med katerimi je bil tudi Šoštanjčan Kočevar. S to počastitvijo je bil zaključen
Piše: dr. Milan Zevart
Stropnikova pa navaja, da ji je vodja partizanov v Ležnu dejal, naj španske borce zadrži nekaj časa, dokler ne bo dobil od nadrejenih navodila, kam naj jih pošlje. Stropnikova je nato po naročilu šaleške partizanske skupine odvedla španske borce k svojemu bratu Francu Turinšku, ki je imel kmetijo na Velikem vrhu pod Goro Oljko. Pri Turinšku so se španski borci zadrževali nekaj dni, nakar
program praznovanja dneva vstaje, ki ga je organizirala organizacija Šoštanj. Vsi
ga je organizirala ^organizacija
zveze borcev mesta *.....
udeleženci so bili z ogledom kulturno zgodovinskih zanimivosti zelo zadovoljni
V. K
azstava o Velenju v ZR Nemčiji
V bavarskem mestu Grassau je, nedelje 21 julija 1979 dalje, j rta pestra razstava o kulturni avnosti v Velenju. Razstavo je, na budo tamkajšnjega podjetja DRENJE KOERTING ter ičinske skupščine Velenje, pravil Kulturni center ,Jvan potnik" Velenje. Otvoritve, ki je a ob 10. uri v tamkajšnjem klubu ;oslovanskih delavcev „Bratstvo in otnost", se je udeležilo vdiko irilo naših delavcev, pa tudi edstavnikov poslovnega sveta arenje Koerting, deželne vlade, esta in jugoslovanskega konzulata.
Uvodoma sta o pomenu razstave kulturnem sodelovanju jregovorila predsednik nkajšnjega kluba inž. Luka Jereb ravnatelj Kulturnega centra denje Marjan Marinšek. V llturnem programu je sodeloval loški pevski zbor naših zdomcev, obiskovalce pa so po stari
slovanski navadi postregli s kruhom in soljo.
Razstavljenih je 62 eksponatov, ki v sliki in besedi ponazarjajo dediščino Šaleške doline, od muzejskih in galerijskih zbirk do knjižnih izdaj o Gorenju, Velenju, Šaleški dolini in Sloveniji, izvirnih fotografij o izgradnji mesta Velenje, prostovoljnega dela ter pionirskih podvigov pri rasti Gorenja. Po drugi strani je začutiti pravi kulturni utrip današnjega Velenja, od kulturnih obeležij in spomenikov, do uspehov domačih amaterskih skupin na področju zborovskega petja, godb na pihala in folklornih skupin.
Razstava v Grassau bo odprta 10 dni. Pričakujejo, da si jo bo ogledalo okoli 300 naših ddavoev, ki delajo v tovarni Gorenje Koerting. Tako naj bi bila ta razstava samo prvi korak k nadaljni kulturni izmenjavi med obema mestoma, ki sta poleg gospodarskega sodelovanja navezali stike tudi na občinski ravni.
so jih šaleški partizani odpeljali v Ležen.
Ze pred prihodom španskih borcev je prek javke pri Dežmanu k partizanom v Ležnu prišd tudi Franc Farčnik - Kristuš. Farčnika ie centralni komite KPS poslal na politično delo na območje Šaleške in Midinjske doline. Po prihodu španskih borcev in Farčnika se je šaleška skupina oborožila s puškami, ki jih je ob prevratu skril Mader, in se je začda pripravljati na akdje in se dokončno razvila v partizansko enoto. V tem času so bih člani šaleške partizanske skupine: Franc Drobnič, Drago Mlakar, Edo Martinšek, Miha Pintar, Franc Pdh, Franc Soldič, Tone Ulrih in Jože Venišnik. Ulriha je sicer Farčnik ddočil za pditičnega ddavca na terenu, a se je pretežno zadrževal v enoti in jo je nekaj časa tudi vodil. Drugi ilegalci se niso vključili v šaleško partizansko skupina Božo Mravljak, ofidr španske republikanske armade, je po napisni akciji prišel na zbirno mesto v Slatine, a se šaleški partizanski skupini ni priključil. Opravfljd je pditične naloge, o katerih pa člani šdeške partizanske skupine niso bili obveščeni. Septembra 1941 je centralni komite KPS poslal v Maribor dva španska borca in eden od njiju je bil Božo Mravljak. Mravljak je prišd v Maribor 14. septembra 1941 in pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo ga je zaddžil za organizacijo partizanskih enot, vendar pa ni postal član pokrajinskega komiteja.
Oto Mader je bil s šaleško partizansko skupino najtesneje povezan, a je deloval predvsem na terenu. Alojz Stropnik, kije bil pred vojno dan mestnega komiteja KPS Šoštanj, se partizanski enoti ni hotel priključiti, a je s svojo ženo Marijo sodeloval pri organizaciji zvez in pri političnem delu. Postopoma pa je opustil tudi to dejavnost. Zgradil si je zemljanko v Ležnu in se je v njej zadrževal do septembra 1943, ko so ga Nemd odkrili in ustrelili. Pavla Stropnik se je s svojim sinom zadrževala pri raznih zanesljivih ljudeh, a je bila v zvezi s partizani in je z njimi sodelovala.
Potem ko se je šaleška skupina oborožila, je konec avgusta 1941 krenila na svojo prvo akdjo, ki bi bila zelo pomembna in bi imela velike posledice, če bi uspela. Šaleški partizani so od skojevcev dobili obvestilo, da bo prispel v Šaleško dolino visok nemški funkcionar, ki bi se nato odpeljal v Celje. Sklenili so, da ga bodo pričakali in napadli ob cesti Velenje — Celje. Vprašanje je, če so se šaleški partizani za akcijo odločili na lastno pobudo ali pa so dobili ukaz od vojaškega vodstva pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo. Prvoborec Tone Ulrih se spominja, da so se šaleški partizani sami odločili za akcijo. Visoki nemški funkcionar, ki so ga hotdi napasti, je bil nemški notranji ni nister dr. Wilhelm Frick. Frick je s svojim spremstvom, v katerem je bil tudi dr. Hans Glokbe, konec avgusta 1941 potoval po Gorenjski, Koroški in slovenski Štajerski. Načrt njegovega potovanja z dne 14. avgusta 1941 je predvideval, da bo po obisku Gorenjske 27. avgusta prenočil v zdravilišču Bela in nato 28 . avgusta opravil pot Velikovec-Pliberk—Dravograd—Sloveni Gradec-Celje—Rogaška Slatina. Fricka so pred potovanjem obvestili, da so na zasedenih območjih Gorenjske in Spodnje Štajerske nemirne razmere in da so bile zato potrebne eksekucije. Zaradi tega so nacistični oblastniki na Koroškem predlagali preložitev potovanja, državni namestnik dr. Sigfried Uiberreither pa se je izrekel za izvedbo načrtovanega potovanja notranjega ministrstva. Prevideno je bilo tudi, da se bo Frick za kratek čas ustavil v Šoštanju, kjer naj bi pri sprejemu sodeloval tudi častni šturm vermanšafta, sestavljen iz vermanov
šturmov Šoštanja I, Šoštanja II, Topolšica in Ravne. Priprave na Frickov obisk so torej potekale tudi v Šaleški ddini in šaleška partizanska skupina je prek svojih zaupnikov lahko dobila osnovne podatke o obisku Fricka oziroma nekega nemškega funkcionarja. M pa mogja pravočasno zvedeti za točen datum obiska, saj so bili tudi nemški funkdonarji v Šaleški ddini v zvezi s pripravami za sprejem obveščeni, da bo Frick prišel v Šoštanj 27., 18. ali 19. avgusta.
Šaleška partizanska skupina je postavila zasedo 27. avgusta, in sicer v Socki med Št. Janžem na Vinski gori in Veliko Pirešico. Ta odsek ceste Velenje-Arja vas je bil najbolj primeren, saj je tu cesta obdana z gozdovi. V zasedi je bilo šest partizanov šaleške skupine (Drobnič, Mlakar, Martinšek, Pintar, Polh in Soklič). Partizani so zastonj čakali na nemško kdono, saj so postavili zasedo dan prezgodaj. Frick je 28. avgusta po potovalnem načrtu prispel do Dravograda, kjer gaje na meji Spodnje Štajerske pozdravil državni namestnik Uiberreither. Po kratkem postanku v Šaleški dolini se Frick ni odpeljal naravnost v Celje, airpak je njegova kolona zavila proti Dobrni in nato prek Vojnika v Celje. Če je bila pot prek Dobrne že vnaprej določena, bi partizani tudi 28. avgusta ne pričakali Fricka. Možno pa je, da je Frick napravil ovinek prek Dobrne zato, ker so Nemci že 28. avgusta zjutraj lahko ugotovili zvezo med potovanjem notranjega ministra in skupino partizanov pri Št. Janžu na Vinski gori.
Partizani, ki so v Socki 27. avgusta zaman čakali Nemce, so se nato malo pred pdnočjo oglasili pri mdem posestniku in hmeljskem prekupčevalcu Štefanu Sešlju pri Št. Janžu na Vinski gori in odšli spat na njegov senik. Eden od partizanov je bil na straži. Za prenočevanje pri Sešlju so se partizani odločili, ker ga je poznal član šaleške skupine Martinšek. Sešelj je partizane kar prijazno sprejel, 28. avgusta zjutraj pa jih je prijavil. Ob osmi uri zjutraj je bila orožniška postaja v Velenju že obveščena o partizanski skupini v Št. Janžu. Sešelj je malo kasneje naznanil partizane še na občinskem uradu v Št. Janžu, ki je sporočilo o partizanih takoj odposlal po nekem kolesarju orožniški postaji Velenje. Čez nekaj časa se je z motornim kdesom odpeljal v Velenje še župan iz Št. Janža. Tako je bila velenjska orožniška postaja kar trikrat obveščena, da so pri Sešlju partizani. O tem je obvestila orožniško okrožje Celje ter celjsko gestapovsko izpostavo. Na velenjski orožniški postaji pa je bil obveščen o partizanih tudi vodja orožniškega glavarstva Maribor, ki je bil v Velenju zaradi zavarovanja cest ob Frickovem potovanju.
Šele ob pol enih popddne se je odpeljala iz Velenja s tovornim avtomobilom v Št. Janž patrulja, ki so jo sestavljali štirje pomožni policisti in nekaj oboroženih pripravnikov Štajerske domovinske zveze (veijetno vermani). Patrulji se j e priključil tudi vodja orožniškega glavarstva Maribor. V Št. Janžu seje velenjska patrulja sestala s skupino policije, članov varnostne službe in gostapovcev, ki so prišli iz Cdja. Poveljstvo je prevzd orožniški kapetan Jungbauer.
Partizani pri Sešlju niso imeli stalne straže. Okoli desete ure dopoldne sta partizana Polh in Soklič le pregledala okdico Sesljeve domačije. Ko so se približali Nemci, so bili vsi partizani na skednju, kjer so čakali na kosilo. Nemci so obkolili skedenj in nato pričeli streljati nanj. V nevarnem položaju seje najprej znašel Miha Pintar, ki je določil smer umika. Kljub temu, da so bfli partizani iznenadeni, saj so zaupali gospodarju, so naglo poskakali s skednja in se vsi prebili do gozda, ki je bil oddaljen kakih 200 metrov. S seboj so odnesli tudi vse orožje. Nemd partizanov niso zasledovali, ampak so kar od Sešlja nekaj časa divje streljali za njimi. Vodja orožniškega glavarstva Maribor je v svojem poročilu navedel, da so se partizani prebili zato, ker je skupina zaščitne pdicije, ki je prispela k Sešlju pred patruljo pod poveljstvom Jungbaueija, pričela streljati proti skednju tako, da so preostali Nemd morali v kritje.	(se nadaljuje)
VELIKA POLOMIJA
Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj
37. Stanko se je začd umikati. Srce mu je vse močneje bilo. Itn od obeh ddgolascev je počasi vlekel iz žepa nekaj, kar je bilo .najbdjj podobno kesu verige Drugemu pa se je nekaj zabliskalo dlani. Nož ali boksar, je spreletdo Stanka... Čutil je samo še, jko padla, kako so se mu noge zaplede v posodo za odpadke ob ločniku„ nato pa se mu je stemni o pred očmi. Nekje v mej^i je še dd dve bežeči postavi, zakld bi se, da je slišal strel, nato pa gaje cvzda meznanska bdečina.
38. Prebudi se je na postelji v svoji sobici. „A, pa je le cd. Saj pravim, naši fantje imajo trde buče!", je zaslišal glas, ki ga je poznal. Bi je Apis. Nekdiko ga je začudilo, da je stari dobrodušnež spet pri njem. Dvignil je gjavo in pozabil na ostro bolečino v vratu. Pri okni je zajedal neznanega sivdasega možakarja s trdim bdim ovratnikom. Spoznanje, da je neznanec duhovnik, je Stanka močno začudio.
39. „P reč as ti ti gospod Funtek",je vedro, kakor zmeraj, p edsta-vil Apis duhovnika.,,Dobro so te, ni kaj!", je še dodal. Šefe tedaj je Stanko začutil velik obliž na temenu. Potem mu je Apis povedal, kako gaje našel na policiji, kamor gaje odpeljal službujoči pdicist, ki gaje rešil pred roparskim napadom dveh pokvaijencev. ..Poklical sem očeta Funtka, misleč, da te bo treba spovedati... Kaj pa si, Stanko, pravzaprav počel v tistem gnoju, kaj? Govori!"
101\5
Dolgoročen delovni program
člani 10 NK Rudara na zadnji seji podrobno spregovorili o nadaljnjem razvoju tekmovalnega športa v občini - Za novega predsednika 10 izvoli Jožeta Šuhelja -Pobuda da bi se klub v bodoče imenoval NK Gorenje—Rudar
Nogometaši velenjskega Rudarja končujejo pod vodstvom novega trenerja Kemala Omeragiča in njegovega pomočnika Nedeljka Vukoja te dni drugi del priprav na novo nogometno prvenstvo, ki se bo začelo 19. avgusta. Po uvodnih pripravah v Velenju, ki so bile bolj namenjene medsebojnemu spoznavanju, so igralci odšli v Črno na Koroškem, kjer pa niso imeli ittod-nih pogojev za delo, zato so Črno zamenjali s Kamnikom. Te dni se bodo najverjetneje vrnili v Velenje in v času do začetka prvenstva odigrali približno deset prijateljskih srečanj, da bi bili igralci čimbolje uigrani že na samem začetku prvenstva. To je še zlasti pomembno, saj bo Rudar začel novo prvenstveno sezono v zelo spremenjeni postavi. Kot smo že pisali, zahteva novi trener od igralcev izredno disciplino, saj je njegovo načelo pri delu: Čim manj govoriti ter čim več delati. Njegovo trdno roko je med prvimi okusil Raukovič, saj tako uprava kot trener ne računajo več na njega. Kazen je doletela tudi Kikiča, ki se je prepozno vrnil z letnega oddiha. Ostati je moral v Velenju in si bo skušal pod vodstvom pomožnega trenerja Uroša Deviča znova pridobiti naklonjenost trenerja.
Križem rok ne čakajo tudi člani izvršnega odbora Rudarja, ki so dali novemu trenerju vso podporo pri njegovem delu. Na zadnjem sestanku so med drugim zelo izčrpno razpravljali tudi o predlogih za nadaljnji razvoj tekmovalnega športa in nogometa v Šaleški dolini V predlogih se med drugim zavzemajo naj bi posamezna društva, ki gojijo športe tekmovalnega značaja, kot na primer rokomet, plavanje, koša rka, atletika, nogometaši so to že storili - izdelala čim bolj podroben program dela in razvoja, ki naj bi ga nato predložili v obravnavo Zvezi telesno kulturnih organizacij, občinski telesnokulturni skupnosti sindikalnim organizacijam oziroma delavcem v združenem delu ter SZDL V predlogu tudi menijo, da bi se morali v nasi občini opredeliti katere tekmovalne športe bomo razvijali - vseh prav gotovo ne bo mogoče. Doslej pa so po njihovem mnenju primerno raven dosegli atletika, rokomet, plavanje, košarka ki nogomet.
a logov obravnava NK Rudarja. V
Drugi del predlog delovni program NK Rudarja, bodoče bodo namenili izredno skrb disciplini in vzgoji lastnih kadrov. Klub že ima veliko število mladih igralcev, ki so združeni v pionirski, kadetski in mladinski selekciji Z mladimi delajo nekdanji igralci Rudarja pod strokovnim vodstvom trenerja prvega moštva Omeragiča. Klub si bo v prihodnje prizadeval, da bi navezal čimbolj pristne odnose z drugimi klubi v občini sosednjimi občinami pa tudi drugimi klubi v republiki Člani izvršnega odbora so se na sestanku zavzeli, da je treba naročiti projekt celotne ureditve nogometnega igrišča z njegovo okolico. Poudarili so, da mesto Velenje s tolikšnim številom občanov in delavcev potrebuje tudi sodobno urejeno igrišče za tekmovalne športe. Morda bi lahko v prihodnje to vrzel objektov splošnega družbenega pomena vključili v program samoprispevka in udarniških akcij, je poudarjeno v predlogih. De lo in vodenje kluba v drugi zvezni ligi ni lahko.
Klub je od decembra lani organiziran na delegatski osnovi. Njegov najvišji organ je konferenca, ki ima 99 delegatov iz organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Poleg izvršnega odbora kluba, deluje tudi več komisij, svet igralcev, in a ktiv ZK. Vsi člani komisij in izvršilnega so amaterski delavci in morajo seveda žrtvovati veliko prostega časa za delo v klubu. Zlasti morajo veliko naporov vlagati da zagotovijo za tekmovanje potrebna finančna sredstva.
Za novo tekmovalno sezono načrtujejo, da bo klub potreboval 12 milijonov dinarjev. Okrog 8 milijonov naj bi dobili od občinske teles-nokulturne skupnosti oziroma ZTKO Velenje ter nekaterih delovnih kolektivov (Rek, Gorenje, Ve-grad) ostala sredstva pa od vstopnine, športne stave, drugih kolektivov itd. Klub ima zelo velike težave tudi pri iskanju stanovanj za igralce, zato člani izvršnega odbora pričakujejo, da jim bodo pri reševanju tega vpraša nja pomagali tudi ljubitelji nogometa.
Med tem pa je stekla tudi pobuda, naj bi klub v prihodnje dobil
Zaključek letne lige
V Šmartnem ob Paki se je pred dnevi zaključila letna liga v malem nogometu, ki jo že nekaj let zapored organizira domača osnovna organizacija Zv eze socialistične mladine. Na rokometnem igrišču osnovne šole je bilo vsako nedeljo popoldne na sporedu šest zanimivih srečanj, ki jih je redno spremljalo tudi precejšnje število gledalcev. Po pred-tekmovanju v dveh skupinah so se
e kipe nato v sklepnih srečanjih spopadle še za končno uvrstitev. Med dvanajstimi ekipami je naslov prvaka osvojila vrsta Old boys, ki je v finalu premagala Roje I z rezultatom 2:1. Končni vrstni red: 1. Old boys, 2. Roje L, 3. Paska vas, 4. Roje II., 5. Man VTh, 6. Podgora, 7. Gorenje, 8. Šmartno, 9. Rečica, 10. Gavce in 11. Baroni Ekipa Turistov je nastopila izven konkurence.
Finalisti pred odločilnim srečanjem
Tri desetletja strelstva
V letošnjem jubilejnem letu slavijo tri desetletja delovanja in velikih uspehov tudi strelci Gornje Savinjske doline. Prvi začetki strelstva na tem področju segajo še nekaj časa nazaj, prva organizirana družina pa bila Strelska družina Slavka ndra, ki je bila ustanovljena v letu 1948 na Rečici ob Savinji Za četek njenega dela je bil seveda težak. Strelci so imeli na voljo le nekaj starih trofejnih zračnih, malo-kalibrskih in vojaških pušk, nekatere c elo še avstroogrskega porekla. Kljub težkim pogojem delovanja strelcem volje in delovne zagnanosti ni zmanjkalo in v letu 1949 so bile ustanovljene strelske družine še v nekaterih drugih krajih mozirske občine, kmalu zatem pa še občinski strelski odbor.
Tako organizirani so strelci v mozirski občini dosegli iz leta v leto večje uspehe in so nanje danes lahko upravičeno ponosni Zgradili so precej strelskih objektov po vsej dolini, nakupili veliko novega orožja in v svoje vrste vključili številne
nove člane. Danes deluje v Gornji Savinjski dolini osem osnovnih strelskih organizacij in nekaj'sekcij, vse skupaj vključujejo preko tisoč strelcev, mladih in starih. Strelci se zagotovo lahko pohvalijo, da so ena najaktivnejših družbenih organizacij v mozirski občini in je njihovo dejavnost čutiti na vsakem koraku. Prirejajo številna tekmovanja, izvedli so tudi občinsko ligo in druga tekmovanja, ne manjkajo pa na nobenih drugih prireditvah.
Tekmovalno področje seveda ni e dino. Veliko časa in dela namenjajo vzgoji in izobraževanju strelcev in sodnikov, pri čemer še posebno pozornost posvečajo najmlajšim in mladim članom. Pri tem dosegajo resnično lepe uspehe in tako je njihov prispevek k spletu obrambnih priprav še toliko večji Tridesetletnico delovanja strelstva v Gornji Savinjski dolini bodo svečano proslavili 12. avgusta. Za to priložnost bodo pripravii strelsko tekmovanje in svečani program. Prireditev bo na občinskem strelišču v Mozirju. J. P.
novo ime. Imenoval naj bi se NK Gorenje-Rudar. Željo za takšno ime je izreklo že mnogo delavcev Reka in Gorenja - so poudarili -saj bi tako obe naši največji organi-z aciji v občini sodelovali pri razvijanju in podpori nogometa v Šaleški dolini
Na zadnji seji so izvolili za novega predsednika izvršilnega odbora NK Rudar Jožeta Šuhelja, saj so dosedanjega predsednika Dragana Rogiča, ki bo še naprej član izvršilnega odbora, razrešili te funkcije zaradi prezaposlenosti
SV
Posnetek iz Kamnika: trener Omeragič, Džurovič, Mujič, Džurič, Miljkovič, Numanspahič,! Purač, ČeBč, Kustudič, fizioterapevt Ivan Vukoje II. trener čepijo: Bu&ovič, Oruč, Cicak, i Rusmir, Trninič, Nargilič, Vogrinec, Mišetič in Ristič.
V Šmartnem konec počitka
V Šmartnem ob Paki sta že oživeli igrišči obeh republiških ligašev (nogometne in ženske rokometne selekcije), ki se želita na start v novo prvenstveno sezono pripraviti kar najbolje. .Prve so poletni odmor prekinile rokometašice, ki bodo v naslednji sezoni nastopale v enotni Slovenski ligi V prvem delu treningov, ki jih vodi trener Mitja Bubik, bodo igralke skušale pridobiti potrebno telesno moč, nato pa se bo po krajšem odmoru trening nadaljeval z žogo.
Pretekli torek pa so se prvič zbrali tudi nogometaši, ki jih vodi trener Bojan Prašnikar. Priprav so se lotili zelo vestno, saj jih v novi tekmovalni sezoni čaka vrsta težkih preizkušenj. Obeta se namreč novost v tekmovalnem sistemu, o čemer bodo prav danes v Ljubljani odločali delegati na delovni konferenci Nogometne zveze Slovenije. Gre za predlog, po katerem naj bi se
že v naslednji sezoni tekmovanje odvijalo v enotni slovenski ligi in v dveh območnih skupinah. Če bo predlog sprejet, bo med dvanajstimi članicami enotne republiške Bge nastopala tudi slekcijaŠmartnega v območni skupini - vzhod, ki bo štela sedem ekip pa tudi Gornje Savinjska selekcija iz Mozirja. Prav tako bodo v centralni republiški ligi nastopali mladinci Šmartnega, v območni skupini - vzhod pa mladinci velenjskega Rudarja, Šoštanja in Elkroja iz Mozirja. V Savinjsko-Koroški skupini za kadete pa bodo med drugimi nastopale selekcije Gradbenika, Elkroja, Rudarja, Šoštanja in Šmartnega. Novost se obeta tudi v rekracijskem nogometu, kjer se bodo ekipe potegovale še za naslov prvaka Slovenije. Prvak velenjskega in mozirskega območja se bo v bojih za republiški naslov srečal z zmagovalci Celja, Koroške in Zasavja.	J- K.
Nogometna selekcija iz Šmartnega ob Paki je osvojila prvo mesto v vzhodni skupini Sloven&e nogometne lige.
Ponovna ustanovitev kotalkarskega kluba
Potem, ko je delo nekdaj zelo aktivnega kotalkarskega kluba Velenje zamrlo, se obeta po dvoletnem premoru nov razcvet. Do ponovne ustanovitve je prišlo na predlog nekaterih posameznikov, nekdanjih članov KK Velenje ter ob podpori občinske telesno kulturne skupnosti Ve lenje, ki nudi klubu najnujnejša sredstva. Po izvolitvi novega vodstva, je delo v klubu steklo. Uspehi so bili kmalu vidni Mladi kotalkarji so se udeležili odprtega prvenstva v Zagrebu in dosegli pomemben uspeh (Simona Goličnik 5. mesto, Alenka Oven 6, Katja Lipovšek 7. in Mirjana Pocajt 8. mesto). Nastopili pa so tudi v konkurenci pionirjev skupine A, kjer je od petnajstih nastopajočih dosegla Andreja Oven 5. mesto. Doseženi rezultati so vplivali na delo kluba. Tako je bil v začetku julija organiziran tečaj za 55 otrok v sodelovanju z WZ Velenje. Prav sedaj pa potekajo pri-, prave za republiško prvenstvo. Iz -vršni odbor kluba si prizadeva pridobiti kvalitetnega trenerja ter vzbuditi zanimanje za . ta šport. Kljub večjim finančnim problemom kaže na boljše. Večji problem je
DOBER NASTOP VELENJSKIH PLAVALCEV
Na nedavnem državnem prvenstvu za mladince in mladinke v Ljubljani je sicer maloštevilna ekipa velenjskih plavalcev dosegla lepe dosežke.
Katja Zibert je bila v plavanju na 100 m prsno s časom 1:22,0 druga ter tako potrdila kandidaturo za nastop na Balkanskih igrah. 200 m prsno pa je preplavala v času 2:56,4 in osvojila peto mesto.
Matjaž Gaberšek je bil na 100 m prsno s časom 1:17,3 četrti enako na 200 m prsno (2:46,7).
Judita Urlep pa je bila na 200 m prsno osma s časom 2:59,8. Vsi trije so dosegli klubske rekorde.
kotalkarska plošča oz. stadion, ki naj bi bil rekonstruiran v več namenov, kar pa utegne zavirati razvoj kotalkarske dejavnosti	j m.
Zakaj smo pozabili na zastave? smo se vprašali na dan vstaje sloven&ega naroda. Preveč časa bi bili potrebovali, če bi hoteli prešteti vse hiše in družbene objekte, ki so bili na ta praznični dan brez zastav. Menimo, da za to ni opravičila Bo v prihodnje drugače? ! Drogovi pa so samevali...
šport telesna .kultura rekreacija
Kam na dopust?
Mesec julij. Nastopil je čas dopustov, počitnic in mrzličnega iskanja prostora ob moiju ali kje v planinah. Pa tudi po ulicah slišiš samo vprašanja: ,,Kam greš pa ti letos na dopust? "
V lepem dopoldnevu sva se s kolegico odpravili na Velenjske ulice. Ustavili sva nekaj ljudi in povprašali, kje bodo preživeli dopust, zakaj in kako. Ugotovili sva, da razmišljajo o čimboljšem izkoristu dopusta in pridobivanju novih moči za delo po njem. Velik problem pa je letošnje vreme.
\ \
ANDREJ KOVAČEVIČ:
„Sem dijak. Obiskujem RŠC. Zaslužene počitnice bom preživel na moiju v Rabcu. Upam na lepo vreme, dovolj sonca in prijetnih uric. Počitniške dni, ki jih bom preživel doma v Velenju, želim kar najbolj izkoristiti. Žal," nam vreme ni preveč naklonjeno. Vendar se v teh dneh kljub vsemu kopam ali „igram" tenis. V Velenju je premalo igrišč, mladi pa pogrešamo še kakšen disko klub."
kokrat pokvarjeni Pa saj mi ni nič žal, da si nisem predvidel dopusta. Kar noglejte, kakšno je vreme. Ce pa se vreme izboljša, pa grem za nekaj dni, čeprav ne vem kam
SONJA SOPOLŠEK:
„Del dopusta sem že preži •vela na morju, v organizaciji Izletnika. Imela sem se kar lepo. Le vreme nam je malo nagajalo. Delam RŠC. Delavke smo si čas za koriščenje dopustov razdelile tako, da gre enkrat ena na dopust, drugič druga Ostalo mi je še 14 dni Te pa bom mogoče preživela v nribih.
Vse odvisno od vremena. Ce bo takšno kot je sedaj, bom raje doma in preostali dopust izkoristila za kopanje kje v bližini"
MILENA ZOLGAR: Le-
tos z mojim dopustom ne 1 nič, ker imam majhnega otroka Zaposlena sem stanovanjskem podjetju Dom. Drugače bi še kar bilo, le vreme je slabo, tako da večji del dneva preživim kar doma Pa saj čas še prehitro teče. Sploh ne vem, kdaj mine dopoldan. Popoldan pi
MARICA KOSI: „Ne vemo še točno kam. Nad morjem nisem preveč navdušena Imamo že malo večje otroke, zato bomo verjetno šli na izlet po Jugoslaviji. Videli bi radi Drvar, Neretvo, Črno goro,... Zaposlena sem na kSC, kjer imamo že nekaj let kolektivni dopust, vendar pa jih mora nekaj delati tudi v tem času, saj imamo veliko naročil"
ANTON PIRMANŠEK:
„Dopust Letos bo bolj delaven. Zaposlen sem na REK kot telefonski mehanik. Telefoni pa, kot veste, so veli-
je zopet kratek in velikokiai deževen. Bom pa drugo let« šla kam na dopust, ker leta ne grem.
)
Številka 29 (491) - 27. julija 1979
koledar
Petek, 27. julij - Gorazd Sobota, 28. julij - Nevenka Nedelja, 29. julij - Marta Ponedeljek, 30. julij - Peter forek, 31. julij - Ignac Sreda, 1. avgust — Alfonz Četrtek, 2. avgust - Evzebij
dežurstva
DRAVSTVENI DOM VELE-IJE
17. 7. 1979 dr. Natek, 28. 7. 1979 dr. Kotnik, 28. 7. 1979 lomožni dežurni dr. Zinaič, 29.
1979 dr. Kotnik, 29. 7. 1979 omožni dežurni dr. Zinaič, 30. L 1979 dr. Žuber
9EŽURNI ZOBOZDRAVNIK
28. 7. 1979 dr. Božo JEVŠEK, Kidričeva 17, Velenje, 29. 7. 1979 dr. Božo JEVŠEK, Kidričeva 17, Velenje
)EŽL IHETE
ŽURSTVA RLNARJEV
)d 27. 7. 1979 do 2. 8. 1979 t ter RIHTARlC, dipl. vet. oštanj, Prešernov trg 7 - tel. 181-143
mali oglasi
kombiniran štedilnik 2 plin t- 4 elektrika prodam in kuhinj-iko napo. Naslov v uredništvu.
Oddam sobo ženski nad 30 et. Naslov v uredništvu. : PRODAM nov avto Z 750 S. informacije po telefonu
150-837	vsak dan od 20. ure bije.
[ XEROX - Ce potrebujete [valitetne fotokopije, hitro in točeni obiščite fotokopiranje v rdenju, — Nasproti lekarne. ; Kopiramo različne formate Istov in knjig in dokumentov la belem, barvnem ah transpa-ent papirju, ter na filmu in omanjšujemo vse vrste na-rtov, tabel in fotokopij. Se riporoča! Nives CESAR, Vodikova la, Velenje, tel.
151-498.
kino
28.	7. - sobota ob 18 in 20 uri KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO - hongkongški karate
29.	7. - nedelja ob 18 in 20 uri KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO - hongkongški karate
30.	7. - ponedeljek ob 18 in 20. uri SMRTONOSNO CVETJE — italijanski triler. Režija: Gianni Martucci. Igrajo: Marc Porel, George Hilton
31.	7. - torek ob 18 in 20 uri NOC ORLOV - angleški vohunski. Režija: John Sturges. Igrajo: Machael Caine, Judy Geeson
1.8.- sreda ob 18 in 20 uri NOC ORLOV - angleški vohunski
2. 8. - četrtek ob 18 in 20 uri PAMETNI BRAT SHER-LOCKA JOLMESA - angleška komedija. Režija: Gene Wilder. Igrajo: Gene Wilder, Madelline Kahn
KINO DOM KULTURE VELENJE
30. 7. - ponedeljek ob 20 uri FANTJE IZ 3. ČETE -a meriški. Režija: Sidny J. Furie. Igrajo: Stan Šhaw, Andrew Stebene
KINO ŠOŠTANJ
28.	7. - sobota ob 19.30 SMRTONOSNO CVETJE - italijanski triler
29.	7. - nedelja ob 17.30 in 19.30 NOC ORLOV - angleški vohunski
30.	7. - ponedeljek ob 19.30 KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO - honkongški karate
1. 8. - sreda ob 19.30 FANTJE IZ 3. ČETE - ameriška vojna drama
KINO ŠMARTNO OB PAKI
27.	7. - petek ob 20 uri PES, KI JE IMEL RAD VLAKE - domača kriminalka. Režija: Goran Paskaljevič. Igrajo: Svetlana Bojkovič, Infran Men-sur
30. 7. - torek ob 20 uri KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO - hongkongški karate
KINO MOZIRJE
28.	7. 1979 ob 20 uri AGENT ŠTEVILKA 1 TAJNE SLUŽBE - angleški pustolovski
29.	7. 1979 ob 20 uri AGENT ŠTEVILKA 1 TAJNE SLUŽBE - angleški pustoiov-ski
31.7. 1979 ob 20 uri LJUBIMCI GOSPE FANI - ameriška ljubezenska drama (B. Streisand, O. Shariff)
REDNI KINO VELENJE
| 27. 7. - petek ob 18 in 20 KUNG FU - BORCI ZA OBODO - hongkongški ka-ite. Režga: Chan Tung Man.
jo: Yang Tze-Kiang, Li Jin Kun
SMRTI:
Mahmut KLJUNlC, ključavničar iz Prijedora, roj. 1953 ; Frančiška HROVAT, upokojenka iz Velenja, Kidričeva c. št. 23, roj. 1901.
Matični urad Šoštanj Poroke:
Dušan DOBNIK, roj. 1956, električar, Šoštanj, Cankarjeva c. 14 in Stanislava CEHNAR, roj. 1960, natakarica, Velenje, Koroška c. št.'29
Smrti:
Radovan PEROVlC, upokojenec, Žiče št. 98, star 82 let; Antonija KOPRIVA, kmetoval-ka, Petrovče št. 63, stara 70 let; Marija KOŠENINA, upokojenka, Velenje, Kidričeva 23, stara 89 let.
kronika
IZSILJEVAL PREDNOST
Voznik kolesa z motorjem Milan Ferenc je peljal 16. julija po Celjski cesti v Velenju. Ko je pripeljal v križišče s Foitovo in Šaleško cesto, ni upošteval znaka prednostna cesta. Zapeljal je v križišče v trenutku, ko je iz Starega Velenja pripeljal voznik kolesa z motorjem Štefan Šipuš. Prišlo je do trčenja. Oba voznika sta padla po tleh. Pri tem se je voznik Šipuš lažje telesno poškodoval, na vozilih pa je za okoli pet tisoč dinarjev škode.
ZADEL SPREDAJ VOZEČI AVTOMOBIL
Voznik osebnega avtomobila MB 123 - 285 Franc Garb je peljal 22. 7. 1979 iz Velenja v
Pesje. Vozil je z neprimerno hitrostjo. Zapeljal je skozi križišče v Pesju, kjer je gorela zelena luč. Pred seboj je zagledal osebni avtomobil CE 100 - 732, ki ga je vozil Rado Ježovnik. Voznik Garb ni uspel zmanjšati hitrosti in se je zaletel v spredaj vozeči avtomobil. Pri nesreči sta se voznik Garb in njegova sopotnica lažje telesno poškodovala. Škode na vozilih pa je za okoli 20 tisoč dinarjev.
S TRAKTORJEM PADEL V PREPAD
Voznik neregistriranega traktorja Franc Visočnik je peljal 23. julija po cesti proti Šmihe-lu. Ko je v klancu navzdol pripeljal v blagi desni ovinek je iz neznanega razloga zapeljal v levo izven vozišča ter s traktorjem padel v približno petdeset metrov globok prepad. Pri tem se je hudo telesno poškodoval in na kraju nesreče poškodbam podlegel. Vozilo je poponoma uničeno.
ZABODEL GA JE Z NOŽEM
V gostinskem podjetju Paka Velenje sta popivala 17. julija letos H. S. in A. P. Tam sta srečala M. K. s katerim sta bila sprta. Dogovorila sta se, da ga bosta pretepla. Počakala sta ga pred hotelom ter odšla za njim do desna. Pred hišo ju je M. K. opazil in začel bežati. H. S. je pohitel za njim in ga na stopnišču dohitel ter ga začel pretepati. Med pretepom je potegnil nož in z njim zabodel M. K., ki je kmalu za posledicami ran umrl. H. S. in A. P. sta hotela pobegniti, vendar so ju delavci Postaje milice Velenje kmalu odkrili ter ju izročili sodniku za prekrške.
Tole je ostalo od kavča
Matični urad Vdenje Poroke:
Dija MILINCIČ, roj. 1952, zidar e Velike Dove in Kata JUREKIČ, roj. 9. 5. 1958 delavka iz Velenja; Ladislav TO-TER, roj. 1944, delavec iz Velenja in Terezija LOCNIKAR, roj. 1950, delavka iz Velenja, Bogomir PREVALNIK, roj. 1955, rudar iz Šaleka in Jožica HRIBERŠEK, roj. 1952, delavka iz Pale pri Velenju.
POŽAR V STANOVANJU
Vžigalice so zelo nevarna igrača za otroke. To dokazuje tudi požar, ki je Ebruhnil pred dnevi v podstrešnem stanovanju na Jurčičevi 5 v Velenju. Dveletna deklica je dobila v roke vžigalice in se z njimi igrala, medtem ko je oče, ki je bil ponoči na delu spal poleg nje na kavču. Med igranjem je deklica prižgala vžigalico in zanetila kavč. Ko se je oče prebudil, je bila soba že vsa v dimu, le hitri akciji sostanovalcev pa gre zahvala, da požar ni zajel celotnega stanovanja in tudi celotnega petorčka, ampak je zgorel le kavč,
Na kraj dogodka so takoj prišli tudi velenjski gasilci, vendar na srečo tokrat njihovo posredovanje ni bilo potrebno. Povedati pa je treba tudi to,' da so stanovalci požar zadušili z vodo, ki so jo prinašali v posodah a svojih stanovanj. Žal ti objekti namreč še nimajo aparatov, niti ročnikov.
DO ERA, Velenje
Delavski svet delovne skupnosti
skupnih služb
OBJAVLJA
naslednja prosta opravila in delovne naloge v službi za avtomatsko obdelavo podatkov:
1 organiziranje in programiranja (dva delavca) Z administrativna dela (en delavec)
Kandidati morajo poleg splošnih — z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1.
srednješolsko izobrazbo ekonomske ali ustrezne smeri, pasivno znanje angleškega jezika pod 2.
administrativna srednja šola
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Za opravljanje objavljenih delovnih nalog je predvideno 3-mesečno poskusno delo. ^Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov DO ERA, Velenje, Kersnikova 1; komisiji za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb najkasneje 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v roku 10 dni po „ izbiri".
Avto šola pri avto moto društvu „Šaleška dolina" Velenje bo v času počitnic organizirala 30 urni tečaj iz cestno prometnih predpisov za voznike koles s pomožnim motorjem (mini moped). Pogoj za opravljanje izpita je starost 14. let Prijave sprejemamo v društveni pisarni vsak dan od 7. do 17. ure.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA VELENJE
Razpisna komisija za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi razpisuje dela in naloge:
1. vodja kontrole v podružnici SDK Velenje
pogoji:
—visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri —štiri leta ustreznih delovnih izkušenj —spodobnost za organizacijo in koordiniranje dela —moralno politična neoporečnost
Z vodja ekspoziture v Mozirju
pogoji:
—višja izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri —štiri leta ustreznih delovnih izkušenj —sposobnost za organiziranje in koordiniranje dela —moralno politična neoporečnost
Izbrana delavca bosta imenovana za dobo štirih let. Stanovanj ni.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni od objave razpisa na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Velenje, Rudarska 3, komisija za razpis.
škoda pa je nastala tudi na tapetah in na podu.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
MATILDE RAJH
ste iskreno zahvaljujemo sorodnikom znancem in sosedom iz Silove, ki so nam kakorkoli pomagali ob njeni smrti. Posebna zahvala dr. Zupancu za dolgoletno
z:dravljenje. Zahvaljuje
fjujemo se pevskemu društvu Šentilj ter obema govornikoma, nadalje vsem organizacijam in posameznikom za podarjene vence, izraze sožalja in spremstvo na rajeni zadnji poti.
Hči Marija Javomik v imenu vsega sorodstva.
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage mame, babice in prababice
ANGELE REDNAK roj. ANDRINEK
druž. upokojer ! e
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se sodelavcem TGO Gorenje-PROMET, RLV - Jamska mehanizacija, TOPLOVOD Velenje, SIS Velenje, govorniku za poslovilne besede, župniku za opravljen obred ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Rezka z družino, Marija z družino, sinovi: Jože z družino, Rafael z družino in Nande z družino ter ostalo sorodstvo.
...... — ■ ^
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje je pričelo lansko leto z gradnjo desetnadstropne stolpnice na gradbišču Šalek II. Investitor tega objekta, katerega predračunska vrednost znaša 6,5 milijard dinaijev, v njem pa bo 97 dvo in trosobnih stanovanj, je samoupravna interesna stanovanjska skupnost, blok pa naj bi bil dograjen konec marca prihodnje leto.
Cesta med Radmirjem in Gornjim gradom. SI zagotovo ni daleč, daleč naokrog. Številne luknje, j in podobne dodatke je sedaj zamenjala debela i zemlje in gramoza, bolje rečeno kamenja. Kakršne! omejitve hitrosti so povsem odveč, vožnja je skc nemogoča. Turistični vidik lahko zanemarimo, po cesti pa se vsakodnevno vozi na delo veliko delava obe smeri.
Kljub času letnih dopustov gradnja stanovanjskih blokov v soseski Šalek Gorica napreduje-Stanovanj&i blok Bevče III, v katerem bo 78 stanovanj, investira pa ga Rudnik lignita Velenje, bo predvidoma dograjen do novega leta. Vegradovi delavci pa so v teh dneh pričeli z gradnjo še enega stanovanjskega bloka Tudi investitor tega je Rudnik lignita, v njem pa bo 54 stanovanj. V tej soseski bo do novega leta končan še stanovanjski blok, katerega investitor je samoupravna interesna stanovanjska skupnost.
Vse za družino in dom« za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho!
VELEBLAGOVNICA FnI IlOma VELENJE
Ruvalo je drevesa,
Takšnega spremenljivega vremena kot je v letošnjem poletju že dolgo ne pomnimo. Ne le, da ob hujših nalivih voda vdira v mnoge kleti in kletna stanovanja, ampak iznenadno neurje povzroča tudi drugo škodo.
V petek pred tednom dni med 16. in 17. uro je nekatera
območja naše občine zajel pravi vihar, ki je povzročil precejšnjo škodo.. Neurje spremljano z močnim vetrom je bilo tako silovito, da je lomilo in ruvalo drevesa s koreninami vred. Tako se je prepolovilo visoko drevo v bližini petorčka na Jurčičevi 5 v Velenju in ob padanju na tla potrgalo električno na-
Izruvano drevo na Cankaijevi cesti v Šoštanju
Delavci tozda Elektra Slovenj Gradec — nadzorništvo Velenje so imeli veliko dela
odkrivalo strehe...
peljavo, zaradi česar so bih stanovalci tega in sosedanjega bloka več ur brez toka. Neurje ni prizaneslo tudi Družmiiju, saj je polomilo več deset dreves.
Naravnost grozeče pa je bilo v Šoštanju. Drevesa, ki jih je izruval vihar, so potrgala električno napeljavo tako, da so bfli
mnogi prebivalci do sobote popoldne brez elektri čenga toka.
Precej škode so utrpeli tudi v tovarni usnja Šoštanj, kjer je veter dobesedno odkril vegeta-bflni oddelek, povzročil precej Šcode tudi na drugih objektih, vsa tovarna pa je bila brez elektrike pozno v noč.
TURNIR MLADIH
V počastitev dneva vstaje slovenskega naroda je bil dne 21. julija pod pokroviteljstvom OO ZSMS desni breg, na igrišču OŠ Gustava Šiliha drug turnir v malem nogometu za vse pionirje stare do 16 let. Turnir se je razlikoval od lanskega v tem,' da je bila letos starostna meja za dve leti nižja kot lani. Udeležba na turnirju je bila zelo dobra, saj je sodelovalo kar osem ekip, iz krajevnih skupnosti, posameznih ulic in celo posameznih hi š. Kljub nekaterim manjšim zapletom glede starosti posameznih igralcev, je turnir potekal po načrtih organizatorjev. Vrstni red prvih treh ekip pa je takšen: 1. mesto in s tem tudi pokal je osvojila ekipa iz KS Ravne, 2. ekipa iz Kraigherjeve 8, 3. mesto pa ekipa „Mornarji". Poudariti velja, da so se vsi po vrsti športno borili. Pohvaliti pa je treba tudi vso prizadevnost in vestnost mladincev iz OO ZSMS De sni breg, ki so organizirali ta turnir, za katerega upajo, da bo postal tradicionalen.
STIKI Z ZAMEJSTVOM
Nogometni klub Gradbenik iz Ijubnega ob Savinji že vrsto let goji tesne prijateljske in športne vezi z zamejskimi Slovenci. Ze leta 1971 so navezali stike z nogometaši iz Železne kaple in že takrat so sklenili, da se bodo srečevali vsako leto in v obeh krajih. Vezi so se iz leta v leto krepile in od leta 1975 naprej so vsako leto odigrali tekmi na Ljubnem in v Železni kapli Tako so doslej odigrali enajst srečanj. V
športnem pogledu so bili ve uspešnejši Ljubenci, saj so d« dobili sedem srečanj, tri pa so končala neodločeno.
Zadnjič so se nogometaši ol moštev pomerili minulo sobot« Železni kapli. Tudi tokrat so uspešnejši gostje iz Ljubnega, ki srečanje dobili s 3:2, gostite^ jim bodo obisk kaj kmalu wj Dogovorili so se namreč, da b< srečanje na Ljubnem odigrali konec prihodnjega tedna, tekma bo sodila v splet prireditev ob k šnjem, že 19. po vrsti, Flosarsk balu.
i
ATLETSKE NOVICE
Peter Svet, član jugoslovas atletske reprezentance, je v Ka: cu dosegel enega svojih najbo časov in najboljši letošnji čas. disciplini 3000 m z ovirami je ti 8:42,02 in tako potrdil svojo dol pripravljenost in svoje mesto reprezentanci za finale evropsk prvenstva v atletiki, ki bo 4. a avgusta v Torinu, v Italiji.
Enak uspeh sta dosegla tudi 21 AK Velenje Stanko Miklavžim Bogdan Makovšek, ki na podi letos doseženih rezultatot zastoju Jugoslavijo na Balkanskih atleti igrah v Romuniji, 27., 28. in julija.
4. in 5. avgusta bo v Celju publi&o prvenstvo članov in čil v atletiki. Udeležilo se ga bo atletov in atletinj iz Velenja, ki izpolnili normo.
Tudi drevo s tako velikimi koreninami - nasproti kleparstva v Šoštanju, ni bilo kos neuiju
V tovarni usnja Šoštanj je veter odnesel &oraj vso opeko z vegetabilnega oddelka
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstvi, izdaja Center za informiranje, propagando in 2aložništvo Vet nje, Velenje, Foitova 10, p. o.
„NAŠ CAS" je bil ustanovlja 1. maja 1965; do 1. januarji 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,.ŠALEŠKI RUDAR", kot tednik pa izhaja „NAli ČAS" od 1. januarja 1973 nt prej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sti Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična uredniki).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitovi 10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dimrjei (za inozemstvo 360 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. / Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Noito mesto, tisk tiskan ,,Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za, J*IAS ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnep sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarji 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.