Lt»t it korUH i^U»-•k*ga I|u4atva. l>«Uv-cl to oprtvictnl do va««t War praductraio. Thl» pnypcr ii d«vo»«d to th« Ini«r*sta ol tha working cUm. Work-arc ara an it t lad to all what thav produca. kiMFM » i>c«U mh u»»u«r. D«e. iw». JM £*"\f,'¡Í¡:* Office: 2146 Blue Island A** III qi.d- ih. Aciofi;*atr»M*f "»«k wi "Delavci vseh dežela, združite se PAZITÍJ * ^ V na étavtlko v oklepaju-ki aa naKala polag va-éaga na*lova. prilaplla-nega apodal ali na ovitku, Ako (OlO) ta étavllka tedai vam a prlhodn|o étavtlko naéega liata po ta/sa naroé»»lna. Proal» mo, ponovita |o tako|. Stev. (No.) 315. Chicago, Ul., 23. septembra (September) l»13. Stavkarji pripravljeni za dolg HU "SÄ Rudarji v bakrenem okrožfu solidarni In neoma- p0 lastni inpovedi je zaklal svojo )anl, čeprav bo štra|k tra|al celo zimo. Car ljubico, razgekal jo na devet ko McNaughton zavrnil . posredovanje zvezne »ov in pil njeno kri. zadavil vlade. Slovenski skeb|e hodijo na delo držeč se ženskega krila. je tudi njenega otroka. Ponarejal je denar in najbrž je v zvezi še z drugimi zločini. (Miners' Bulletin in izvirna poročila.) Strašni zločin o katerem smo jev in njih družin snsisjo po- na kratko poročali zsdnji teden vprečno $40.000 tedenska. Samci katerega je Izvršil Rev. Hana dobe po tri dolarje podpore na Shmidt, knrat katoliške cerkve .teden in ozenjeni št raj k ar j i pa poUv. Jožefa. iru 125. cesti v New sdein dolarjev. JVorkti, postaja z vsakim dnevom Vladni saatopnik Moffit je med groanejši, čimbolj policija prodira vsemi rudniškimi managerji našel v podrobnosti istega. Calumet, Mieli., 1«. sept. — Velikanskega shcita v nedeljo v Palestri, kjer je govoril John Lennon, blagajnik A. F. of L., se je vdeiežilo nad 7000 oseb. Kavno toliko ljudi je korakalo pred shodom iz Ked Jacketa na Laurium do Palestre. Na čelu velikanskega sprevoda so bile ženske in otroci. Vse je bilo minno in veselo, kakor na nedeljskem pikniku. Miličarji se ležali v svojih barakah in zloglasnih puškarjev ni bilo nikjer videti. John Lennon je na ¿»hodu zagotovil stavkarje, da vse orga nizirano delavstvo cele Severne Amerike (v Zedmjeiuh državah in v Canadi) stoji za njimi in bo stalo dokler ne zmagajo. (Jovoril je tudi Charles II. Mover, predsednik \V. F. of M. Oba govornika sta priporočala rudarjem, da ae naj vzdržijo v mejah zakana in vsako nasilstvo naj prepuste mili-čarjem iti importiranim puškar-jeni. Calumet, Mioh.. 16. sept. — Pri brutalnem napadu na korakajoče stavkarje zadnjo soboto na oglu osme in Klm ceste so miličarji osuvali in ranili Ano Klemene in Antona Štefančiča, katera sta nosile z ved nate zastave. Sodrnžieo Klemene, katera s* je že parkrat s«.»iixala kot »»nrv* v stavki, ho fyn*ta~Vfte vojaške zverin-' ti 1 k 1 e ' Kajbiieti in a "uški-nim kopitom po rokah in po plečih. Pobesila je prapor proti tlom, toda držala ga je krepko kljub udarcem in zaklicala zverinam : "Naptej! Ustrelite me! Prej bom umrla kakor pa izpustila prapor iz rok!" Ko so vojaki uvideli, da ji ne morejo vzeti zastave, so jo pustili. Antonu Atefančieu so pa iztrgali prapor iz rok in ira neusmiljeno tolkli po glavi in obrani. Prapor sam so prebadali z bajoneti in odbili ostrino z okraskom orla. Stavkarji v paradah, odkar traja stavka, ne nosijo drugih zastav kakor samo ameriške; vojaki pa se do te vladne zastave nimajo nobenega spoštovanja. McNaughton zavrnil zvezno vlado Calumet, Mieli., 17. sept. — Družbe bakra s Calumet & Heekla Co. na eelu so arogantno zavrnile ponudbo .Johm A. Moffita, posebnega odposlanca vladnega oddelka za delo v VVashtiiglonn. kateri ,ie_ skijšal prinraviti oneratorje do kakšne mirovne konference /. rudarji. Morffit je bil presenečen in sarkastično je izjavil, da naslov 44 kralj bakrenega okrožja" McNaugtonu poginoma pristoja? Iz tega je evidentno, da kralji bakra hočejo boj do skrajnosti in njih nainen jc zavleči štrajk do zime. nakar upajo, da bo zima in revščina prignala rudarje do kapitulacije. Tiranski MoNaughton je izjavil, da se bo pogajal le s "svojimi" rudarji in da vsak, kateri bo šel nazai na delo. mora podpisati izjavo, da ne spada v le enega, ki bi bil pri volji na Umori in zločini najhrutslnejšc dogovor in sicer v osebi Theculors vrste se d« gsjsjo vsak dan, toda Denglera, kateri gospodari čez 0 tako groznem in zverskem hudo-Mohank rudnik. Omenjeni je skli- delstvn še ni bilo slišati desetlet-cal konfercnco drugih manager jtt MMM| civiliziranimi ljudmi. Ta« jev v Iloughtonu na posvetovanje, ki zločini so bili mogoči le ob ča MeNaughtona je to razjezilo iti hii svete španske inkvizicije, ko je takoj je ukazal lokalnem 4,('lubu katoliška cerkev mučila nearečne of Commerce", da naj "preišče" ljudi — ista katoliška cerkev, ko položaj stavke. "Club of Commer- j,. Hin ¡n služabnik je Rev Schinidt ee" je seveda posluhnil in po |{eV. Sehniidt jc izpovedal v za-kratki preiskavi je "iznašel", da poru. da je umoril Ano Aumiller, sr stavkarji "kri.i vsega zla. ' Ts 2*2 letno deklico, katera j«- služila imenitni razsodek je potem Me v farovan katoliške eerkve sv. Naughton pred?*»/i 1 konferenci tionifacija na 17. eesti v New Yor rinlniških niagnatov, katera se je ku. Po lastni izpovedbi ji je v vršila v sredo. K>iJ so magnatje spanju prereza 1 vrat in nato j» tam sklenili, še ni znano. Rudarji I nesel še gorko truplo svoje l.ju-nimaio m'»ene ji /upanja v to bice v kopališčno sobo, kjer je z konferenco. \'si manage«ji 1- ne- nožem odrezal glavo proČ, a osta-odv:stuh bakrenih družb m; b< Ija- |o truplo je z mesarsko žago ra/ liitinit' jhmI vplivom ti.rjs Me m<>Karil na osem kosov. Ko je bilo Naurhtona. Vsi bakreni rudniki zverinsko delo končano, je duho- do kraja počivajo; izjema so le ne- ven Schinidt zavil kose trupla v kateii r«.\i (alnmrt i • cla Co., I |H»pir in jih nesel v reko Hudson, kjer s** muc: par sto skebov. kjer jih je |K»topil Naredil je de- vet zavojev iu nosil jih petkrat Milioni za kapitaliste — psovke ia bajoneti za rudarje. Calumet & Ileela Co. je v 40 litih svojega obstanka izplačala Pil milionov dolarjev dividende svojim delničarjem, povprečno tri milicoe na leto. Poleg tega je investirala 25 milionov dolarjev v druga rudniška |>osestva. Ta družba kontrolira 14 mdnikov, oziroma 14 rudniških družb in povsod ima ene in iste direktorje. Tri milione dobička na leto za lene iu brezdelne kapitaliste v Bostonu in drugod! Ko so pa vsta li ljudje, ki narede te tri milione vsako leto, ko so vstali rudsrji, ki s svojimi /ulji ustvarjajo vse te milione — ko so končno vstali in rekli, da jim gre od teh milionov nekaj drobtinic več, odgovorila je tiranska Calumet and Hecls Co. z bajoneti in puškami Rudarji, borite se, borite se. lw> rite sp do zadnjega, kajti vaš lmj je pravičen, da bolj pravičnevra ni more biti več nič na svetu- Tudi ženske se organizirajo. Calumet, Mieh., P», sept. — Več kot sto žensk, ki so večinoma ho-proge stavkarjev in marljivo so delujejo v stavki, se je aešlo v italijanski dvorani zadnji četrtek in ustanovile so žensko podružnico Weste.rm Kedcrstion of Min«*». Izvolile so sledeči odbor: M rs. Ana Klemene, predsednica: Mrs. Volpa, podpredsednica ; Mrs. Mik-kola. fin. tajnica; Mrs. Mikko, za-pisnikarica in Mi*s M. Les, redi-teljica. Slovenske skebkinje vodijo svoje možičke za roko na delo. Calumet. Mieh., H>. sept. vodo. TTmor je izvršil 2. septen» bra v hiši štev. 8 na llroadhur*t Ave. Dotičuo stanovanje je zaren-tal par tednov poprej pod imenom " A. Van Dyke" iu umorjeno dekle je tam predstavil kot svojo ženo. Zverinski katoliški pop je obenem izpovedal, da je deklico umoril - iz ljubezni! (Taka je ljubezen katoliških duhovnov!) "Ljubil sem jo tako strastno" rekel je pop.— "da brez nje ni sem mogfl živeti in zato sem jo zaklal..." Zverinski |>op je obenem povedal, da je bila Ana Aumiller njegova — poročena žena. Poročil se je z njo sani. "Kot duhovnik imel sem to meč in zato sem se z njo poročil, samo da sem jo zadovo Ijil" — dejal je pop morilce. V doticnem stanovanju so res našli med mnogimi drugimi stvarmi /c-nitno dovoljenje (marriage licence). Ko so ga peljali v ječo, |K>vedal je Rev. Schmidt, kje je kupil nož in žago; dalje je povedal. da je na prazni loti blizu hiše, kjer je umoril dekle, «e/gal jtwrw'jx.*- .jwMfVJjr, ki. y.i.Jt»jb»...v** krvava. Toda /gorela ni do kraja in «»stänke j«' pobrala policija. Iu o tem strašnem dogodku, ki mora pretreati tudi najmočnejše JHvce, je pripovedoval duhoven Schmidt čisto mirno, hladnokrvno, kakor da se ni nič zgodilo, tako da je navzoče detektive stresala zona. Njegovo govorjenje in obpašanje je kazalo na blazneža. Rekel je, da inu je sv. Klizabčta v unijo. Stavkarji so pa nafprotno izjavili po svojih zastopnikih, da i Stavkarji so še zmiraj trdni kakor so pripravljeni na boj brez ozira skala. Ne zmenijo se za zvijače pripra vi ji kakor dolsro traja. MeNaugh t on in njegova banda se grdo hioti če misli, da bo prihajajoča zima u-poirnila stavkarje. Rudarjem je zagotovljena pomoč od vseh strani. Unija premogsrjev v IVnns in Tllinoisii je sklenila |>oslati cel parnik premoga iti organizacija mlinarjev v parnih mlinih pošlje drugi parnik moke. Mover jc zadnji teden prejel $125.006 v gotovini. $100.000 je poslala organizacija premoga r jev v lllrnoisu, drugo pa uiti i je W. F. of M. Stroški za vzdrževanje 1&.000 stavkar- niti za grožnje kompanijskih baronov in njihovih hlapee\, new-yorških in calumetskih barab, med katerimi je tudi precej slovenskih izdajic in "humov". Mestni možje Calumets in Lauriir ma so tudi priskočili kompaniji na pomoč. V enem svtoinobihi z new,vorškim barabami vozi se ca-lumetski fwlieijski šef Jos. Tru-dell. a v drugem pa šef policije i7 Laurinmu. Božji namestnik in de-pnti Klo|»čič se kajpada tudi vo (Nadaljevanje na 4. strani v 1. koloni) jo k proilal m izroi'il na štev. 68. iirsnciliurst Ave. Policijski nad-itoraik Kaurot je šel z več. detektivi tjakaj, toda stanovanje je bilo zaprto. Vlomil je vrata iu takoj je im« 1 dokaze o umoru. Tla^o bila fpa krvava in povsod so ležali kos«! okrvavljenega papirja. Našli #o tudi nož iu žago, katere se jc ifržala kri. Dalje so našli celo kopo pisem naslovljenih na "Anna Aumiller, care St. Boniface Roma:! Catholic Church, 47th St." in fotografijo deklice. Detektivi so 5$' nato obrnili na cerkev sv\ Bonifacija ill v t a mošnji okolici so Idtnalu izvohali s pomočjo slike, da i dotična deklica služila v on-detsern farovžu, ali bila je pred krs&em otklovljena vsled "nekih nepfavilnosti". (Bila je namreč nos#st) Oalje SO detektivi iznašli, tla se je za deklico zelo zanimal Rev. Hans Schmidt, kateri je tamkaj kaplanoval, a pozneje je bil prestavljen k cerkvi sv. Jožefa na 147 ulico. Nadzornik Kaurot je i-l naravnost tje v noči med soboto in nedeljo dne 20. t. iu. s svojimi detektivi in zghteval, da hoče videti Rev. Sehuiidta. Ko si je ta izvlekel iz postelje, natak tiivsi nase duhovniško haljo, dejal inu je Kaurot na kratko in rezko: "Mr ScJimidt, Vi ste aretirani radi umora Ane Aumiller P* Pop se je stresel, ali samo za trenotek. nakar je mirno odgovoril: "Da. jaz sern jo umoril in takoj grem z Varni, samo pustite me, tla se preoblečeni." Nadzornik ga je ustavil in preiskal. Dolg nož so na šli pri njem. Nato so lo|>ova odpeljali v Tombs, kjer so mestni zapori. Djali so ga v oddelek za morilec. odkinler pelje le ena pot v Sing in na električni stol. tgpt|M>v*ki zločinec pa ni ugono-bHiiatfTrt svoje ljubice, trm več n-moril y tudi njenega otroka, ka teremu je bil oče. To je prtznal saai zadnji četrtek. Najprej je zadavil otroka in potem zaklal še mater. V njegovem stanovanju so našli tudi z-bite plošče /a ponarejanje desetdolarskili bankovcev i/ cesar policija sklepa, da je bil diihkivnik-morilee tudi ^»onareja-lee denarja. Zaprli so nekega "dr." Murela; o katerem trdijo, da je bil s Schmidt oni \ zvezi glede ponarejanja denarja. Duhovnik je na sumu, da je izvršil še več zločinov in policija pridno za slednje njegovo preteklost. Rev. Hans Schmidt je star let in doma je iz Awhsffenburga v Nemčiji. V mašnika jc bil posvečen v Mainzn 1. 1904. V Ameriko je prišel 1. 1W8 in služboval je najprej v New Vorku. Nato je po [»oval v Ixurisville, Ky., kjer so ob času njegovega bivanja našli truplo umorjene deklice Anrte Kellner pod farovžem. Njemu niso mogli ničesar dokazati, toda sedaj je na sumu, da je tudi dotič nT umor na njegovi vesti. i'j."R>1iV se je Schmidt po v ni i I v Ncv York, kjer je bil nastavljen kot [►oranžni župnik najprej pri cerkvi sv. Bonifaciju in nazadnje pri .•erkvi sv. Jožefa ua 1--"» cesti. Lelo (VoL) VIII. lepo skrito poleg oglasov. Tam pi-]viaeti 30. septembra ne amen* še, ds je popevaki morilec "brž- gubiti niti ene ure ¿as*. čas blazen". Kaj pak, "blazen je! Saj so vsi popje — blazni! Kai pa če bi tako hudodelgtvo i* vršil kak — gocialist?! Za pet Kriščevih ran!--Se pomisliti ue smemo, kakšno tilljelijv dolietii. Tedaj ne bi bilo samo 13 vrstic — bila bi cela prva stran z debelimii naslovi: — — "Socia list — morilec, morilec, morilec! Vsi socialisti so morilci, hudodelci: . . . Socializem vzgaja morilce; . . " Tako bi pisal "Am SI." Ker pa je morilec — katoliški duhovnik, jc pa stvar druga! Pop Kranjec ima |>oscbuo naslado /a "socialistične zločince". Zdaj je na mestu, da piše o kato-ilških zločinih -r- o '.ločinih kato toliških popov, ki s v zmožni najbolj satanskih zločinov, kar si jih je kedaj izmislil satan! Op. stavca: — Pfuj l Le tako naprej: Farji gredo vedno boli nazaj med divjake. Delavci, ali berete današnje dogodke/ Prosim berite in zdramite se sami! AFERA ERJAVEC. Kakor razvidiino iz poročil iz lisrmburgs in (¡reensburga, Pa., je malone izgubljena vsaka nada, da bi rojaku K rja ven oteli mlado življenje. Odvetnik .1. Ililarv Kro nam kateri se jr jmi zaslugi tsmoft- j umret njih sod r ugo v zavzet /a Krjavca je Sporočil, da je vsak nadaljni korak za novo obravnavo brez pomena,kajti vrhovno sodišče jo isto oilreklo. Državno pravdništvo s»' neče ganiti iz "tehničnega razloga", da se je Krjavee sam priznal krivim, ker je pri obravnavi priznal, da jc umorjenega udaril. Odvetnik Kee-tnau je i»«1o celo zadevo predložil "pardon brn gega torej ni storili kakor ponovno apelirati na guvernerja Teiinerja. da nesrečnemu rojaku spremeni kazen v dosmrtni zapor in ga tak»» "reši nàrharsTke tgurli na vislicah. Ker je torej le še nekaj dni časa Krjavee mora namreč Sodrugi, storili smo v tej za devi vse, kar smo mogli in kat je v dauih razmerah mogoče sto riti. Cela stvar je prišla v javuoat — prepozno^ da bi ae innglo pt> rasnih legalnih potih, po katerih navadno potuje ameriška sodna procedura kaj storiti. Dctični "tehničke razloge", na katere ta opira državno pravdništvo, bi bilo treba izpodbiti — ako so do bri dokazi zato, kakor so poročat» sodrugi —r pred frhovnim sodi ščein, ko se je vršila razprava 0 ponovni obravnavi. Kadar vrhov no aodišče opravi svojo stvar, po tem je že prepozno. Zakaj ae rfi "pardon board" otzira! na ckol nosti, ki mečejo na pravilnost in pravičnost obravnave proti Krjav eu precej slabo linfc, nam je ne raouimljivo. Najbrž so bili tudi tam "tehnični raslo««" močnejši kakor vse drugo. Kakor rečeno/ za stvar srno se zavzeli prepozno in sedaj ne preostaja drtrzega, ka kor edino poiniloi»ftcnje po guvet nerju. Pripomniti moramo še, da tnd» v tem slučaju se kaj sijajno rszo deva — razredna fustka. Če bi bil rojak Krjavee rwimo kak milio nar Thaw, bi lahko dciakal vi soko starost. Ker jc pa le reven inozemski delavec,, mora pa tako) barbarske smrti na visfr eah, dasiravno ni zlofcsn prvegu nič mile % od drugega. Obrambni fond »a Krjavca, ka terega so zbrali sodrn-gi na apel v našem listu, /nafta fcez $800.00, kakor jc razvidno ia izkazov. Pri nas se nahaja $126.50, ostanek ao poslali sodrugi naravnost na Fr Matkota. Odvetaiiiki stroški — ki jih bo objavil sodr. Matko — zad njih dni niso menda posebno ve liki, tako da ho nekaj ostalo n fondu. Mi smo zato, ds gre ves preostanek v pomoč slovenakhn štrajkarjem v bakrenem okrožju Miehigana. Ali ste vsi zato t Konfc no hvala vsem, ki so ae odzvali iti prispevali v prid nesrečnega Kr javca. TELEGRAM PROLETARCU Calumet, Mich., Ti sept, la Scdnijska prepoved — Injimc tien. Prepovedane so straže, pa rade in shodi. — ftavs Komentar nepotreben. SKUPNA KONFERENCA. V soboto, dne 27. sept. t. 1. bo skurna konferenca vaeh iuiroslo vanzkih socialističnih klubov U Chica#e in sicer v uredniških prt> štorih Radničke 8trafe (1830 Cen tre A ve.,) — ob 8ih zvečer. ~ Ker j« te kes/^renra vel» keffa pomena, pridite ja gotovo vgi Člani — in točno! Katoliška cerkev ~ molči. Kakor vedno v takih slučajih, tako tudi sedaj igra katoliška cerkev v Ameriki najbolj smešno in obenem klavrno vlogo. Na prvo sanjah naročila, da "mora dekli- vest o strašnem zločinu so molčali co ubiti in darovati Bogu, kakor je hotel Abraham darovati Ua-ka." Toda, |>olicijskc oblasti -so bile kmalu na jasnem, da duhoven ni noben blaznež, temveč zakrknjen zločince, človek Urez srca. katerege ne gane nobeno hudodelstvo. Zločincu so prišli na sled s pomočjo kosa blazinice, v katerej so našli kos trupla nesrečne deklice v vodi. Detektivi so sledili blaži nico do tovarne v Newarku. katera jih je izdelovala in tam. so izvedeli. da je tovarna poslala neloij teh * blazinic trgovcu Oeo Saehsu na 27t»8 Kight Avc. Trgovec je prodal samo dve. Eno so takoj našli, toda brez vsakega suma. Za drugo je pa trgovec povedal, da katoliški listi kot grob. Par dni pozneje so prinesli »Kratko vest, da je Rev. Sehmidt — blaznež. Pozneje so pa raznesli katoliški prvaki lepo prikrojeno vest, da Sehmidt ni bil pravi duhovnik, temveč da se je sleparsko vtihotapil (!) med «dulfhvne. Nevrvorški škof Farlev jc enostavno zatajil svojega duhovnega brata Sehuiidta, Češ, da ga ne pozna! K j - taki so popje 1 Kadar ne morejo zločinca med seboj zakriti, gn na enostavno brcnejo imI sebe: Ta ni bil x i na«! * Amerikanski Slovenec", kateri takoj napiše tri kolone, če kak socialist le kamen prevrne na cesti je šele v petek prinesel — kratko notico obstojco iz 13 vrst, STATEMENT OF THE OWNERSHIP. MANAGEMENT, CIRCO LATION. ETC., of "PROLETAREC" published ueeklv at Chicago, 111., required by the Act of August 24, 1012. NOTK. — This statement is to be made in duplicate, both copies to be delivered by the publisher to the postmaster, who will send ort copy to the Third Assistant Postmaster General (Division of ClasSv fieaticn), Washington. P. C, and retain the other in the files of tin |K>st office. . . NAME OF— POST-OFFICE ADDRESS. Kditor Frank Skof 400f» W. 3tst St. Chicagi- Menaging Kditor, Fr. Skof, 4006 W. .'ltst St. Chicago Business Managers, Fr Petri? 4006 W. 31st St. Chieago Publisher, .lugoslovanska Delavska Tiskovna Drniha. • Owners: (If a corporation, give names and addresses of stock holders holding 1 per cent or more of total amount of stock). Sloy. Section of So. Slavic Soc. F. Frank Podlipee, Trustee siov. rim'. Local No. 1. of S. S. 9. F. Fnilnk Padlipee. Trustee Js4. Anzifek FnaVk Poll I i pec, So. Slavic Local No. 5. Trustee (Signature of editor, nublisher. business marhtcrer or owner.) Frank I'et rich mgr. Sworn to «nil subscribed b -fo re me this 20 day of «entern. 1913 CARL STROVER. Notarv Pnblie (My commission expires May 18. 1915.) 1006 W Hist Ht. Chicago r»030 \V. 25 PI. Cicero, 111 1018 W. Ohio St. Chicago 5039 W 25 PI. Cicero, IÍ1 Rx 508. Conemaugh, Pi* FRObBTAKBO Iz naselbin. Chuholm, Minn. Cenjeni sodr. tired. Proletarea! Vodno se sliši tu in tam: "Či-tamo vae, kar nam pod roko pri de, pa le z površja vsega sveta. .Socializem bo torej v svojem, ■naprej se pomikajočem času preplavil vse po širnem svetu. Tq se bo zgodilo, pa naj se mu vse navprek še tako ustavlja. To zahteva čas že sam na sebi. Tako, kakor je zdaj, ne more iti v današnjih razmerah nič več naprej. Socializem je moč, je sila, ki je noben živ čk>rek ne more več zajeziti. To je že samo na sebi, kakor v naravi.. To je tako, kakor bi n. pr. živi človek zapovedal v jeseni listju, ki pada z dreves, naj nikar ne odpada, ampak naj ostane vedno na drevju. W ' ¿.Tako se bo zgrdilo tudi z današnjim kapitalističnim sistemom. On se danes proti vi času, kolikor se zna in more, pa vse mu bo zastonj. Čas se bo zasukal in s časom vred se bo razpršil tudi kapitalistični izkoriščevalni sistem — kakor »odnčni prah — v nič. Zatem bo pa nastopilo splošno blagostanje vseh ljudi na zemlji. Č. s. k. štev, spadajočih k raznim jedno-tam in zvesam. Vsa še precej dobro napreduje-jo, |»osebno pa društvo sv. Barbare, štev. M, spadajoče v F-rest City, Ps. in društvo Jutranja Zvezda, štev. 44 S. D. P. Z. Rojakom priporočam ti dve društvi. , Ob koncu*pozdravljam vse či-tatelje Proletarea, kateremu želim mnogo uspeha. A. Jankovič. dosti gradiva nas^r&ti osebi si n V štev. 65. A. S. >♦• je t pikaj üev in tv\."-ko\ skn A*ra\o iti skovalo čuden in Newburg, Cleveland, O. Cenjeno uredništvo! Le redkokedaj se oglasi kdo iz tukajšnje največje naselbine iz Olevelanda — v našem prekorist nem listu Proletarcu. Zato sem se namenil jaz, Varn nekoliko poročati.. Kar se tiče dela, je tako, kakor hočejo tisti delavski izkoriščeval ei kapitalisti. Kaj je njim mar u* bogi delavec, je li "zadovoljen z za shižkom ali ne, ali mo.re preživeti sebe in svojo družine, ali ne. To je zanje deveta briga. Njim jc prvo in glavno, da bašejo, polnijo svoje .n;kdar napolnjene .žepe.. D/*'«veu rtf vržejo niti petine njegovega pravega zaslužka. Ako se moreš s tem preživeti, je dobro, ako ne, pa pogini. . Tako je tukaj in mislim, da večinoma tudi drugod. Olavni vzrok tiči v tem. ker se delavci ne organizirajo in se ne brigaio za zboljšanje svojega položaja. . . Drugi vzrok je pa to, ker dslav ci ne čitajo delavskih listov, kitajo rajši,take liste, kakor je A. S. in O. N. ,^Ta dva lista sta storila malo ali pa prav nič zs delavca. Pač pa sta nasprotnika vsega, kar je naprednega in organiziranega. Jaz bi pri poročal delavcem, inaj čitajo in se naročajo na delavcu koristne liste. kakor je edinole Proletarec in Olas Svobode, ki se res borita za koristi delavca. , . Kar se tiče solnčnih žarkov, jih je tu brez števila. Ako bi prišel sem Jaka Štrigel s svojo žago kot mizarski monter, bi jih imel kar na ducate okoli sebe. Kar oblilc bi ga z ljubeznijo, da bi se kar kopal v nji. . •/ Na društvenem polju prav dobro napredujemo. Imamo več dru- La Salle, 111. Ker se je začelo, pravo vrabČe-vo čivkanje tukaj po La Salle od naših nasprotnih starokopitnežev in črnuharjev, je naš klub, štev. 4. prisiljen malo oglasiti se in spo ročiti sodrutrom in čitateljem šega delavskega lista "Pnleta. ca", kaj in kakšni učeni Msksko-ti so ti naši nasprotniki. Prvi se je oglasil propali salooner in sedanji zastopnik jolietske cunje Ta posten js k -na m je postavil gorilo za našega patrona. Seveda smo tuii tukajšnji socialisti hvalež ni za takega patrona, samo to bi radi vedeli, kje je tista gorila Kaj pa, če jo ima ta, na duhu bolni agent jolietske cunje, doma spravljeno. Če jo pa nima, naj pa samega sebe v ogledalo pogleda in videl jo bode. — ('e se še kaj oglasiš v javnosti, daj se. Mi imamo d ost gradiva uasftaati osebi k' t si zopet Paj lažnjiv dopis, v katerem razpravljajo o starih hlačah, o kupčiji in čevljih. Mi se ne bojimo tuljenja od Vaše strani, ker vemo, da ste pravo lažnjivo in hinavsko nihče, ker še svojega imena nobeden ne ve: drugače bi se kateri podpisal. Ker druge pravice ne poznate, ka kor la/ in hinavstvo, vas je strah svoje ime podpisati. Vprašamo vas, kje ste dobili laž od velikega shoemakerja", da je čevlje kra del, ker to je velika krivica in lil o tem čevljarju. Vi veste, da je to laž, zato se niste podpisali pod dopis. Bilo vas je strah pred sodnijo. — Vi nas imenujete rdeč-karje. To ni nobeno sramotno ime Kadar bode vse rudeče, takrat bodo pab^erige z naših rok in se bo začelo življenje, za katero smo ustvarjeni. Takrat se ne bodo polnile več bisage kapitalistom in tistim črnim lenuhom. Vsak bode plačan za jivoje delo, samo lenuhom ne bode nič ostalo. Zatorej Slovenci v La Salle in okolici, zavedajte se in stopite pod rdeči prapor, kakor pravi sobojevniki za svoje interese' Pozdrav vsem sodrugom in čitateljem Proletarea! Rdečkar. J. soc. klub št. 4. La Salle, 111. prihraniti, da bi jim ne bilo treba nositi zdaj kužno ime skeb, mislim, ds tudi sedsj ne bodo postali milijonarji. Ne bo jim ostalo drugega, kakor večno ime — skeb —!. Brstje, delavci, držite ae trdneje, kakor najtrša skala iia svetu, ne izgubite srca v svoji hudi borbi, Ne ozirajte.ae na one kužne izdajalce. Prišel bo čas, ko osdra vite vi orbe, a oni «ne ozdravijo od svoje kužne bolezni — nikdar. Prosil bi vae zavedne delavce, naj pridno in pazljivo čitajo de-'kavske liste, ker sedaj lahko vsakdo vidi, koliko nam delavski listi poročajo o delavskih razmerah in berbsh. Z« danes naj zadostuje. Kadar bom f nel kaj važnega poročati, *e pa zopet oglasim. Želeč Vam zmago, pozdravljam zavedne delavce! Naročnik J. H. vse Darragh, Pa Prosim Vas. od merite mi nekoliko prostora v našem delavskem liMu, da morem nekoliko poročati cenjenim Čitateljem iz naše naselbine in iz okoliee Westmorelan-da. Ne morem se dosti pohvaliti s sedanjimi delavskimi razmerami, ker smo vedno tlačeni v sužnosti pod kapitalističnim jarmom; posebno pa še po zadnjem vvestmori lapddcem šlecjktf.— ........ Ne kom razlagal kdo je tega kriv, ker si to vsak zaveden dela vee že sam lahko misli in ve. Mnogo se piše po delavskih li stih -o sedanjem položaju v državi Mich., kako se delavci tam bo re za zboljšanje svoje plače in krajši delavni čas Ko se vrnem iz svoje sužnosti domov, pri meni v roke delavski list in ga pazljivo čitam. Dan za dnem zasledujem, kako hrabro se bore na Mich. za svoje pravice. Cital sem, da je v bakrenem o-krožju tnnogo Slovencev, ki nosijo ime skeb. To je velika sramota za naš slo venski narod. Na veke bodo nr,sili svoj pečat — skeb —! To niso ljudje, še žival ima več uma, ka kor tako garjevci, ki se puste toliko zasramovati od vseh delav»-cev. Dmzega niso vredni, kakor da bi jim v zebe pljuvali vsi za vedni delavci. Pa še to ni zadosti zaslužijo vse kaj hujšega. Nosili bodo sramoto po celem svvtn in še njih nedolžni otroci bodo rad tega trpeli, dasiravoo niso prav nič krivi, ako je Judež skeb in iz dajalec delavstva. Ako si miso mog^i prej toliko Biwabik, Minn. >ragi Proletarec»! Že zopet prihajam s svojo neumno malho, da vam poročam nekaj iz našega "Pečlarskega kluba". AH žal. da ne morem vais nič taj veselega poročati, ker je nas zadela neka prav nepričakovana nesreča. Naši sobratje so sedaj v resnici največji siromaki. Dne petega septembra jim je pogorela kempa No. 1. Tista je bi-a še najbolj nova in tudi najlepše je izgledala, tako, kak< r najela cvetka sredi Skrbno obde-anega vrta. Naš priljubljeni so->rat Fr. Z up« ne se je prav hudo opekel, tako, «la ne bode kmalu zopet sposoben za delo. Seveda, na« "pečljsrjev" se pa ne spravi tako hitro ob Zidano voljo. Smo še vsejedno veseli in dobre volje, samo. «la ni še hujšega. Mi imamo lolj železna srea, ker se železa navzamemo v majni, kajti vedno e po majnah rlelamo. Ob |>eti uri jc izbruhnil ogenj, mi smo se pa greli pri ognju in preganjali komarje in poleg tega tudi norec brili. Kadilo se je pa že tako, ka-e samo te. vzrok, ker nimamo ženske pri hiši, da je izbruhnil o^-ertj, ker moški so le prehitri. Tudi so še premalo priročni, ker ženska je vendar le nekaki angelj pri hiši. Skoraj bi bil kmalu pozabil, ka ko se mi ženimo in iščemo ženske, ali nikakor ne moremo dobiti ka tero. Zadnjič sera bil tam v Eve-letu, kjer.Eva leta. naša stara mati Eva, da bi jo.vprašal, ako ima Butte, Mont. Cenjeno uredništvo Proletarea! Prosim, odstopite mi malo prostora v. Vašem cenjenem liatu in natisnite teh par vrstic. Ne morem si ksj, da ne bi ue-kaj napisal, ko vidim po raznih liatih pisano o calumetakem štraj-ku Vidim imena izdajakeev (ske-bov) in izmečkov človeške družbe. Ta imena mi bodo ostala vedno v spominu, kakor imena tistih Iškarjotov, ki prodajajo svoje hra te, delavce za par srebrnikov, kakor lškarjot svojega velikega uče-nika. Vi propalice, zakaj ne stopite v .vrsto svojih Inirečih se bratov in jim pomagate do zmage ter boljše b< * točnost i. Ne poslušajte tistih Vaših tlači-teljev, ki Vas že leta in leta mol-zejo kot molzno kravo. Li ne bi bilo za Vas in Vašo družino boljše, ako bi imeli kraj ši delavni čas in boljšo plačo f Zakaj ste še sedaj tako slepi, tla ne spregledate. Spreglejte že enkrat; zbudile se iz spanja. Zakaj mora plačati kapitalist v Butt. Mont. za H urno delo $3.7') do $4,00 dnevno? Ravnotako bi morali na Calumetu, ali pa še vee. a k- ste složni. Oni ni mož, ki skeba, ampak je slalvši od najslaltse ženske. Ne poslušajte kompanistov, kateri vlečejo mastne dobičke in pravijo delavcem, da imajo preveč stroškov, da jim je nemogoče plačati toliko, kakor kje drugje. Kaj je pripomoglo nam. tukaj v .Butte, do tega? Nič druzegs, kot W. F. of M. Ne poslušajte tistih bedakov, kate ri pravijo, da gre unija proti veri, da hoče cerkev uničiti in duhovnike "doli d jat i". Ne poslušajte Klopčiča, ko Vam govori z leče, da hodite delat. Njemu ni za Vas, ampak njeraji gre le za njegov nikel, za sito bisago, katera ni nikdar polna, ¡»osebno pa s»*daj ne, ko je štrajk. Tudi on nima namreč sedaj biznisa, kot poprej. Klopčie bi moral še podučevati, kako da naj se držijo, da ¿itn prej zmagajo, ako ima več šol kot tisti, kateri je obiskoval le ljudsko šolo. — (i os pod Klo|>čič, kateri pa je bil prvi v uniji: ali so bili sedanji štrajkarji. ali je bil pa g. Klopčie! Kaj si »i mislil takrat, da je unija katoliška? Zakaj nisi počakal do sedaj, zakaj si odstopil in zahteval nazaj še tistih jmr dolarjev, katere si plačal pristopnine za se in kuharico? Kaj si mislil. da se boš podal tudi Ti v jamo kopat, kakor drugi sužnji ? Klopčie, za Tebe bi bilo boljše, da pustiš štrajkarje in unijo na miru, zakaj oni se drže za svoja prava! Kaj ne bi bilo za Vas prečastiti in tudi za cerkve boljše, ako bi imeli delavci boljšo plačo.* Delavci se drže za boljše delavske razmere in boljšo plačo. Klopčič naj bi se pa dr/al bolj doma, pa ne nosi 1 tiste podkovi (zvezde) na prsih. Bolje bi bilo, da bi si kupil kako svetinco od Janezka Kranj-ea. S«»daj so prišli maziljenci za žandarje v amerikanskem Rimu. Ako si mislil biti žandar, zakaj nisi ostal v starem kraju, kjer bi bil lahko dobil to delo? Judeže nagovarjaš, da naj ne gredo v linijo, da so v uniji sami s cialisti. Koliko nas potem mora biti tukaj v Butte, ker pripadamo vsi v iui i jo? Ali smo res vsi socialisti? žite složno, da niti eden ne stoni iz Vaše aredine. Le v slogi je moč, zstorej le slož no nsprej — do cilja! Napočil bo dan Vaše zmage, ko boste rekli: "Zmagali smo po tru-dapolneni boju. — Zmaga je naša!" Ne podajte se, dokler Vaui ka pitalisti ue privolijo do Vaših zahtev. Saj iiss je dovolj Vaših bra tov, ki smo Vam pripravljeni z veseljem pomagati, ako traja štrajk magari do leta 11)16. Z Vami, na Vaši strani hočemo Čuti in Vam pomagati, dokler ne zmagate! Pozdrav vsem zavednim Slovencem po širni Ameriki! Tebi pa, — cenjeni list, veliko naročnikov in predplačnikov! Buttski rudar. še kaj hčera za nas samostanski brate, tukaj v New York lokation,I Ne, motiš se še na Calumetu, ker pa nisem videl ne naše stare ma I misliš, da so sami socialisti v uni tere in ne hčera. Videl sem čisto male deklice, ki so se igrale na "štritu". toda jaz mislim, da to niso bile hčere Eve, da so že bog ve katerega rodu. ker so bile -tako majhne. Ali mi bi pa radi kako veliko in debelo, da bi nas po zimi grela. Ženi m o se pa zdaj brez razlike vsi. Sli so j>a neki dan. ne morem se pa dobro spominjati ravno kteri dan je bilo v meseni ali v tednu, da bi vam natanko poročal; pa nsj že bode kteri dan hoee — šli so iz vsakef kempe po eden, eden iz kempe No. 1. in rav no tako iz kenipc No. 2. in .1. iz vsake kempe po en mož — No 1. iuNo . 2. nista nič dobil«. No. .1 je pa bil veliko srečnejši in je kar naenkrat dve dobil, torej še eno preveč. Naletel j* v f no prav srečno vas, ali tako rečeno "loestion" po ameriško. On je bil prišel do ene Evine hčere in jo proail za roko, mogoče tudi še za kaj druze-ga, tega mi ni povedal. Nato je pa urišel njeni pravi ljubček iza vogla. pa mu prisloni eno preko glfla-ve iz desne strani, drugo p« iz leve, tako je dobil pečlar No. 3. dve skoraj obenem. Tako se mi ženico. Ali ie kdo drugi tako?! Vaš Trban s Palovč. Fitz Henry, Pa. Cenjeno uredništvo Proletarea! Organiizrani delavci po celi Ameriki pazno opazujejo, kako se njih brati v Miohigauu borijo za večji kf s kruha. Že dva mesec s bo odkar so rudarji odložili orodje, ter na|K)vedali boj kapitalistom. Kar so imeli prihranjenega, jim je gotovo že pošlo. Najpotrebnejše sieer dobivajo od unije, toda asesmenta za podporna društva nimajo s čira plačevati. To so uvideli tudi člani dr. Svo-bodomisleci, štev. 169. S. N. P. J. ter ma redni seji sklenili prirediti dne 27. sept. "veselico in |K»slati čisti dobiček bratskim društvom v stavkarskem okraju. Sobrate iz Collinsburgha, Wiek Ilavena, Yukona in drugih slovenskih naselbin, majuljudneje vabi-mo, da se veselice udeležijo in s tem pomagajo svojim sobratom v Mich ige nu za nadaljni boj, da že enkrat zmagajo. Veselic« se bode vršila v italijanski dvorani Sv. Barbare od 6. do 12. ure zvečer. Svirala bode slovenska godba iz Collinburgha. Za pijačo in dober prigrizek bode skrbel — ODBOR. Frank Indof. Ponesrečil se je v rovu v Can-nonsburgu. Pa., sodr. John Podboj. Zlomil si je pri delil) levo roko in poškodoval tudi hrbet. Nahaja se v bolnišnici v Washington City. Našemu sodrugu želimo, da kmalu okreva. BELEŽKE. Sla vin i dr. Ivec iz Jolieta nedvomno čita " Amerikanskega La-žnjivva" in "duhovite" razprave o socializmu v tem listu, a kljub temu mora doživeti grdo hlamsžo, da ga na katoliških kon-veneijah učijo priprosti delavci, kaj je socializem. Na konvenciji v Pittsburgu je bila debata o veri in dr. Ivec je naivno vprašal: "Kakšna vera pa, katoliška ali — socialistična?" In tedaj je vstal priprosti delavec med delegati, kateri ni obiskoval "visokih šol" kakor "učeni" doktor in rekel: "Socializem ni nobena vera, pač pa gospodarsko vprašanje. To si naj gospod doktor zapomni, da v bodoče ne !>o več streljal takih kozlov". Tako je, če se človek uči socializma iz " Amerikanskega La-Žnjivca!" Zato pa tak človek tudi zaslu/i blamažo. jiVTo so sami*"zavedni delavci. Tu
  • oslušamo. Ako jih boste Vi, izmečki človeške družbe, še dolgo poslušali, potem boste še dolgo časa čakali do boljših časov. Oni Vam sicer obetajo sedaj nebesa že na tem svetu, a imeli boste pa nazadnje pekel, kakor do sedaj. Sužnji ste bili in sužnji boste ostali. Spreglejte že enkrat! Oni naj delajo le za duše, kakor pravijo, češ: "Mi smo postavljeni, da Vaše duše izveličamo". Zda.i bi pač morali reči: — "ds svoje žepe napolnimo." Bratje, štrajkarji, Vi se pa dr- ete. Da bi dokazal t > "dobrote" je Janez napisal tri kolone dol klobaso in jo zabelil h številki na koncu je pa zatulil : "Sedsj pa vi aocialisti pokažite kaj takega." Odgovarjamo Janezu, da rim sks milosrčnost je ravno tako hi*' avska kakor je cerkev sama. Kjer ni mastnega plena, tam tuli tui katoliškega milostdja. Socia-isti hočemo prod streho privatne milosrčnosti hrez-srenosti. Bankir James C. 0'Conrior v lolietu je v zaporu radi velikan* skih sleparij. Sam je priznal, da je ukradel okrog $250.000. Več 6-seb, ki so mu zaupale denar, je ej-sto ob vse. Tudi nekega katoliškega škofa v Chieagi. jc baje poteg» nil za $30,000. Ali je 0'Connor morda socialist? Nak — vtfren katoličan je in če bi znal slovensko, bi gotovo z veliko zadovcijnostjo čital " Amerikanskega Ležnjiv-ca", kako socialisti "sleparijo ljudi." Op. stavca: Morda ima pa n' Connor zraven katoliške še stransko vero, da pride morda z goljufijo v "nebesa"? V Milvvaukee so policaji našli šestletnega dečka na cesti, kateri je imet na jopiču pripet košček papirja s sledečim napisom: "Otrok je star 6 let. Kdor ga najde, naj ga izroči komu, kdor si želi lepega belolasega dečka. Jaz nimam denarja: nimam dela, zato ne morem skrbeti zanj. Prosim, ravnajte lepo z mojim fantkom. Njegova mati." Dečka so odvedli v sirot išče. Blagoslovljena bodi kapitalistična družba, v kateri mo ra revna mati zavreči lastnega o-troka, da ne umre gladu! V Cliicagi stanuje gospa J. De Vos na Grand Blvd. blizo 46. ceste. Oospa ima psa, kateri sliši na ime Theo. Pes ima svoje lastno stanovanje — štiri sobe vsega skup — kjer spava na mehki postelji, ima porcelanasto banjo za kopanje, posebno kuhinjo, kjer se kuhajo in pečejo jedila samo za njega in jedilno sobo, kjer gospod cucek obeduje in večerja. Za to pasje stanovanje, katero bi delalo čast vsakemu bankirju, plača gespa J. De Vos $25 mlečno. Za resnico te vesti je odgovorna "The Chicago Tribune". Blagoslovljena bodi kapitalistična družba, v kateri imajo cueki bogatašev toliko vsega, da crkajo od pre-nasič.enja, med tem ko otroci rc-vežev umirajo lakote. " Anierikanski Lsžnjivec" ved n o piše. xJ a • soc i a 1 in ti' nič • ms* 7.nn jo. Pravila S, N. P. J. so delo socialistov, katerih je bilo na zadnji konvenciji v Milvvaukee pretežna večina. J. S. K. J. je pa na svojem zboru v Pittsburgu — kakor raz-vidimo iz zapisnika — posnela več važnih točk iz pravil S. N. P. J., ki so omenjeno katoliško jednoto precej revolucijonirale. Sedaj je vrsta na Kranjskem Janej^u, da v svojem "Lažmjivcu" |>ojasni, zakaj se katoliške jednote pri sestav Ijanju pravil raje zatekajo k so-eialistom, kakor pa k njmn, ki je tako grozno "moder" in ki toliko "zna". Toda Kranjski Janez bo molčal kot grob, kajti na isti konvenciji od iste katoliške jednote jc dobil tako imenitno klofuto, da mu iinenitnejšo niti socialisti ne bi prismolili. Hodba katoliških delegatov je soglasno bila, da Rev. •lanez Kranjec ne zasluži, da bi prišlo njegovo ime v zapisnik. There's n reason! Zopet čitamo v kapitalističnem dnevniku: "Fort Worth, Tex. 2. sept. Tukajšnja državna narodna banka naznanja, da je podpredsed nik iste M. L. Woods, izginil neznano kam in z njim vred je iz banke izginilo $25.000. Woods je bil dobro poznan v cerkvenih krogih". Socialist torej ni bil — livar la bogu! Ker je bil dobro poznan v cerkvenih krogih, bil je gotovo tudi velik nasprotnik socializma in kot tak je brez dvoma verjel, da hočejo "sleparski" socialisti denar v banki — razdeliti! On pa ni čakal tega, temveč si je denar — oddelil saín! Kranjski Janez se v svojem "Lainjivcu" nekaj širokousti, češ: "kakšna dobrota Človeški družbi so milosrčniki in milosrčni ce v rimskih capah, ki Iva je strežejo bolnikom, pomagajo revežem V Knoxville, Tenn. sta se pred nekaj dnevi skregala in stepla dva baptistovska pastorja vsled vprašanja, kdo da ima večjo moč ■ bog ali vrag. Ker vprašanja nista mogla rešiti z besedo, olslelo vala sta se s pestmi tako dolgo, dokler ju niso drugi razgnali in končno odpeljali oba v blaznieo, kamor taki eksemplarji spadajo. Sedaj je na vrsti Joliet, da se tam kaj ml igra enak prizor! V "Glasniku" se nekdo pere, češ, da ni bilo štrajka v Zeiglerii. 111. ob času. ko je on vodil skebe v imenovani kraj. Seveda ni bilo štrajka, toda bilo je pa izprtje (loekont). Tedanji lastnik premo-gokopa Jos. Leiter je namreč leta 1905 izprl vse premoga rje, ki so bili v uniji in v posloval je neunij-ske delavce. Izprtje je pa za delavce ravno tak boj kakor štrajk in kdor sprejme delo ob času iz-prtja, je ravno tak skeb kakor ob času štrajka. Urednik 01. molči o izprtju in ve zakaj. Resnica je in ostane, da je vodil skebe v Zeigler 111. ob Času, ko so se tamošnji pre-tnoga rji borili za unijo. Lep prijatelj organiziranega delavstva! o 8 advertisement SLOV. DELAVSKA UrtMWvljMMI dM 11 PODPORNA ZVEZA lakorporiraM «S »»rila 1M v dri«vi P«nn. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: KHAN PAVLOVÖlC, box 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, B. F. D. 3, box 91|a, West Newton, Pa. Tajuik* ALOJZIJ 8AVDEK, box 187, Conemeugh, Pa. Tomotni tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa. Blagajnik- J08IP 2ELE, «108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: J081P MABINCiC, 353« E. 80 St., Cleveland, Ohio. ZAUPNIK: ANDREJ VIDBIH, box 523, Conemaugh, Pa. # NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Loek box 57, Conemau4h, Pa. FRAN TOM ASIC, 2. nadzornik, Oarj, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POV&E, 3. nedx., 1 Craib st., Numrey Hill. N. 8. Pittsburg, P». porotniki t IVAN QORÄEK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Qirard, Kansas, R. F. D. 4. box 8«. VRHOVNI ZDRAVNIK. • F. J. Kern, M. D., «202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Uradno glasilo: PROLETAREC. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošilja glasom pravil, edino potom PeAtnih; Expresnib; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri hodnje popravi. SEJA OL. 0Di0RA 8. D. P. Z dne 4. sept. 1913. Navzoči: Praak Pavlov«, Al. Bav-dek, Josip Žele, Josip Maiinčič, An drej Vidrich, Viljem Sitter, Nikolaj Povše in pozneje Jakob Kocjan.' Br. preds. otvori sejo ob 7:20 zvečer. Zakasnim zapisnikarjem go*la»no izvoljen br. Andrej Vidrich. Br. Viljem Sitter kot prvi nadz. poroda. da so nadzorniki s pregledovanjem knjig in računov za drugo tret-letje gotovi. Pronašlo se je razun nekih malih opazk, katere so se tudi pro-našle in pojasnile, v pravilnem redu, vse gotovine, vštevši tudi nevrnjene checke, znata $18,251.97, k temu je pri* ¿teti še svoto $6.00 neporabljene ročne blagajne prejšnjega tajnika. (Natančnejši račun in pregled poslovanja 4 mesecev bode razviden iz gladila.) Navzoči vzamejo poročilo na znanje. Br. tnjnik predloži ra«"un Sloveaie Pub. C«, ali 'Mila* Naroda° kot bivše glasilo S. D. P. Z. ob enem pojaanHo prejšnjega gl. tajnika, v katerem pov-darja, da račub Slov. Pub. ('o. ni pravilen, to pa vsled tega, ker pri **Glas Naroda" niso hoteli priobčiti jim do-poelanega računa, tičoč se S. D. P. Z. za v javnosti, niti drugih nridnih stvari iz gl. urada, na ieljo prejšnjega preds. br. m. Rovanšeka in prejšnjega blagajnika John Pajka. Glavni odbor je mnenja, da kdor je povzročil, da niso bile uradne stvari priobčene. naj isti trpi ali pa |»oravna stroške, nikakor pa ne 8. D. P. Z. Prečita se tudi odgovor Slov. Pub. C«, glede gori omenjene za deve, v katerem {»ovdarja, da se bode strinjal z računom, kakor sprevidi gl. odbor po svojej previdnosti. Isti se vzame na znanje. Vname se debata glede predloženega računa in sicer $12 za stavek pravil, katera so bila priobčena namesto celega lapisnika II. konvencije 8. D. P. Z. Gl. Nar. računa na tem z*olj, ker ni dobil pravila v tisk, nikakor }ia ni za mogel prejšnji gl. odbor s tem ustreči Gl. Nar., ker mu je zabranjevala točka v pravilih 8. D. P. Z.; da: vse tiskovine tičoče se 8. D. P. Z. morajo biti na ročene v imijskih tiskarnah, ta račun je le prejftnji gl. odbor ne pripozna. Račun za kot glasilo od 1. okt. 1912 do 30. aprila 1913. t. j. 8 mesecev, pred-ložena vsota $87.50, se odtrga za meaec marec in apRH po skopaj kar sledi: Za skupni predloženi račun $99.50 priposna pravilno gl. odbor le sa $62.60. Ta sklep o tem računu je potrjen soglasno. Br. tajnik predloži zadevo sobr. Dr. Jos. Grahek a; slednji vprašuje, na kak način da on ni ostal kot vrhovni zdravnik 8. I>. P. Z. Br. tajnik pojasnjuje, da je Dr. Grahek, kot znano, poslal pi smo na konvencijo na ponudeno m>i mesto kot vrhovnemu zdravniku, v ka terem je bilo razvidno, da se ne zadovolji s ponudeno mu plačo (10 ct. o l prošnje), navzoči delegatje so vzeli t<> na znanje, ter so poverili bodočemu gl. odboru, da se pogaja z ostalimi zdravniki (slovenskimi) za isto plačo; v slučaju, da nobeden istih ne sprejmo, potem ostane prejšnji vrhovni zdravnik. Op. (gl. odborniki v resnici pripozna jo, da za to plačo je bilo težko zdrav nika dobiti.) Tr. gori omenjenih vzrokov je glavni odbor ponudil mesto Dr. Kern u v Cle velandu. ter je isti na korist Slov. Del. Pod. Zvese sprejel. Seje se udeleži sobr. Jak. Kocjan. > Vname se debata glede vrhovnega zdravnika. Navzoči odborniki »oglasno potrjujejo, da se je čitalo pismo sobr. I>r. Grahek a na konvenciji v prisotno •ti (navzočih) delegatov, da on (Dr. Grahek) je unjiski delavec ,ter da «j ne bede delal za «kebsko plačo in de rajši odstopi od 8. D. P. Z., istočasno bodoči in sedenji gl. odbor smatra izjavo za odklonitev, vsled tega je bil prisiljen se ravnati po sklepu konvencije. Brat Jos. Marinčič predlaga, da se 0 tem debata zaključi. Sprejeto. (Op. Gori omenjeni'stavek jiotrjuje jo navzoči, ter dostavijo, da: ako se sob. I>r. Jos. Grahek-u godi krivica g le de te zadeve, zamore |>ovzeti korake, s katerimi grozi gl. odboru* v svojih pismih. Br. tajnik {>oroča, da se je prouašlo, da je prejšni gl. tajnik prejel premalo za skupno poslovanje svoto $75, kot določajo pravila od vsakih 500 članov $5.00 več mesečno, poroča, da je pro-nušel od jan. 1912 do meseca maja 1913 po $"».00, maj in junij pa po $10 premalo mu nakazane plače mesečno skupno $75.00. Br. Vidrich predlaga, da naj nadz. odbor natančno preišče, ter se prepriča o tem in ako pronajde pravilno, potem naj se ta stvar poravna. Sprejeto. lir. tajnik poroča, da je v zadnjem objavljenem zapisniku bila ]»omota zapisnikarja glede čiščenja in razsvetlja ve gl. urada, da se pla^a $1.50 na me sec, glasiti se ima $1.50 na teden,, kar se pronajde pravilno. Br. tajnik poroča, da so pošli zlati znaki, ter da ima več zahtev od strani društev za iste. Brat Povše predlaga, da »e istih ne naroči ve*, to vsled tega, ker jih je še pozlačenih veliko v zalogi. S tem se strijajo ostali navzoči, bodisi iz razlo gov glede združitve podp. organizacij kot morebitnih sprememb v prihod njem času. Sprejeto. Br. Sitter poroča o zadevi ponever je ne usmrtnine v Pittsburg, Kans., po roča, kar mu je pojasnil odvetnik D. P. Z. namreč, da je stvar v teku, ter naj se sedaj počaka pravoreka ondotne sodnije. Vzame se na znanje. Zaključek seje od 9:45 zvečer. (Nadaljevanje prihodnji dan ob uri zjutraj.) Do tukaj zapisnikar: And. Vidrich. Op. ur.: 2. seja pride prihodnjič. Pregled 4-mesečnega prometa med krajev, društvi in gl. uradom S.,D. P. Z. i» t ;> » OD 1. MAJA DO 31. AVGUSTA 1913, SODRUGI1 Vsak socialist bi moral naročiti •1PROLETARCA,'' kajti list ii vi samo od svojih naročnikrv. b. Vsak socialist M mroil MiltJ '' PROLET ARC A' \ kajti to J« prva naloga naie stranke. Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLK TARČA," ker le na U način se zamore osigurati napredek naše-mn listu. v*1 NAŠI ZAPISKI". Kdor se hoče podučiti, kaj je so socializem in kaj socialisti hočejo, U naj se naroči na ' Naie Zapiske' katera revija se odlikuje po svojih originalnih in interesantnib člankih. "NaSi Zapiski" so edina slovenska znanstveno socialistična revi. ja, ter jih ureduje sodrng dr. H Tuma, odvetnik v Gorici. 'Naši Zapiski" izhajajo meseč no v obliki leposlovnega lista (ma gazin) ter stanejo sa celo leto za Ameriko $1.30. Naslov: Uprava "NaSih Zapiskov", ulica Treh Kraljev, itev. 16, Gorica, Primor-sko, Austrija. to Ali si je ie vaia organizacija naročila 100 iztisov "Socialistične knjižnice", katere bodete raxdelili med nezavedne tovariie na prihodnji veselici. — Ako tega U niste storili, skrbite, da se to srodl. dkuät1 ILAUAJNO H L>. F. Z. aoT SLEDI: DKUdTVA prejela iz blagajne 8 ii «ev M ni na Vstopnin« DoplaČ. aal vatop. sa tak, nodi. I Knji««1e| prem. wok-' Znaki . Poravnava doi«a V dobro 1 droit« u i Kkupaj Boi. pod. in porodna ficmde PotkodU Odpravnina I I $ 508.45 $ 12.00 $ — $ -25 I I $ 4.50 $ 535.20* I t 350.00 \ 1 — — 1 — 2 ' 307.30 12.00 1.25 ! 3.20 5.00 328.75* 301.00 —■« L 3 258.65 18.00 ■m.,u i 1 .50 ' "■.i 73.85 —».—• 351.00* 166.(K) 4 288.90 ^9.26 24.00 1.80 2.10 .90 346.95* 146.00 — —s— 5 403.05 44.50 3.00 — 12.00 1.00 —,— , 463.5t* 611.00 75.00 6 114.75 3.00 —- -,mm —.—' 43.50 —.—• 161.25« 107.00 — 7 284.95 7.00 Si — 8.00 —.— • 299.95 • 182.(M) —.— — H 308.25 24.00 21.00 — —.— —.— —.— 353.25* 22LOO '■ 4 1 1 —r,—. 9 172.75 15.00 . 9.00 1.20 — —,— — 197.95* 8.00 —.*— 10 232.25 18.00 3.00 —.— —,— 253.25* 151.00 11 ' 301.00 17.25 —.— —,— 115.00 —.— 433.25* 248.00 - 200.00 12 230.75 14.00 — —.— —.— 9.75 254.50 *' 305.00 "V1 13 290.30 j 34.00 30.00 —.— ■ .90 — 1.50 356.70* 287.00 —.— ___ 14 243.50 f -1.00 9.00 .60 —- .50 —. 274.60* 108,00 ■— —» . 15 60.00 3.00 —,— 81.00 ■v 144.00* 24.06 —.— 16 180.50 _,>7_ , i i -1- —_— —,— —,— IMJM* 125.00 — 17 47.80 — —. — .40 —.— —.— 48.20* ■ \H 114.75 12.00 3.00 -,—- 42.10 —.— 171.85* . 13.00 —■ 19 146.50 6.00 , .25 —| 6.00 —.— 158.75* 1 131.00 —.— 20 147.50 3.00 ,..... —.— —.—' —,— | 150.50* 26.00 —-.— 21 224.50 3.00 —.—• — 74.25 .50 302.25* 191.00 —.— 2e 280.00 12.00 , . i —.— — s 292.00* 75.00 —.— —- - 23 803.20 36.00 36.00 1.25 —.— 5.75 —,— 882.20* 935.00 250.00 — 24 158.00 6.00 .25 —.— —.— 164.25» ' 300.00 —.—- 200.00 25 446.75 6.00 —.— 1.50 454.25* 1 236.(8) 1 ____ ___ —' 26 260.00 18.00 i i __ —.t— • —,— —.— 278.00* 4 150.00 —».— 200.00 27 231.50 9.00 _____ —.— —.— —.— 240.50* 156.00 —.— 75.00 2N 109.50 —— — __ —■ — 109.50* 102.00 —.— —— 29 241.00 12^75 ___ —,— —.—- 253.75* 14.00 —.— —-.— 30 236.35 9.(8) _____ «—.—** i —.— —.—- 245.35* 210.00 —.— 31 222.00 12.00 t —.—- i .40 1.50 235.90* 258.00 —.— —.—— 82 58.00 3.00 —.— __,— i —— 1.50 —.— 6 2.50* ! l' 51.00 —.—• ——.— 33 245.50 13.00 —- —.— —.— —.— 258.50* 80.00 — ______ 34 154.40 2.75 — - —.— — — 157.15* 189.00 —.—■ 50.00 35 345.15 24.00 ___ • 5.40 —.— —.— 374.55* 37.00 —.— 36 280.60 7.50 _,__ .75 1.50 —.— 290.35* 74.(8) — —.-—■ 37 224.25 26.00 —.— 1.00 —.— 251.25* 83.00 ' .— ——.— 38 ' 292.80 12.00 12.00 —.— 2.00 .40 319.20* 233.00 —.— 39 104.50 7.00 __.__ —,— —.— —.— — 111.50* 65.00 —.— 40 208.35 25.00 15.00 1.00 . —.— 1 IN —.— 252.35* 56.00 —.— —.— 41 503.75 19.50 — __—- 2.00 70.75 __ 596.00* 371.00 —v—• —.— 42 233.10 24.00 —,,_ —.— / — —.— 257.10* 280.00 —.—~ — 43 :>:».oo i —.—-• —.— T.- 55.00* — —.— 44 , 195.75 3.00 s!oo .25 1.00 203.00* 135.00 —.— 45 119.50 3.00 —- " " • ■ 1 113^50 —.—- 2M.00* 180.00 —.— 46 91 £5 _____ —.—. 1.00 1.60 93.8,'S* 68.00 —.— —— 47 130.55 2!25 _____ ■—.— j —.— —'»T —.— 132.80* —.— —.— —v— 48 78.80 .75 _____ —.— —.— —.— 79.55* ! 77.00 —,— —- 49 299.30 3.00 ..V) —.— 25.00 - —.— 327.80* 264.00 —.— —.— 50 . 267.50 15.00 3.00 2.50 1 —.— —— —.— 288.00* 119.00 —.— —.— 51 110.00 3.00 ___ —.— j i — 57.00 —.— 170.00* 71.00 .—.— — 52 38.50 —— ____ —. — —.— —.— —.— 38.50* | 35.00 —.—— —.— 53 169.25 6.(8) * .80 3.20 12.00 —v— 191.25* 59.00 —"v— - —'— 54 91.00 3.00 r-- JL___ —.— —.— 94.(M>* 49.00 —.— — 55 86.50 3.00 3.00 [ -.- —.— ' —.— 92.50* 17.00 —.— —.— 56 315.65 15.00 ___ .50 -.- 22.40 —.— 353.55* 157., 00 —— —r 57 98.00 ——.—- — ... . ■ —.— —.— 98.00* 73.00 —.— 58 108.00 6.00 3^00 .25 I —.- —.— —v- 117.25* 50.00 —.— 59 206.15 25.50 18.00 1.00 ; lo.oo '—— 260.65* | 133.00 —.— —.— 60 108.50 3.00 1.20 1.80 71.50 3.00 189.00* 126.00 —.— ! — 61 99.25 9.00 ____ — —.— 46.00 1 —.— % 154.25* 41.00 —,.— —.— 62 176.85 27:00 _____ —.— —.— 10.00 213.85* 31.00 —.— —.— 63 142.35 9.00 1 _'_ ' —.— —.— '—.— • 51.35* 61.00 —v— —.— 64 167.75 28.00 _ .25 1.00 .50 197-50* 69.00 —.— _____ 65 91.15 _ _ i — i —,— i —.— 1.00 ! —.— 92.15* 170.00 —.— —.— 66 88.00 3!OO _____ , —.___ —.— .—.— ! —.— tl.0<)&: I 13.00 —.— —.— 67 74.00 __ __ _._ [ —. — —v— ' —.— I —.— 74.«K«l,: 11.00 —.— —.— 68 131.75 18.00 ___ 1 —«-.»' —.— —,— —.— 149.75* 59.00 —.— —.— 69 181.50 42.00 —-.-— i —. —.— —.— —.— 323.50* 51.00 —.— —.— 7o 79.50 6.00 «.00 —« —.— 4.50 —.— 96.00* —.— —.— —_.—. 71 91.70 12.75 —.— 1.00 —.— 1.50 —.— 106.95* 18.00 -.—- —— 72 116.25 21.00 6.00" 1.50 —.— —.— 144.75* 95.00 —.—— —.— 73 132.40 27.00 9.00 1.0« i fl.00 —,— —.— 174.40* 9.00 —-.— —.— 74 55.75 —.— —.— .45 12.25 .75 68.45* ____ __ —.— 75 — 30.00 —.— —.— —%— — —_— 30.00* —.— "¡$14,701.75 ~ $904.75 $213.00 $18.05 $52.55 $921.45 $19.40 $16,830.95* || $9,948.00 $25(^.00 i $800.00 SmrtniM $ — 650.00 100.00 HOO.OO 100.00 100.00 500.00 250.00 900.00 500.00 100.00 $4.000.00 ____ .......trn - --- . % . S. D. P. Z. KOf SLEDI: skupaj Drottvo Drattvo do%uj« $ 350.00* n $ 5.75 301.00^ 4.50 166.00* -• —j— 796.00* 1JS4* 786.00* 1.50* 107.00* m , —«— 18<2.00* &00* 221.00* —• 8.70* 8.00* —'—' '1 90* 151.00* 1! 11.70* • 1,248.00* —.— 1.00* 305.00* 7.00* —.— 287.00* 1.SŠ5* —.— 108.00* —,— 2.40* 124.00* — 29.75* 235.00* —,— _ i 1.56* 13AM)* —.— 52.50* 131.00* —.— —.— 26.00* —.— .25* 691.00* —,— .75* 75.00* —.— 6.00* 1,185.00* —,— 55.75* 509.00* — >— .25* 236.00* —.— .30* . 350.00* —.— 4.20* 481.00* —.— 102.00* 2.40* —.— 14.00* —. — ' 1.25* 210.00* —.— —.— 258.00* '-TV— .40* 51.00* 35* 80. (M)* -- '. 1.00* 239.00* lit H>| i 5.15* 37.00* -rr,—_ 4.80* 74.00* .25* 83.00* - 6.20* 233.00* • .40* —.— 65.00* .— .25* 956.00* '—.— —.— 371.00* — 34.00* 280.00* ' • — .2.05* —.— —.— 13Ö!00* 1.00* 180.00* i ._ 10.36* 68.00* 1.60* —.— 44.00* —.—- 1.24* 77.00* . i v . ■ 2.5ft* 264.00* — 1.25* 119.00* —— -— 71.00* —.— 12JS0* 35.00* . 59.00* • —1.— 5.65* 49.00* 1 . — 17.00* -fH,*— ' .04* 157.00* -T-.— 43.50* 73.00* -.- .70* 550.00* —v— —-» 133.00* 126.00* ■t -•'i- 51.75* 41.00* —1;— —.—- 31.00* i,.« i " 1.50* 61.00* 1.50* 69.00* _____ 6.75* 170.00* ___ ' — 13.00* .... . 7.70* 11.00* —.— 2,00* 59.00* ' —'.— 12.00* 51.00* — 32.50* _ — 2.60* 18.00* — — 1.25* 193.00* —.— 4.00* 9.00* _—.__ 10.00* _____ .30* —0 0° Tiskovine in poštnina in uradne potrebščine............................162.90 Plača odvetniku ....................... • • • • • • • • • • • • • • • • 25.00 Stroški za varščine glavnih uradnikov in krajevnih društev 179.30 V pokritje čekovnega računa pri 1. narodni banki v Cone maugh. Pa..............................•...... • • •: ' «00° Po poročilu in izjavi javnega računovodja se ima odšteti primankljaj, kateri je bil baje te pred 1. okt. 1911... 1140 Vsem društvom seje izplačalo od 1. maja do 31. avg. 1913.. 14,998.00 Skupa j ................................................ »*>53 Toraj čistega preostanka dne 1. seept. 1913....................$1«,330.6& K gornji vsoti se Ae prišteje: dne 1. sept. 1913 še nevrnjeni čeki................................ , , neporabljena ročna blagajna tajnika.............................. 12.41 neporabljena ročna blagajna blagajnika........................... Toraj -t toviae dM 1 sept. 1913......................$18,251.9/ Gornja vsota se deli sledeče: Naloženo po 4% v Prvi narodni banki v Conemaugh, Pa $13,280.07 Naloženo i»o 4% v I^ake Shore Banking k Truet Co., Cleve land, Ohio .......................................... 1,426.80 Naloženo i»o čekovni račun v Lake Shore Banking k Trust Co., ( leveland, Ohio.....................-.......... 3,267.52 V rokah blagajnika bančna nakaznica še ne vloženo v banki ¿59.85 Neporabljena ročna blagajna tajnika.................... 12.41 Neporabljena ročna blagajna blagajnika................. 5.3., Skupaj...................................................$18,251.97 DENAR MLADOLETNIH DEDIČEV UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC 8.D.P.Z. V oskrbi saupnika 8. D. P. Z. Mladoletne Marija Kern naloženo v Prvi Nar. banki, Cone- * maugh, Pa. . . . :............... • • • ••• • • •• *86U Mladoletne Julija Kern naloženo v Prvi. Nar. banki, (one- maugh, Pa...........- • •.......; • • • • • • • • - • • • Mladoletne Andrej Kern naloženo v Prvi Nar. banki, < one maugh, Pa..................¿- •; • • • • • • • • • • •'' '" WAM Mladoletne Ana Kodelja naloženo v Prvi Nar. banki, i one maugh, Pa........................ • • • • • • • • • •: • ■ • • • • Mladoletne Marija Kodelja naloženo v Prvi Nar. banki, Conemaugh, Pa.................. .......... • • • • ■ • • Mladoletne Milka Trojar naloženo v Conemaugh Deposit Bank, Conemaugh, Pa.............................._ Skupaj..................................-v,........1'01503 Mladoletne Katarine Ocepek vloženo v Mestni hranilnici • Ljubljanski . ..........................24 Mladoletne Marije Ocepek vloženo v Mestni hranilnici Ljubljanski................................ ... -44K ,,0v Ml» loletne Alojzije Planinšek vloženo v Mestni hranilnici Ljubljanski................................" ' * ' Skupaj........................^.......................1,711 Kron Pregledano dne5. aeptembra 1913. % Frank Pavlovčl«, pred«»dnik. . AloJsiJ Bavdek, tajnik. Joeip tele, blagajnik. Viljem Sitter, 1. nadromik. Nikolaj Povše. .1. nadzornik. Josip Marinčič, namestnik 2. nadzornika. PKOligTAKBC FROLITARKC ust 14 nrmuttt dblavskboa ljudstva. shaja vsaki touck. LMtaifc ia UdaJaUlJr jMUhnaiti IriaiSa tbkavaa «rs v CMcaga. IIL Marotaiaa: A««riäo $1.00 » taW, 1.06 m pol Uta. Za tvropo $2.50 m eato leto. SITS na pol l.-ta MMN N M IpfMfMN NMMS »m» MWMM« («M« BT AM Mitof. PROLETARIAN , prtllSwl Bvut Tohmt bf Slavic Wortuaoa'» Publtshiaf Caa^aay CSkaf«. LUaoto. Qlaailo Slovanske organizacij« Jufoal . socialistifas Zvsss s S meri kl feboeriptioa rate«: United H ta te« and Otnada, $2 00 a year, $1.00 for kalt roar. Foreign eountriea $2.50 a year $1.25 for kalf year. . Art vert iaiog Hatea on agree n»»at. NASLOV (auoMssai: "PROLET AREC" 2146 Blue lulsnd ave tjhieago, II* Nadaljevanje a prve atrani 2. kolone. zari z Waddellovimi "burni". Kakor besni letajo po ulicah in z nji mi vred konjiča Klavrnega štrajko-lomca general^ Abbeys.. Besnijo menda radi tega, ker so ženske rte k o jutro vrnile nazaj par ake-bov, ko so Sli na delo. Med temi »kebi ata bila tudi Slovenca John Mpreitzer (Ablerc) in Jos. (Ješel La/njivi is nearainni Ablerc je vniraj gcvonl uuioniatom pred stavko, da on "tenda svoj biznis" in da na delo ne bo sel. dokler ne bo stvsr končana; rekel je celo. da bo en teden dlje doma, kakor pa vsi drugi, ko ae stavka konča. Toda akeb Ablerc je ostal figa-mož, kar «mo ot»čni trije skebi ao namreč tako strahopetni, da se boje tudi v družbi milice, newyor ttcih in calumetakih barab in v nprcinstvu nabasanih kanonov — edino v spremstvu svojih babnic imajo Se malo korajžice. Skehki-nja Smola je srednje velikosti «vih, mačjih oči in obraza afriške afnc — prava petoliza Klopčiče-va. Druga — Mtfčimara — je črne polti in žakljaata in ravno tako tretja garjevka, obe pa imata dolge jezike, kakor kravje reue. Kadar dobim aliko ene ali druge izmed teh, Vam jo pošljem, da jo ¿zložite na "«aleriji skebov" rsem zavednim delavcem v po »{led. Skebkinja Mary Kocjan je bila nekdaj "sport", tako da je svojega nwzieka-skeba zakopala v velikanski dolg, iz katerega se nikdar ne izkoplje, če še tako ske-ha. Omenjena nima nikjer nobenega kredita, se celo pri skebih ne. Klečeplazna Mary Puhck goni avoja dva boarderja skebat in Wega omahljivca je rea pregovorila. Ta klerikalka si mHi, dn bodo zopet nastali tisti blaženi ("asi, ko je ona držala "eapptain ifflcc" na svojem domu in prodajala delo. Za Irürhänje je bila cena $7500 in za delo pri vrtalnem stroju pa #100.00. Nekeira dne jo jc na izdal pameten delavec in dobila sta brco ena in dotični cap tain. Tisti časi ao Ali in nikoli jih vel1 *ne bo. Zapomni si to, ti farška baca. Ako ne bon mirovala, raz kritik ali te bomo v javnosti do pičice. — Slovenski skebie, katerim so bila v začetku stavke tla prevroča in kateri so jo nekam odkurili iz Calumets, so spet pri n*z»j in skebat. Ti Judeži so: Mstl Kobe, Martin Jenič, Jos. Krč^var, Matt Kostelc in Steve Vcrderbcr. Propaliee skebske! Ali vas ni «ramt Drobtinico kruha ste imeli poprej. drobtinico ste imeli Ism, kamor ste bili pobegnili in *ie se ne zavedate, da ste izkorišča ni povsod, kamorkoli se obrnete. Pred par dnevi «o pričeli skebsti tudi »ledeči strahopetci: John State, Martin ftterbenc, Louis Jenič, John M. Boenar, Jos. Orshek (THosk) in T^ouis Bah or. Zadnji ni ¿e nikdsr delsl dvs meseca skupaj pri enem gospodarji. Dalje: Joh*i Sterk fBsbrfs), Oeo. Gregorčič, Peter Msjsrle (pronsdll športi), Jos. TTrvstf*. Mike PenHHČ. Peter vzgojil štrsjkolomee Klopčič. Ts-iner ki človečke družbe I Pozdrav vsem zavednim delavcem Mežnar. o • • C* I uiuct, Mich., 10. sept. — Cenjeni nam delavaki list Proleta-rec! Priloženo Vam pošiljamo aliko nase "sestre"' Msry Palc in njenega soproga Franka Pa le. Ta propalica je pričel skelmt in strahopetnega glupeža vodr do rudnika njegova soproga (naša sestra). Judež, kapitalistom prod A a duša! Ali te lii »ram skrhat pod puško in bajonetom in držeč ae za žensko kikljo? lu ti trejalka, klečeplazira, ali sr ne bojiš greha, ki pa imaš vedno na misli, ko vodi* svojrga moža (skrha) na drlo in nam ter mašim otrokom jemlješ kruli iz ust? Ali te ne bo sram tvoje iu najine matere in nase cele rodbine, ko zvedo, kajwna atrahor oetca in isdajaka sta vi dva? Sram je naju, da ni nam arstra! Takih propalic je |>a sr vrč in vodje teh so Mary Kocjan ((Smola), Ana Minira »n Kata Kästele. nevede «prestopil na kompanijska tla in takoj so CTS količka rji potegnili i« vrste. Ali morali no ga hitro izpustiti, kar jih je grozno peklo in beano ao nam grogili s ini&ksmi. Na »hodu ao bili govori v več jezikih. Danea gretno na South Kange in jutri (13. t. m.) v Iloughta», kjer bo gcvoril John B. Lermon, fl. blagajnik A. f. of L. Zadnjo soboto je pri Su|»erior jami streljal neki skrb Neme* P° rodu, na ženo Antona Bolcsrja. Ustrelil je dvakrat, toda ni je zadel. Žena ar je pa kljub temu tako prestrašila, da je porodila: l»ila je namreč tri mesece v drugem sta nu. Lopovski skrb je sieer. pod $200 varščine, toda če bi bil to storil štrajkar, ne bi ga za ves »vet izpustili iz zapora. Taks jr torrj naša pravica. bratjr delavci! Ne pozabite toga pri bodočih volitvah. Vi garjevci v ('alumrtu »i 1»« tudi zapomnite, da pijete delavsko kri. Hram vas bodi! Pozdrav vsem stavkarjem. Štrajkar. Tudi one vodijo za roko slovenske skebe na delo. liodo že poskrbeli zaveilni delavci v Calumctu, da pridejo obrazi tudi teh izmeekov in terejalk na ogled slovenakemu lelavstvu sirom Amerike, da jih bodo iHiznaui povsod, kamor se ibrnejo. Vsakemu Slovencu in 'Irvatu na Calumetu jr pa znano, la te propalicr rrkrutira d epu t y Luka Kl< peič, katerega si IkmIo slovenski delavci v Calumrtu tiuli lobro zapomnili. Ta kapitalistom irodana duša, katera živi. na atro-»ke slovenskih dela ver v, ki hiiio mu zgradili in pripravili vse, se je zdaj pričel voziti v avtomobilu z newyorškiini barabami, ki nas preganjajo od kornerja do komer- m ja po mestu. Klopeh- z rokami ploska, kadar vidi skebkinjo, ko peljs iu/u& 4) jih. delo in vsakrga skeba ter ga rje v ko lepo pozdravi in sr jim odkrije! To so vam katoliški duhovni! Ti črnuharji M morali biti v ita lijanski dvorartii in »lišati pravoslavnega duhovna Kev. Ho?.ičkovica iz Minnesotc, kateri je stav-ksrje vzpodbujsl k vztrajnosti in složnosti. Seveda, ou ima srce, pozna delavske težnje in se ne da kupiti ml kapitalistov, ('ast takim duhovnikom in živeli mnogo let! Pozdrav zavednim delavcem Joseph Štandoliar, Paul P. Štandohar, brsta. VELIKI 6TRAJK PREMOOAE JEV V COLOEADI. Trinidud, ('olo., 18. sept. — f***) premogarjev v okroijih južne Colorade odloži orodje 23. t. m., ako se operatorji ne podajo zadnjo minuto in ne privolijo v za hteve, ki ho: os*'m urno drlo, priznanje umije in 10% zvišanja pl«-čr, Prcmogarji so se soglasno odzvali pozivu na štrajk in prizadetih bo nad M premogokopov. Organizacija distrikta št. 15. je imela konvencijo zadnje v tem mestu in . delegat je so soglasno sprejeli resolucijo za stavko. Na konvenciji je bila ssvzors tudi angel j premogarjev in rudarjev" mati Jcnes. katers je v krat kem govoru rekla: "Kakor vidim, imate samo dva izhoda: štrajk ali su/.nost. Ako ste prestrahopetni za štrajk, ostanite v sužnosti, ako str možje, pojdite v boj. Štrajka )te. štraj-kajtr, štrajkajte do zadnjega moža in do zadnjega dihljeja!" T»» besede instere Jon ca so izzvale med prcmogarji nepopisno navdušenje in resolucija za stavko je bila sprejeta soglasno. Dogdevillc, Mieh., 12. sept. — Brat urednik! Poročam vam, da tukaj je vse pri starem. Štrajkar ji mirno čakamo na zmago. Skebov ni dosti, a tisti, kar jih je, s«« vozijo v avtomobilih na delo in i* dela; z njimi ae vozijo koBekarji, neurvorškc barabe, ki komaj čakajo, da bi zadostili svoji želji in se napili štrajkarje\e krvi. Ali mi jtin ne damo tega veselja, držimo ae mirno. Vsako jutro korakamo mimo rudnikov in na čelu so naše /enake, kar kralje bakra najbolj peče. 11. t. . smo Imeli shod pri Materie Frank KovačW, j Superior Mine. Ko smo korakali Pteter TVHtaj Te grmtavce je I mimo rudnika, je eden Jtrajkar ZAKAJ 8TAVKAM0? Vsaka stavka je poslediea da-mašiijcga načina proizvajanja. l>c lavcc je suženj v njem. On mora /a svoje blago, za svojo delovno silo zahtevati lk>ljšo ceno. Delavci ne gredo v stavko iz ljubezni do gladovanji». Neobhodna potrebna je tista sila, ki jih tira, da se s složnimi močmi zoi>crstavijo i>o-žreinosti gospodujoeega kapitalističnega razreda. Kadar bi delwveci posedovali vsa sredstva za proizvajanje — stroje, zemljišča, rudnike itd. — iu kadar bi tudi dobili vse, kar producirajo, takrat bi vprašanje o delovnem času, o mezdi, o kruhu ne ekzistiralo. Potom stavke hočejo delavci Čim največ si pridobiti od onega, kar pr izvajajo. A to pomeni, da nekdo jemlje en del njihovega lastnega dela. Pa zakaj — ako je tako.— vse-vknpni delavski razred ne pristo pi k socialističnemu gibanju? Zato. ker »o zasužnjeni z dolgim de-icvruni-ča*nm in nimaiojjasa. stalo prostega rasa za uk in prosveto. ProsVetljeni in svestni glasovi bodo za svoe ljudi, k»*«* rih naloga bo, da v zbornicah u stvarjajo boljše zakone za delovno ljudstvo, zskone o enakih doli nostih in pravicah. Samo ta pot pelje k pravemu cilju, kitajte socialistično «•«*>-piaje? socialistične knjige, zsvsdi te se, ohrsbrite se in priatopite k našemu vzviienemu in are temu bojo! ŽIVLJENJE DELAVCA. fttudijs. t (Spisal H. Zabrir.) 4,Oh, zemlja širna, zemlja lepa Ti vaa ai bila naša last. Zdaj ozka kletka nas gaklepa. Vjeti smo v nesrečno past." Zarja vstaja pred naini, da nam odkrije žar, ki nam prihaja dan za dnevom v mnogobrojnejših nepremagljivih načrtih. — Svita se pred nami. Vidimo od začetka in gledamo proti koncu, lui to ogledalo imamo tudi v okvirju današnjega krivičnega — gnjilcga dru žahnega reda! I'panje nas tolaži in vendar jokamo iu zdihujeino! Vrsta so nam zaprta in od zunaj smo na tujem Dela ni — vida je slaba strupena, življenskc potrelmrine so pa v rokah drugih, da kontrolirajo fijili cenr. — In vprašam te — tovariš delavec: Kaj ti je treba, da živiš brez domovine iu potrebnega razvedrila iu veselja f Delal bi rad — a dela ne najdeš? Strup n*|>olnjujt» tvoje Ji|>e in želiš si — uinrjem naj," kakor jih veliko to stori. In vendar s«* zganeš ob takih sklepih in načrtih, novo tipanje stopi pred tvojo dušo in v sadovoljnoat hv ti izvije glas iz prsi: 41 Ne, — ni treba. Svet je velik in pota se križa jo na vse sira ni. Mlad sem še iu čemu torej tu moledovanje in obup?!" A komaj Stopiš na cesto, m- z.ik> v a razjočeš. Tedaj vidiš, da se svet maje pod tvojimi .nogami. Veleva ti: "I** hiti, — le hiti naprej, da najdeš svoje domovanje in v njem svojo srečo v tem širnem in občudovania vrednem, kra snem svetu." Saj nekateri živijo brez trpljenja in bridkosti — in bede — te maše bede: in siromaštva tudi ne občutijo. A kje je tvoje veselje in življenje brez trpljen ja -M ! Za vedno si pokopan dragi tovariš, — delavec, ako ne kreneš na drugo pot! Komaj si imel v rokah denar. l>ogledal si ga s strmeč i m i očmi in s)K>ziial si nenadoma, da je zemlja širša, nego li tvoja domovina. Pol>n upov prevzet iKmlavljal si se od žalostnih, očitajočih oči, v katerih si videl strah in bridkost pred bedo in siromaštvom. In ti--postni si popotnik, ki potuješ za srečo. 1'boštvo iu žalost te tare in oboje vidiš pred seboj. kakor svOjo roko/" Nič ti ni skritega, tudi sreča ne, — a ona, —ona hiti mimo tebe, ker je hitrejših nog nego ti. Misliš si: dobro bo delo, katerega bodem dobiL bodisi že kjerkoli hoee. In kruha lk)dc tudi dovolj, ki ga bom jedel. Da — in to je vse — vse je tam za mor jeni.; Mnogim s«' arečs smeje mssproti; obdsni so z bleš-čem bogastva, a niso ai ga ustvarili sami. — l>a, —,mnogo jc srečnih, a mnogo večje je število onih, ki umirajo od lakote, v bedn in siromaštvu. To hrepenenje po sreči — ¡»o izgubljeni sreči, se ti je vrinilo, v sree, ki te spremlja po vseh daljnih potih čez tuje dežele in čez morje. In ta izgubljeni soj nedosegljive sreče pozdravljaš še z umirajočimi očmi. In kako sle|»e so tvoje oči in misli, ko gltnlajo in hlepe v daljavo preko morja ua osamelost in trdo grudo, na množico brezposelnih, ki zdihujejo Ttau'itnevom," — lii kamor do-speš skoro tudi sam. Ako bi vide-e tvoje oči to siromaštvo in osamelost, ako bi tvoje misli stopi-le v dno tvoje duše in fundamen-tal no raziskavalc to J »očetje, pri studil bi Hr ti svet in tvoje hre|>e nenje po sreči bi |K>stalo bolno, brez ciljev. V sree bi te zazeblo, kakor bi pobožal avojo mrtvo mater. k Na pol v sanjah se ti vrrsniri tvoje hrepenenje po zsželjenem, obljubljenem svetu. Z napol mrtvi mi nemi se oziriiš, — ¡n zazdi se ti, da si z velikim števjlom delavcev zaklenjen v prostorno ječo Vse navzkriž se kri/A jo in govorijo tebi neznatno govorico. Pozna se jim revščina in bridkost na obrazih. In vse to je očividna, vid na resiiira. Saj so se tudi ti ljiul je napotili v svet iskat sreče, a ni so je našli. Tn kakšni so, — kako izgledajo. — Oh, usmiljenje meni — in tudi njimi o o o Iz hridkoati se vzdigujejo sanj« ki begajo na vse strani. Nikjer se ne untavijo dolgo. Lakota priha ja, a ni ga človeka, ki hi siromaku ponudil kos kruha in kozarrr hlač ne vode. In vendar je vaetra v iz obiljn. Tn sreča, kje je tiata sre- ča, da vzklikne: —'tttopi sem, siromak i tukaj imamo vsega v iz obilju!" Oh, — nikjer je ui. Noge so priraščcue k zemlji, kakor bi jih obdsjale močne koreuine. Kote se atezajo iu izdih ae izvije i/ utripsjočih prs. — 44 Kam sem ae napotil! Oh, jaz airota!" Obraz ti bledi in oči ugašajo, kakor za [Miščcn ogenj. Kakoršen je prvi dan, taki so vsi. Ljudje se apoznavajo in prva tolažba je kozaree piva ter pravi strup patentiranega žganja, ki v hipu deluje na to, da odnehajo mahoma vae bolečine rti- utrujenost. Dobro je pi\o in patentiran atrup v zaduhlih in temnih >eznicsh. Saj doprinese tolažbo iu neomahljivo moč siromaku, ki tava za arečo, V teh beznicah se mu vaili ameb ter vzklikne: "Oh, da sem vsaj sem prišel, da sem vsaj med ljudmi in z njimi delim to prisiljeno veselje. <*'e pomisliš, — če se ozreš naokrog, boš videl, da prihaja vedno hujša ura, — dela manj iu več revščine. Zaskrbi te, saj drugače se nisi brigal za skrb in bridkosti. Pojdeš za delom, — dela ni za te. V slučaju, da se ti posreči priti do dela, te je skoraj strah, ko ti naznanijo dnevnico tvoje >la«'e: — Kaj odgovoriš ti na to? Nič, — spoznal si, da si ixigub-Ijen, in da tuji svet ne rodi več zlatih jabolk delavskemu razredu. Vesel si bil, a to veselje ae je spremenilo v žalost in grozo, ki se fl zrcali nasproti veduo v večji meri. Postal si plen tnamona, izročen si v telesno in moralno pogubo. Tvoji gospodarji se ne brigajo za tvoje življenje in življenje tvojih potomcev. Pozna šjih ne in nimaš sreče, zato, ker nisi žival. Oh, da >i bil žival, koliko veBelih ur bi tLŽil v družbi teli mamonov.' Poznal ne bi bridkosti, bede in siromaštva. A to ni mogoče, ker si že zaznamovan na rokah in ua čelu, da si postal mezdni suženj in da ostaneš to, dokler ti ne odpove do telesne in duševne moči tvojega delovanja. Kdor te«a ne spozna in tega ne čuti, — misli, da se je kai zgodilo. — Ne, nič se ni zgodilo. V tej deželi biva vedno na eni strani akota, draginja, bolezen in siromaštvo, na dnigi strani pa razkošje, /.ajtravlji vost po nopotreb-nein in brezbrižnost.. A ti si ostal med prvimi, trpi torej, saj si naš tovariš, saj delaš. A oni, — otd, ki so vrženi na cesto, kakor oglodana kost, onim. — onim gorje. Kako. da ti ne delajo? Saj izgleda jo povsem zdravi in krejiki. (temu ni odgovora). Ka tisoeq sc jih posadi vsak dan na cesto. Delali so, da so napolnili shrambe in da so skladišča do vrha nabasana. In potem delavec bajti — Preveč nas je in preveč smo delali, ker sedaj jc toliko izdelkov in liogastva nakopičenega, da ga svet ne ni^re več vsega vporabiti. Tn tedaj si vržon na cesto v neprostovoljne po ritnic»*, da se oddahneš; precejšnje število je tudi onih, ki se bo-lo oddahnili za vedno. In to je (»rosperireta zaželjene sreče. — Ironija —! In kaj potem? Nič —, desetkrat več revščine, ]>obojev in hudodelstva . Drugače jc pa seveda vse ih> starem. V izobilju bode lačnih. ječe bodo napolnjene in grobarji. ti nepotrebni, IkmIo dobili tudi nekaj posla, ker zoper lskoto se m*ri£Fi«ftir zd>a\it. Afc«virptv vslrd lakote, ne smeš vsbtl tega v bolnišnico; z,a vodo v za brezposelne pa tudi ni. Nc )H>maga drugega kakor od gladu poginiti, ali pa roko ali nogo t pod kolo, potem imaš s tem zadnjim pripomočkom hrano enkrat nn dan skozi štirinajst dni. Ce pa pogineš od lakote, sicer z zdravim telesom, te še pes ne povoha. Pa kdo je ustvaril tako postave in take pravice? Naj l»odc 9v kdorkoli hoče, to vemo. da smo mi istega |>ostavili zato, da nam je pravice ustvarjl. Tn to plačilo prejemamo za delo. Koliko časa bomo še prejemali to plačilo?! Ako v takih časih iščeš posla in trkaš na duri, se l»oš prepričal, da se nikjer ne odpro. Tolažim te o-maini, da nič me čutiš. — Ničesar ne iščeš — nič — pič. — Kaj bo pa z delavci, — a tistimi delavci, ki prihajajo od vseh krajev »veta? — Tmžnn jim nova domovina, ker v nji ne dosežejo ti^ smiljenjs. Kdins rršiteljiea je smrt. — Ako se jih ona ne usmili, se jih drugi nihče ne bo. Živeli bodo, kskor tistih sedem milijonov m *e več >judi, ki tsvsjo zs delom in ae potikajo po mestih. Tn kaj so ti ljudje? — Niso tatovi, niso raz bojniki. — Vendar umirajo lakote, saj «e ni kdo zanjr ne z ni. Ta stradajoča vojska se nikdar nc zmanjša. Po več dni Ži-vi jo od «-ne same suhe skorje, ki •o jo (»obrali na ce«ti. Sam sem areeaval take ljudi. — Razcaimni in kuštrasti so se pla-žili po renti, kakor pijanec, ki v tla strmi in nikogar ne vidi. Tako ohmizje je pripravljeno tudi onim, ki prihajajo iz vseh delov sveta. Ni |>otreha natančnejše razlage. Ure bridkosti minevajo ena za drugo in še prezgodaj občuti človek, kako žive ljudje v obljubljeni deželi. Hkrb in žalost jih vedno objemata. Kadar srečaš ta* ke ljudi, cbčutii vso grozo, kakor bi se svet vrtil. Nen^loina ohsto-jiš slab in plahoten, kakor popotnik. kadar izgreši svojo pot. Tukaj se zrcalijo tiste postave in pravice. Pa kako so še utitta£. ne. To izprevidimo, kadar koiska v mnogih mestih množica lačnih ljudi po ulicah, ki zahtevajo kruha in boljših življenakih razmer za sebe in svoje potomce. Takrafl jih ta natainčna postava in pravi»! ea razganja in mori brez usmiljenja, Mnogo {»ostane ranjenih, inno*;' go ubitih, uinogr pa zapro po ite-dolžnem v temne ječe; in vse to se godi na podlagi zaknna in pra- J vicc. • - Postal si moj tovariš — brat med brati, tužen (rez doma. In to je naša in tvoja sreča. Mnogo jih dobiš sebi ednakih. Z njimi polagoma iu složno odkorakaš v kako zatohlo žganjarijo. Tam si za čas ublažiš misli in trud. Pije» eno čašo, drugo, tretjo, — in zazdi se ti. da sr ti sreča smeje nasproti. Nastopil si pot, katera te privede v pijanosti m pustih sanjah do kak> ga jarka, kjer si v gotovosti preskrbi» svobodno smrt. Kam |>a hočeš? Nazaj ne morei, ker lii maš denarja. Peš ne raorefc čez široko morje. Potoval bi čez . hribe in doline, da bi le dospel ; a čez inorje, — Čez to široko morje (»a ni steze, ni ceste. — Srečno torej! Nič ti ne zamerimo, namenil si se tja, kamor jih gre vsaki dan mnogo in se nobeden več ne vrne. Zakaj si me zmo* tHa. ti nedosegljiva sreča?! Dragoceni nakit, tat in najditelj. Neki delavec jc našel 16. sept. zjutraj ) Londonu na cesti dragocen nakif, vreden ^50.000. Ta na kit je bil ukraden 16. julija t. I. v vlaku tned Parizom in Londo-non ^Bisere je agnosciral kot svo jo lamina policijsko postajo poklicani trgovec z demanti. Max Mayer. Biseri so povsem nepokvarjeni. Izmed biserov, ki so spadali k nakitu, manjka le eden. • Delavec, ki jc našel nakit, pripoveduje, da je šel na delo v Highbury, ko je pobral na cesti zavitek, v katerem jc bilo 58 biserov. Nesel jih je ua bližnjo policijsko postajo, kjer so jih takoj spoznali za ukradene. Delavci*, ki je našel dragoceni zaklad, je izpovedal pred policijo, da jc bil sprva sunil z nogo zavitek na stran. Ker pa je pri tem zaslišal neko žvenketanje, je j»obral zavitek ter našel v njem bisere. Srečni delavec je opravičen do na grade *50.000. Ko je poslal julija meseea neki pariški 4rgo-y/><* «aktt »z I^eritfrv London, je bil slednji izročen nekemu londonskemu trgovcu s poročilom, da se zanima za nakit neki ameriški bogataš. Kop iz registrirane poštne pošiljat ve je bil izvršen na zelo premeten način. Poštni pečati so bili navidez nedotaknjeni, ko je prišla pošiljatev v roke naslovljenea. Ko pa se jc pismo odprlo, sr je nahajal v njem le zdrobljen sladkor. Tat je iz strahu pred aretacijo bisere najbrž, "izgubil" in dotični delavec je bil srečni najditelj. Najditelj pa je opravičen do nagrade šele tedaj, ko se bo tatu izsledilo in in prijrlo. Tat jr torej sedaj glavno. Srečni posestniki biserov se gotovo vesele, da jc najdena izfrubljcna dra g ocen ost. — Mogoče se na tihem tudi vesele, da ne bo treba obljubljene nagrade srečnemu najditelju nikdar plačati, kajti tat Je moral preje dobro premrsliti, predno je ukradeni zaklad meni nič, tebi nič — vrgel na cesto, ali ga je pa res slučajno izgubil. Bodisi kakorho* če, konštatirati hočemo le, da bodo biseri šele potem zadobili svojo pravo vrednost, ko bo tst v kletki — zdaj so ie — brez vrednosti — vsaj zs srečnega najditelja. — P KOL It T AH EC ..................... ; I Stran Ka. i ................»MM! RDEČE NEDELJE. Sodrugi uaatopniki! S to številko prihajamo pred vas z id^io rdečih nedrij. — Bliža se jeaen. Dnevi postajajo krajlši in ljudje btxfco /aceli ostajati po večerji doma. čita j oči čas-nike ali knjige Naša naloga ho, kakor vsako leto, da powkflbimo, da ti delavci, ki do dane* ne niso dobili v roke 44 Pno le tarča" in vsled tega ne vedo, da je to njih glasnik — glasilo izkoriščanih in tef«anih\ ki uči in raizlaga vzroke in posledice današnjega družabnega reda, ki provzroča toliko gorja delavcem — slojem, ki omogočujejo. da se svet pre-obrazrnje, da je vsega v izobilju, a sami tripe pomanjkanje in so v neprestani odvisnosti od svojih izkoriščevalcev d«*be v roke pravi delavski list. Vse te tisoče in traoče še noaavednih, moramo HKitom naše «igitacije — skozi naše knfrigc in časopise dovesti do sfMcenanja in zavednosti. Da 1h> temu delu, ki ga naši zastopniki vrše pri v*aki priliki, dan nov imlpuls, tono sklenili vpeljati rdeče nedelje. Teh rdečih nedelj ho štiri v letu: prva v oktobru, prva v januarju, prva v aprilu ¡e prva v jjurliju. Te nedelje naj bodo posvečene nadalje iakl.iučno agitaciji za pridobivanje novih naročnikov za "Proletarca To j*>meni, da bo šla na rdečo nedeljo cela ar-mada naših 136 zastopnikov po vseh krajih Zed. držav na delo, da razvijejo vsak v svojem kra.-ju nsjživahnejšo agitacijo^za nove naročnike. Na ta dan računamo, da mora Proletarec pridobiti najmanj 400 novih nanečnikov. Poprečna pridobitev novih naročnikov bi znašala na vsakega zastopnika po 3 nove čitatelije. Lepa pridobitev brez pretiranih zahtev in prevelikega napoja kaj ne t Seveda enim zastop- nikom ne bo luogoče poslati treh, morila celo dveh novih, ker #> slučajno račitpili svoj delokrog, toda te bralo. nadomestili drugi, po večjih industrijalnih krajih, kjer je še olje neuocnpaino. Na vsak način i>a upraVuiflt vo priča kuje, da bodo zastopniki na prvo rdečo nedeljo pridobiti vsaj 400 um ih naročnikov ! Vsak zahttipnik naj ima to nedeljo v mislih, da dela za eno inisto stvar po raznih slov. naselbinah v Ameriki 13.'» prijavlje nrh zastopnikov, br«v. tistih, ki bodo javili prosto vol jiM» iu po iuagali xastcpuikom do večjega vwpeha. Sodiugi! Na pr\lo rdečo vsi na plan! Prva rdeda mora biti mejnik v zgodovini agitacije za pridobivanje naročnikov! N*>vi naročniki -pomenijo nove bojevnike __ nove socialiste. Nihče ni socialist |m> rojstvu; socialist postane človek šele tedaj, a ko ima voljo citati socialistične knjige m časnike. Vsak nov prido-bljcnec z zdravim razumom, ima za seboj celo vrsto novih pridob-Ijencev, kajti katoor hitro se zave, postane sum vnet agitator za našo stvar. O tono» se vsak lah-, ko prepriča pri samemu sebi. Nas vseh «lolžnost je samo delati, več delati in aopet delati. Če bomo delali — sodrugi, vspe-hi ne bodo izotftali. r 14 dni i>o prvi rdeči nedelji, to bo 21. oktdbra. bom» objavili število novoju-idobltjenih na roi-ni kov na prvo rdečo, in tako bomo naredili za vsako rdečo. Spomnil bo na vsako rdečo zastopnike — Proletarec vsaj 14 dni poprej Sodrugi zastopniki in prostovoljci! Sedaj pa na delo. da odloči n*o pni rdeči nedelji prvo me sto v*eh nadaljnih rdečih v. 1. 1914 in da pridobimo vsaj 400 novih rekrutov! 5. oktobra vsi na delo! NEKAJ NAVODIL ZA NAfiE ZASTOPNIKE. Da bo sodelovanje mad zastopniki in upravništvom Proletarca popolnejša in točne j še, priobčuje mo sledeča navodila, po katerih naj se ravnajo vsi cen j. zastopniki pri pošiljanju naročnine ali dopisov: 1. Vsa poročila za v list naj bodo «pisana na eni strani, in če je le mogoča — s črnilom. 2. Zastopniki, katerim je potekla pobotna knjižica, ali da jo sploh se niso prejeli, naj to nemu- • doma naznanijo upravništvu. 3. Pri poailjatvi naročnine, je treba navesti vedno točen naročnikov naslov, kakor Bx št., ali hiš. štev., ulico in mesto in državo. 4. Pri spremembah je treba poleg novega javiti tudi stari naslov. 5. Vsi denarni izkazi za katerikoli fonde, kakor tudi oglase ali dopise, ki ne dospejo v npravnilt-vo do sobote popoldne, ne pridejo v prihodnjo — torkovo izdajo, ampak prvo izdajo za le-to, iz-vzemši, če 1e pismo poslano po ' »pedal Delivery." Upravništvo AGITATORIČEN FOND za pošiljanje " lYoletarca" med štrajkujoče rudarje v Michiganu: v blagajni dne 12. sept. 1.1. $32.79 A. logar, Cleveland, O. ... 50 Skupaj .......... $33.29 HOOizt. Proletarca 314 $8.00 5000 izt. 'Kaj je SkcV „ 8.75 Klišeji ...............2.60 «00 izt. Prolet. št. 315 „8.00 Waukegan, 01 Jugoslov. soc. klub štev. 45. v NVaukeganu, 111, je na svoji seji, dne 14. septembra jeduoglasnc glasoval proti predlogu za ustanovitev fonda za vzdr/.avanjc agitatorjev in govornikov J. H. Z. Da pa ne bode kdo mislil, da je člane socialističnega kluba privedbi do tega, ¿la so glasovali proti predlogu, govor Zavrtnika, iz zapisnika socialističnega kluba št. 1., kateri je priobčen v Proletar-ou, ali kak drug razdirač solidar nosti, j h) mnenju glavnega tajnika in drugih zbranih na seji ekse kutive dne 0. septembra, naj navedemo dejstva, zakaj smo proti predlogu. J. S. Z. ima že sedaj precej visoke mesečne prispevke, katere člani, ki nimajo še popolnega socialističnega prepričanja že sedaj težko plačujejo. V slučaju, da bode predlog sprejet, se bodo pri" spevki šc zvišali za deset centov in svota bo narasla tako visoko, da bode rekel marsikak član: še deset centov dam, pa imam i>od-porno društvo' Posledice tega bi bile, da bi marsikak slabo stoječ klub propadel in mnogo članov bi zapustilo organizacijo zaradi previsokega as«-sinenta; novih članov pa ne bi pridobili. Zveza ima že sedaj deficit, kateri se bo pa šc brez dvoma potre čal, ako bo imela stalne organizatorje in govornike. Govorniki, oziroma organizatorji se navad no držijo v naselbinah, kjer je so cializeui ž«* bolj razširjen, kjer j« že več domačih dobrih organizatorjev. V naselbino, kakor je na primer Waukegan, Joliet in druge nazadnjaške naselbine, pravi jo, da se ne izplača iti ugitirat Vzemimo p«, da gredo tudi v vae naselbine; stojijo v njej eden dan do onega tedna, priredijo en shod ali več, za kar bode klub plačal ako je v naselbini, potem pa gre naprej in ga ni okrog celo leto, ako hoče povsod biti. Med tem časom pa delavci vse pozabijo, dasi-ravno so bih mogoče navdušeni za socializem, ako se vedno ne a-gitira med njimi od strani članov kluba in drugih sotriulnikov. Ako pa *e agitira. kar je vsakega čla na dolžnost, potem ni treba organizatorja samo za par dni v naselbino. Ako se ravno rabi govornika. se ga lahko dobi, kateri bode vsekako cenejši, kakor pa stalni organizator J. S. Z. To so dejstva, zakaj aino proti predlogu. Ako bi stalni organiza tor naredil za zvezo toliko kori sti, kakor ne, potem bi bili gotovo za njega! J. Zakovšek, tajnik soc. klub» štev. 45. ' Conemaugh Franklin, Pa. Nasnanilo! Soc. klub štev. 5. je sklenil na zadoji redni seji, da se vrše v prihodnje mesečne aeje dvakrat v mesecu in sicer: vsako drugo in četrto sredo v tneaecu ob 7. uri zvečer v prostorih "SI. Izobraževalnega Doma". Na omenjeni seji je bil izvoljen sodr. Fr. Podboj za bodočega tajnika kluba štev. 5. in to vsled tega, koi sem jaz prestopil h klubu štev. liti v Johnatovvn, Pa. Od sedaj naprej naj se vse komunikacije tičoče se kluba štev. 5. |H»šiljajo na novo izvoljenega tajnika Fr. Podboj, Box 705, P. O Conemaiigh, Pa. Obenem apeliran na članstvo o m cilje ne ga kluba, da vzemo. ta sklep sej»« iiu znanje in da se redno in točno udeležujejo klubovih sej, ker le pod tem pogojem nam je zasiguran razvoj socialistične st tanke. Jakob Kocjan. Bebelov spomenik. Stuttgartski socialisti hočejo postaviti umrlemu sodnigu Bc bel-u spomenik na mestnem miro-zovu. Po vzklieu poslanca West me.verja nima biti to nikako v ka men vklesano hvalisanje. temveč skromen i spomenik dela. borečega le za prostost naroda? MILWAUKEE. .logoslov. soc. udruzenjc broj 9. —» priredi veliko vinsko trgatev v Harmonie Hall, cor. First Ave. in Mineral St. Pa trgatvi bo pies, saljiva jh>-sta ltd. Vstopnina 10 e, pred vrati 15. Sedrnzni pozdrav. N. Hinich. ZAPISNIK PREISKOVALNEGA ODBORA J. 8. Z. v zadevi jugosl. socialistic, kluba it. 37. in lista Bodočnoat v Milwaukee, Wis., dne 24. aug. 1913. ' Skupaj ............ $27.35 v blagajni dne 21. sept. ... Nagrada izdajalcem. Iz niesta linissel poročajo':' Tisoči, ki »o se borili za časa generalne stavke, svojo eksistenco stavili na kocko, svoje življenske potrebščine', omejili le na najpotrebnejše, kratko, ki ao krasen zgled herojskega junaštva, se morajo zadovoljiti le s samo zavestjo, da so storili svojo dolžnost. Vse drugače pa je s tistimi, ki so pokazali druge vrste junaštvo in so šli na delo, med tem, ko so se njihovi bratje lKirili. . Ti potrebujejo nagrade za to, saj izdajstvo ]>otrebuje na tem svetu ^najlepše pohvale. No, prejeli so tudi v resnici — svoje! Neki litavski podjetnik je določil 3000 frankov v nagrado onim delavcem, ki so delali za časa generalne stavke. Mislim, da lahko mirno rečemo: Ti odlikovanci zaslužijo svojo nagrado —! Videti hočemo, kakšno nagrado dobe kalumetski skebje, ko vi, ne nstrašeni borilci — stavkarji — ne padetc, ampak — zmagate! Jot Erjavčev fond. Radi pomanjkanja prostora ni mogoče danes objaviti darovslcev za ta fond. zato jih objavimo drugič. * Op. ur. Vlrden, 111. Naš klub štev. 50. J. S. Z. je na seji dne 14. t. m. z vsemi oddanimi glasovi glasoval proti predlogu glavnega odl>ora o osnovanju l>oscbnega fonda za vzdržavanje govornikov in agitatorjev J. S. Z. Objedneni se je soglasno izrekel protest napram glavnemu odlmru J. S. Z., ker je svojevoljno, to je brc* iniciative ¡»odrejenih klubov in tako na hitroina dal predlotr ?ia splošno glasovanje. Ker mi glavnega »m 1 bora stranke k temu ne priznavamo kom peten tnega brez iniciative podrejenih klubov, zato poživljamo glavni odbor J. S. Z., naj svoj predlog glede osnovanja posebnega fonda za vzdrža vanje govornikov in agitatorjev umakne, dasiravno je že v teku splošnega glasovanja, brez ozira n» izid glasovanja in naj o »istem šele bodoči kongres razpravlja. Do bodočega kongresa, kakor tudi nadalje pa naj bode vsak član J. S. Z. -agitator. Za govor nike naj pa klubi skrbe, kakor že sedaj, v kolikor razmere k temu dopuščajo, ker le klubi zamorejo stvarno presojati, kie in kedaj bi bil govornik potreben, da stori dober vtis in zadovoljiv upliv. Nikakor pa ni potrebno, niti umestno, da bi pošiljal upijoče v puščavo, ker to je brezpomembno in si»ojeno z velikimi stroški. •Sklenjeno je bilo eno kopijo tozadevnega protesta noslati na glavnega tajnika J. S. Z. in drugo na na Se glasilo Proletarec, z ozirom, da ga objavi. Za klub št. 50. J. S. Z. «i m on Kavčič, tajnik. Seja s»- vrši v Finski dvorani, vogal G rove St. in Virginia Ave Od odbora so bili navzoči sodrugi Masten, Pctrič in Savic. frlanov od kliKba št. 37 je navzočih 19. Predseduje sodr. J. Ermcnc, ki po jasni, da so tukaj odhonniki, ki žele izvedeti zadevo glede stanja kluba in vzdrževanja lista Bodočnost. Sodr. Pctrič pojasni zaključek gl. odbora, ki je izvolil pričujoče člane, da iznajdejo glavne krivce in motive, ki »o vodili ene člane kluka m t. 37. »la so prevzeli v svo jo oskrbo list Bodočnost, kar m je izkazalo velika ovira za socia lističu i klub, kakor je izjavil taj nik Fr. Novak sam na augustovi seji gl. odbora. S tem — pravi — se j«' kršila strankina disciplina ker socialisti vendar ne morejo trpeti, «la se razdvaja najsilio že klube ali pa naše časopisje, katero inora biti umerjeno po eni tak t i ki in enih načelih. Sodr. Savič upra6nje sodr. Novaka. tajnika in obenem uredni ka Bodočnosti, zakaj ni pisal so drugim karte in jih pozval na to sejo, kakor je bilo zaključeno njegovi navzočnosti na seji gl odbora. — Sodr. Novak se sklicu je na objavo izvlečka tozadevne seje v Proletareu, iz katerega je bilo vsem članom razvidno, da s« vrši seja in vsled tega je bil mneti ja. da mu ni treba pisati dopisnic Nato )>ojasi sodr. fiavič stališče. ki zavzema z oizrom na maš»-časopisje zveza Upranuje člane p»k motivih, ki so jih vodili, da so prevzeli na svoje rame privaten list, ki ne piše v socialističnem luhu, ampak je bil ustanovljen v špcknlativne namene i»o«amezni-kov. Klub je s tem činom kršil zvezna pravila, za kater»' so člani št. 37 glasovali. — Sodr. .1 Krmeiic, ki predseduje, pojasnjuje, «la je list Bodočnost čisto privatna zadeva posameznih Hanov v klubu in ne kluba sain»'-ea in meni, da bi se tri. odboru ne bilo treba umešavati v to zadevo. Meni, da je tak list z« napredek, ne pa za oviro socialističnemu gibanju.1 ker orje ledino in takore-ko«*- pomaga "Proletareu", ni ga pa smatrati, da bi zadnjemu škodoval. "Proletarca" — pravi — mnogi ne razumejo in je vsled tega težko zanj agitirati. ( c jc klub zanemarjen, ni to krivda lista, am pak krivi so člani, ki se ne vdele-žujejo sej. Če je sodr. Novak poročal gl. -odboru drugače, ni poročal resnice. Novaku priporoča naj se drži besede. . Odgovarja. Zakrajšek, katerega se po izpovedi tajnika Novaka, da že tlolgo časa ni plača* prispevkov, ne smatra članom kluba št. 37. — Pravi, da .m res, da bi bil list kriv, če je klub zanemarjen in ni vršil svoje dolžnosti napram zvezi. Če je kaj zanemarjenega, kogar drugega, kajti ko je prev- svoje vrste socialisti&nega leaso-zel aodr. Novak uredniétvo Bodoč- piaja. 'f j? nosti, ni imel mnogo dela. - Gle- Sodr Ermene pravi, da ni pn de motivov, ki so vodili milwau- čakoval, da se bo zveza vmeaava-ake Hfbovence do ustanovitve Bo la v zadeve lista liodočnost. — 1 o dočnosti, pravi, da se ljudje v Mil izvajanju sodr. «aviča, pravi, iz waukec ne strinjajo s pisavo Pro- gleda to tako, kakor da če biti ao-letarca ker piše preveč proti far cialistična stranka nekakšna mojem. Bodočnost pa radi čitajo, ker narhija. Glav. odbor naj bi se rase ne peča z verskimi vprašanji, je brigal, da organizira vae v Chi-ampak zgolj z izobrazim. Polo- cagi, kjer je še dosti dela. Ampak rieo Proletarčevih naročnikov — tega ne d*la, vzlic temu, da dobi-pravi — naroči in čita list le za va mastne plače «a vsak korak, to ker jim ga posilijo vsiljivi ao- — Petrič protestira na nevteme-cialistični agitatorji. Mnenja je, ljena natolcevanja sodr. Erinenea, najscgl odbor briga raje za Chi- da bi gl. odbor dobival kakšne cago, kjer je še dowlj dela. mastne plače za svojo agitacijo Sodr. Petrič pravi, da tu ne pri ali i>oslovanje zveze, pač pa so de v poštev saino mnenje, koliko sodrugi okrog Proletarca dali za more škoditi Bodočnost ProUetar socialistično agitacijo v Ameriki eu materialno, ampak gre zato, mnogo časa. truda in novcev, da kakšno taktiko naj vzdržuje ave- obstoji Proletarec in orgahizacija «a glede našega časopisja, kakšna tako, kakršna sta; k čemur na naj ImhIc naša načelna vzgoja. Po ravno so pripomogli mnogi naši izvajanju Zakrajška, bi zveza ne dobri zunanji sodrugi. Poda pow imela ničesar reči o tem; po nje- prečno poročilo, kako se je delalo govern mnenju naj lii socialističen pri Proletareu, ko se je list osno-ist pisal tisto, kar s«' dopadc ve- val. Iz poročila je razvidno, da so ïini, ki je danes še nezavedna. So- delali cela tri leta breizplačrio, po-cialist¡čiiih agitatorjev . dolžnost zneje so dobivali i>a le |K> par do-»1« pridobe mas«, da čita to. larjev na teden do leta 1911, ko kar je zanjo dobro, kar jo vodi se je nastavilo stalnega urednika do razredne zavesti, a ne to, kar in pozneje upravnika, ona misli, da ji je všeč. Socialistic Sodr. Masten revidira situacijo na stranka ie lK>jujoča stranka,Un, pravi, tla se je iz te tekoče raz polovičarskega z molom okoli u*t prave — zlasti po izpovedbi sodr. namazanega agitatorstva prepri predsednika in tajnika Novaka čani socialisti ne morejo odobra- dognalo, «la je malomarnost klu vati. Ne gre zato ali komandirajo ba zakrivil list Bodočnost in ni-v niu-agi. Mihvankee, Clevelan socialistična izobrazba med vih sej. To je glavna točka, na amer. slov. delavstvom ¡»ovsod je- podlagi katere zamore sklepati lnaka, ali v vsakem kraju dru- gl. odbor svojo sodbo. To sodbo gačns, tolraačeiia po kakšnem |>o- izreči gl. odboru ne bo težko, ker satnezniku, ki inra morda svoje po so fakta na dlani, sebne ambicije; ali naj se naš«* (iovori i>onovno st>dr. Savič, ka-moralne in gos|KMlarske sile cepi- teri prečita odstavek pravil, ki se jo v lokalrzem, ali naj se osredo- nanašajo na tozadevni prestopek, točijo. Praksa, ki smo jo dobili, zlasti glede urednika, nas uči, «la je treba vse naše de- vprašanje sodr. Petriča, ko- lo čimbolj osredotočiti, ne pa de- hiko navzočih članov ima delnice liti. Če se želi kaj «kreniti, kar bi\ymin Bodočnost, se na poklic pred bilo dobro za lokalne rçtzmerc. se Lednih 0glasi 17 članov. — Sodr. to čisto lahko stori sporazumno z petrig om€lQjHf da to izgleda, ka gl. «KM»orom. —- Mnenja je, da ne kor da ^ na tej samo tj8ti «Ivomi, da j«' bil s«xlr. Novak do- ki imaj0 delnicc, ni pa tistih, ber sodrug. dokler ni prišel v to- ki jih njmaj0 jn ^ jmaj0 morda varšijo z Zakrajškoni, ki se niti L zadevi lista drugačno mnenje za časa svojega uredovanja ^ro-|neobrati prispevke. Dalje I vi Novak, da bo, če dobi drugo kritizira Proletarca. češ, da pri-1 delo. naša preveč dolge in nerazumlji-l Sodr Petrič opomni, S|je ve članke, kat«-rih ljudje ne mara |tem zadeVa za sedaj končana, gl. jo čitati. To je vzrok, da prizna Labor bo pa poročal, kaj misli o potrebo takega lista za Milwau-L^eri in poročali sklep tajniku kee, kakor je list Bodočnost, ^o-1 kluba, kaže list Proletarec in pravi, da piše preveč o michiga/nskem št raj-1 ZAHVALA 1 ku. Vse to — ]»ravi — je pisano Tem potom si usojamo izreči preveč v agitatoričnem «lulru; pi- 7B gostoljuiniooti, kt jo je izka- sati bi bilo treba tako, da se navede samo fakta in nič druzega. Sodr. Savič uprašnje pre»lsed | nika Ermcnca. zakaj se klub, če mu pisanje Proletarca ni bilo všeč, ni obrnil nikdar na gl. od-| Imr z navodili, kako naj piš»', mar več je vzelo strankino za marajo podvr«'či sklepom, za kater«» so glasovali, ko so s»' spr» jela pravila zveze. Za take ljudi ni niesta v stranki- Sodr. Ermene pravi. «1« klub neče nobenega priznanja «>«1 zveze glede lista, da je to čisto kra jevna zadeva, stvar posameznikov klubu in okrog lista Bodočnost Prizna samo to, da bi bilo umestno. če bi se bili preje obrnili za svet na gl. odbor. Tstotako misli Novak. Češ, da je list čisto lokal nega pomena in v prid milvvati-ških socialistov." — Omenja, «la s« tudi v starem kraju na ta način izobražuje delavstvo. Socializem — pravi — «la se o njem lahko mi sli na več načinov. Pravi, da 1h> še tudi potem !>ojov, ko bo že socializem vpeljan. zal za časa našega bivanja v Milwaukee na konvenciji S. S. P. Z. gostilničar Frank Tuzer, Virginia Hotel, Red St. Milwau-kee, naj prisrčnejšo zahvalo. Ne moremo si kaj. da bi ga slov. občinstvu ne priporočali v blago-Ivoten poset. Clevelandski delegatje S. S. P. z ----- VABILO.-------- Društvo Nada št. 20 S. 1). P. Z. Huntington. Ark. proslavlja dne 27. »epiiemJbra t. 1. to je v s«»-boto večer, v tukajšnemu slov. «lomu svojo štiriletnico obstanka. Tem potom uljudivo vabi vse rojak«' in rojakinje, kakor tudi sosedna društva, tla se te proslave vdeleže. Iigrala bo slovenska godtha itz Jenny Lintia, Ark. Začetek ob 7 uri zvečer. Za dober prigrizek in pivo bosikrbel Odbor. V rudnikih v Cumberland, B. Canada so delavci na štrajku. Delavci, ne hodite v te kraje dokler bode tralal boj med delavci in kaoitalisti. Edinole solidarnost delavcev, lahko «tre verige kapitalizma. v-v "—J -----------m----;CI-I -— ------------, . jc to krivda sodr. Novaka in ni- koloniji «voje vrste socializem in Mir po dnevi in pokojno spanje po noči je pridobitev teh, ki s«« Sodr. Petrič pravi, da s* iz ak^-Ibojujejo proti n viniiti/mn. trgan' cije Zakrajška je razvidno, kak- ju po udih, neuralgiji in lumbag«» šne vrste socialist je; nima niti z Dr. Riehterjevim "Pain Expel-najmanjše volje listati razredno- ler". ( emu dalje trpeti, ko si lah zaveden socialist. In če bo zveza ko za 25 centov omislite v vsaki take stvari pustila Iti po volji ta-pekami to blaženo olajšilo? Samo kih polovičarjev. znamo doživeti,! paziti je treba pri kupovanju na da bomo imeli v Ameriki v vaaki I varstveno znamko s sidrom. .(Advertisement.) PBOLITABIC SOCIALIZEM IN MODERNA VEDA. (Dalje.) . Vse, kar gre m mon opolui rs lijem prirodnih sik, irreši proti o-suovneiitu pri rodnemu zakona, ki daje vsemu živemu prirodna živ-Ijenaka sredatvs, «rak in luč, vodo in zemljo v ti porabo in obdelovanje. . Vae kar ae navzgor ali navzdol oddaljuje od povprečnega človeškega tipa, ki se od dobe do dobe višje vzpenja, ki pa je v gotovem zgodovinskem položaju konstanten — nima Mvljenake sile in ugasne. Pritlikavec in orjak, idiot in genij, stradežnik in požrešne« ao pri rod ni ali socialni inegodniki in priroda jih neizprosno tepe * de-gencracijo in neplodovitostjo, naj si so produkt organskega življenja ali pa socialnih razmer. Zategalej zapadajo vae famili-je, ki inonopolizirajo moč, bogastvo ali genij neizprosni usodi, da degenerirajo njih poslednji potomci v slaboumnost, samomoru ali jalovosti. Aristokratski razredi, suverenske dinastije, umetniške in učenjaške rodbine in potomci milijonarjev, vsi zapadajo» i&temu zakonu, kojega spoznanje dokazuje soglasje prirodnih ved in socializma. V. Socializem in verstvo. Kar je Hackel — in za njim toliko drugih — označil za nepremostljivo (nasprotje med socializmom in darvinizmom, zigine v Vin či jasnega in nepristranskega raz-iskavanja prirodnih zakonov, ki je zvezano z imenom Karla Par-wina. Parvinizem pa ne le, da me na-sprbtnje socializmu, temveč je o-anovna znanstvena podlaga njegova in socializem je, kakor je z ostrim očesom opazil Virchow, le del logične in prircdne deecenden-ce darvinizma in dvojček razvojnega nauka Spencer je vega. S svojim dokazom živalskega rodu člo* vekovega je teorija Parwinova hotč ali nehotč zadala težak uda-rec veri v boga, ki je s svojo stvar jajočo besedo ustvaril svet in človeka. Zato je v imenu religije vstal najtrdovratnejši odpor proti njegovim osnovnim stavkom, in ta odpor je danes edini, ki darvi-nizem srečava. Sicer pa se nista priznavala niti Parwin niti Spencer za ateista, in navsezadnje je nauk Darwinov in Špdneerjev združljiv z vero v boga, če postavimo, da je boff ustvaril silo ini snov in prepustil, da se v smislu st varilnega nagona dalje razvijata. Če pravim, da se Parwin ni pri zna val za ateista, velja to le za njegove javne izjave; Hackel je v svojem prizadevanju, da opere darvinizem, na zboru prirodoslov-cev v Risenachu (1882) izjavil, da Parwin ni ateist. Kmalu nato pa je Buehner objavil Parwinovo pismo, v katerem pravi, da ga je znanstveni študij po 40. letu do-vedel do ateizma. Nekaj podobnega je t Millom, ki se ni nikoli priznaval za socialista, ki ga pa njegov laatni življenjepis in pa 1879 v " Revue Philosoph", objavljeni odlomki o socializmu izdajajo za socialista. Gotovo pa je, da morajo teori-j<», ki--merijo na-«!*?»p«g!ji*r> m brezizjemno vzročnost v prirodi. odkli^|jati pojmi boga, zakaj napram temu pojmu ostaja vprašanje: kdo je ustvaril bogat Repliki, da biva večno, sledi duplika, da je vscmirje večno, človeško mišljenje ne zapopade predstave, da bi učinek in vzrok spletajoča neskončna veriga naenkrat nekje v-zad prenehala. Bog je, kakor je dejal Laplace, hipoteza, ki je pozitivna veda ne potrebuje; zanjo je bog, po besedah Hereenovih, k večjemu X., katerega vsebina ni, kakor hočeta Pnboia-Reymond in Spencer, vse nedoumljivo, temveč vse, kar do sedaj ni še predmet spoznanja. X je torej izpren\enlji-va količina, čimbolj prodira znanstveno spoznanje. x Zatorej stojita veda im verstvo v obratnem sorazmerju, vsled česar slednje tembolj medli in pesa, čimbolj se krepi in širi veda v boju z nepozabnim. V religiozni veri pa prebiva kot močan element podedovano in izročeno čuv-stvo, ki vzbuja, koder se pojavlja bon à fide, spoštovanje in tudi sim patijo, če odgovarja živi veri bogatejše čiTv«tv«s>o življenje. Pro-tiverski vpliv -darvinizma mora odmevati tudi v razvoju aocialir ms. Ce zgine vara na oni svet, kjer postanejo siromaki izvoljenci Gospodovi in se vrača gorjč te doline bridkosti z rajski"» razkošjem, naravno oživi hrepenenje po koščku zemeljskega paradiža za bedne in nesrečnike, im teh je večina. Tudi socialisti, kot Hartmann in Guyau, so prezrli, da vsebujejo vsa verstva obečanje sreče, da pa starejša verstva obljubujejo spol-nitev tega obečanja že na tem svetu, iz katerega jo prenašajo sto-prav poznejše religije na oni svet, končno pa iščejo »polnitev teh želji zopet v zemeljskem življenju človeštva in sicer v neskončnem razvoju do vse večje popolnosti. V tem pogledu nastavlja socializem na verski razvoj in izkuŠa verstvo nadomestiti, saj gre za tem, da si človeštvo iz lastne moči ustvari paradiž na zemlji, ne da bi se zanašalo na problematični "oni svet". Često so naglasa]i, da ima socialistično gibanje mnogo znakov verskega gibanja, n. pr. prakrš-čanstva, tudi v ognju svojega idealnega prepričanja, katero ga loči od suhega meščanskega skep-ticrzma; zato mu prijasujejo tudi nesocialistični raziskovali kot Wallacc. Laveleye, de Roberty i. dr. sposobnost, da s svojo člove-čsn&ko veroizpovedjo izpodrine upanja starih verstev na'oni svet. Najvažnejši pa so odnošaji med socializmom in vero v boga. Na (1891) so marsksisti po pravici iz-Hoeialističnem zboru v Erfurtu javili, da je verstvo zasebna zadeva, in socialistične stranke pobijajo zatorej vsako obliko verske nestrpnosti, kulturni boj kakor antisemitizem, ampak to visoko stališče izvira le iz gntovoati končne zmage. Četudi socializem ne vidi s Sergijem 1) v sedanjih verstvih bo-lehnih pojavov človeškega dušne ga življenja, vendar so mu nepotrebni produkti nravne okosteue-losti, ki se morajo umakniti, četudi le elementarni prirodoslovski izobrazbi; zategadelj ne čuti potrebe, da bi posebej pobijal verske nazore, ki so itak posrečeni propadu. Vzlic temu pa ve, da je eden njegovih najvažnejših pripomočkov oslabitev vere v boga; zakaj duhovniki vseh verstev so bili, odkar traja zgodovina, najmogočnejši zavezniki vladajočih razredov in so držali mase v njih jar-nra z versko hipnozo, kakor se ži vali krote z bičem Zategadelj tožijo dstekovidni konservativci, tudi če so sami ateisti, o pešanju verskega čuta v masah, kajti to dragoceno narkotično sredstvo smatrajo, če tudi tega ne izpovedo, že iz sebičnih ozirov za orodje razrednega go-spodstva 2). Na nesrečo, ali pravzaprav na srečo pa se verski čut ne da zopet vpeljati na kraljevski ali predsed niški ukaz. Peša, ne po krivdi Tita ali Gaja, ne te ali one propagande, ampak ker je znak, ki ga vdihavamo, prenasičen z prirodo-slovnim naziranjem, da bi ostalo v njem čuvstvo, ki je našlo najugodnejše živi jenske pogoje v nevednosti in mistiki minulih vekov pojmom prirodne vzročnosti, močan vpliv na hiter razvoj in znanstveno utemeljitev socializma. — Socializem gleda na katoliški so rjal«Wim.-brex ..m - hr*r strahu. Slednji olajšuje socialistič uo propagando, zlasti na deželi, kjer so verske tradicije še žive, toda zmagovalne palme ad maio-rem dei gloriam pač ne odnese, ne le zaradi gotovega nasprotja med verstvom in vedo, ki ga tudi katoliška cerkev ne more odpra viti, temveč zaradi vse večje privlačne sile posvetnega socializma. f'e je kmečko prebivalstvo ^stalo enkrat krščansko-socialno. ga radikalni socializem brez težave pridobi pod svoj prapor: spreobr-, ne se celo samo od sebe. že napredoval in republika vladna forma marsikatere današnje monarhije. Kakor si ateizma niso izmislili socialisti, prav tako tudi republike ne bo«lo ustanovili. Današnji ateizem se je rodil iz upli-va razvojnega nauka na današnjo burzoazijo; prav tako oživotvori republiko stranka kapitalistične ga meščanatva, če "monarhija ne ho več čuvala državnih interesov", pod kojimi je umeti interese vladajočih razredov. Naravni zgodovinski razvoj vede od absolutne preko ustavne monarhije do republike, katera se od koiistitucionalne monarhije loči skoro edino po volitvi državnega poglavarja. Meščanstvo samo izpelje ta prehod od monarhije do republike, že v upanju, da s tem zadrži prodiranje socializma, često nahajamo v Italiji, kakor na Španskem, na Angleškem ka kor v Franciji republikance in tako imenovane radikalce ki so muo go bolj meščanski in konservativni, kakor konservativne stranke in njih inteligentni pristaši; v italijanskem imrlamentu je Imbria-ni v verskih in socialnih vprašanjih konservativnejši od Kudmija; ves svet napada, dostikrat opra vičeno, četudi ne na pravi način in brez koristi, duhovnika ni še nobenega napadel in je edini poslanec, ki je glasoval proti temu, da se vzame v pretres zakonski načrt o zvišanju davka na dedšri-ne za stranske sorodnike. Socializem ni interesiran na republikanski propagandi. Naj reši vsak po načelu deljenega dela svojo nalogo, veda naj propagira svobodomiselstvo, večalimanj radikalna buržoazija republiko. Vse to odpira k socialistični zmairi vodcčo pot zgodovinskega razvoja. (Dalje prihodnjič.) IZ BEBLOVEQA ŽIVLJENJA IN DELOVANJA. 1) S. Sergi, "T/Origine dei fenomeni Psiehici". (M*ilan 1885), p. 334. 2) Pr, Purekheim, "De la división du travail social" (Pariš 18-93). —"Kar se tiče vpliva religije na nravnost, sem neosnovanost te misli dokazal v svojih kriminal no-psiholoikih delih, zlasti v svoji knjigi o umom ("T/Omieido neir Antropología Crimínale' (Tnrin 1885), IT, pogl. IV ), V podobnem razmerju stoji so-cislizem napram reputolikanizmu. Kakor je ateizem privatna zadeva poedinca, tako je republika zasebna zadeva meščanskih strank. Ko dozori sociJfeem, bo tudi ateizem (Zarja.) (Konec.) V začetku leta 1874. so bile nove volitve za državni zbor. Bebci je napisal tedaj v ječi brošuro o delovanju državnega zbora in njegovih strank. Socialno demokratični stranki je ta brošura pri agitaciji izborno služila, tako da so pri naslednjih volitvah izdajali enake brošure. Za ta volilni boj je napisal Bebel v ječi brošuro "Krščanstvo in socializem". Pri volitvah so dobili socialni demo-kratje takoj šest mandatov, med izvoljenimi sta bila tudi "veleiz-dajalca" Bebel in Liebknecht. Pri ožjih volitvah so dobili socialisti »e tri mandate. Hebel in Liebknecht tudi še sedaj niata dobila "dopusta". Liebknecht je bil izpuščen 1. aprila. Bebel se je "preselil' čez osem dui v trdnjavo Ko nigstein. 14. maja 1874' je bil tudi on svoboden. V spomin Beblove-ga bivanja v Königfiteinn so prekrstili draadanski sodrugi trdil ja vo v Bebelburg. Šest tednov pozneje, 1. julija, je nastopil Bebel devetmesečni zapor v Vikavi, kjer je prav tako vnHo študiral kakor v ječi. Tako je bil Bebel, ko je zapuščal 1. aprila 1875. zapor, popolnoma drugačen, kakor Bebel, ki je prišel pred tremi letj v trdnjavo Hubertusbnrg. Kot nevarnega sovražnika menca neke drnžbe so ga zaprli čuvarji te družbe, da bi ga ¡spametovali, ali Bebel je izšel iz ječe in zapora kot neizprosen sovražnik kapitalističnega družabnega reda. Bebelovo delo v parlamentu- > Od dneva, ko je stopil Bebel prvič v državni zbor, je posvetil v*e svoje moči socialni reformi. Leta 1869. je bil na razpravi se-veronemškega državnega zbora obrtni red. Pri tej razpravi je pokazal inladi Bebel, da so mu interesi delavstva nad vse. Liebknecht ni hotel delovati pri reformi obrtnega reda, ali Bebel je prišel z jasnimi predlogi. Njegova zasluga je. da so bili tedaj nemški delavci oproščeni vezi, ki avstrijsko delavstvo še danes veže, namreč delavske knjižice. Brez socialne demokracije nobene socialne reforme — tako je izpričal Bismark sam. in Bebel je lyl naj-vnetejši delavec na polju socialne reforme: zakoni «a varstvo delavčevega življenja, zavarovanje zoper nezgode, uatanovitev državnega zdravstvenega urada itd., pri vseh teh velevažnih reformnih za delavstvo je dajal Be- bel inieijativo. "Edini poslanec, katerega as bojjuro v «veznem zboru, je Bebel," tako je priznal nekoč ravnatelj državnega urada za notranje nadeve Woedtke. Bebelova družina. Beblovo ime m Beblovo delovanje je znano po vsem svetu. O Beblovi ženi ni govoril nihče, dokler ni on sam v svojih "Spomi- nih preprostimi, iskrenimi besedamni govoril o njej. Leta 1866. se je poročil z Julijo, hčerko železniškega delaeoa. V "Spominih" piše: "Za moža, ki ae mora v javnem življenju bojevati s celim svetom nasprotnikov, ni vseeno, kakšnega duha otrok je žena, ki mu stoji ob strani. Ali je opora njegovih stremljenj, ali pa svinčeni utež in zapreka zanj. Srečen seni, da lehko rečem o svoji ženi, da spada k prvim ... Nikdar se nisem kesai svojega zakona. Bolj ljubeznive, vdane, vedno za žrtve pripravljene žene, ne bi mogel dobiti. Če sem storil to, tedaj je bilo to v prvi vrsti mogoče le vsled njene neutrudljive oskrbe in pomoči. In mnogo težkih dni, mesecev in let je preživela, preden ji je zasijalo solnce mirnejših časov..." Ko je umrla Julija Befolova 22. novembra 1910. v Curihu — imela je raka — tedaj je bil globoko potrt. "Grozen udarec me je zadel", je |>*sal takrat Bebel nekemu avstrijskemu sodrugu. "Vrzel je nastala v mojem življenju, ki je ne bo mogoče nikdar izpolniti." Edini otrok Avgusta in Julije je bila hči Frida, ki je bila poročena z zdravnikom dr. Ferdinandom Simonom. Dr. Siinon je umrl nekaj dni pred božičem leta 1911. kot žrtev znanosti. Ugriznila ga je miš, ki jo je rabil pri svojih balkteriologičnih jnoizku-sih. Šele petdesetletni mož, čigar knjiga o zdravstveni oskrbi žene slovi po vsem svetu, je po kratki bolezni umri. Frida Simonova s sinom Wernerjein ,ki ga je ljubil Bebel iskreno, je ostala sama ob grobu svojega velikega očeta. Iz Beblovih spisov in govorov. Oblike zatiranja in izkoriščanja so se menjavala v teku treh stoletij, zatiranje in izkoriščanje pa je ostalo. Res, da je kmet devetnajstega stoletja bolj kulturen in civiliziran kakor njegov prednik iz 16. stoletja... ali relativno, v primeri z d«na«njim stališčem zemljiškega go*{*xia. se je njegov socialni položaj komaj izboljšal. i • Vse (meščanske .stranke) se Injje prosvvte mas kakor strupa. MaLi krogi meščanskih izobraže-vateljev, ki 3a«ledujejo pošten namen s svojim delom za izobrazbo mas, so brez moči in vpliva, njihova ckzistenca potrjuje le nravilo v sedanjih razmerah. Vpričo teh razmer preostaja le eno. Organizacije delavskega razreda »e morajo samo lotiti dela za prosveto; iztrebiti morajo kar so zasijale cerkve in šole vladajočih razredov in oblasti duševnega plevela v glave proletarcev. To nikakor ni lehko delo. Ali hvaležno delo je,, ker odgovarja hrepenenju po bolj človeškem stanju in višjemu spoznanju in ker ga zato hlstno sprejemajo. En lot resnice uniči stot neumnosti. Zato sovražijo vladajoči tako močno resnico in se bojujejo proti njej. • Moč buržvazije je v denarju, v njenih miljonih in miljardah, ali ogromno število glav daje delavskemu razredu, kakor hitro se zave te okolščine, tako silno premoč, da stre premoč buržvazije in naj ima desettisoče miljonov v blagajnah. • Prvo in glavno temeljno načelo vseh zatiralcev je, da obdrže zatirance v nevednosti. e * Nobena vera nima privilegija, da bi trajno zadoščala človeštvu, v kulturi napredujočemu in za vsako pride čas, ko stopi v nasprotje s kulturnimi zahtevami človeštva, ker je vera le začasen produkt določne kulturne dobe. • Ljudje zmorejo vse, ksr hočejo, ali preden kaj hočejo, morajo uvideti, da je potrebno in uvidevnost prinese sila. Kristjani pravijo: sila uči moliti.. Socialisti pravimo: sila uči mislit. # Družba, s popolno demokratično enekoatjo, ne pozna in ne tr- ADVERT18EMKNT Avstr. Slovensko Bol. Pod, Društvi lakorportren« «A. Iibntirji iMUt * ártevt - rljoM m luuvarit Sedet: Frontenac, Kam. GLAVNI URADNIKI s Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans Podpreds.: FRANK AUOUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kan*. Tajnik: JOHN CERNB, Box 4, Breezy Hill, Mulberry Kana Blagajnik: FRANK STARČlC,Box 245., Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, K.na. . NADZORNIKI: PONU&AC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kana. ANTON KOT55MAN, Frontenac, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. ' JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kmaa. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo s4sa Dolar. Vai dopisi se naj blagovolijo poiiljati, gl. tajnik«. Vae denarne poiiljatve pa «L blagajniku. pi nobenega zatiranja. Le najpopolnejša svoboda nazir^nj omogoča neprestan napredek, ki je življensko načelo družbe. • Vedno tičati za pečjo, pri pipi in kozarcu vina, to je ničvredna obrt za ponosnega in inteligent-sam poseže in da deja in se bori nega moža. Njemu pristoja, da obenem njegovi najvišji cilji in njegove družine. i Gibanja ne padajo z neba, tudi |K»amezniki jih ne povzročujejo, gibanje mora temeljiti v naturi stvari, le potem je zmožno življenja, le potem se lehko razvija. • Niso revolucionarji, ki delajo revolucije, temveč vselej, in vedno le reakcionarji. Že veliki Goethe je dejal Eckerinannu, da so le vlade krive, če prihajajo revolucije. Velokapitalisti, ti so v resnici revolucionarji, prekuicuhi. ("im več delajo ti gosrpodje, čimbolj so delavni, kakor so danes delavni — in delavni so gotovo — tem več ustvarjajo socialnih demokratov. fim bolj se razvija meščanska družba, tem bolj nanreduje socializem. Ljudje so umrjoči, institucije so minljive, ljudstva žive dalje, ljudstva se razvijajo. • • Žena ima enako pravico kakor moški za razvoj vseh svojih moči in za udejstvovanje teh moei. 0»w je človek kakor moški. Število žen, ki umrjo ali hirajo vsled porodov, je vse večje nego število mož, ki |>adejo ali so ranjeni na bojišču. Tudi najgenialnejšega moža je porodila mati, od katere je prejel dostikrat najboljše kar ima. S kakšno pravico odrekate torej ženi enakopravnost z možetn? • Mož ima pravice, žena dofrznosti. • ('e govorimo o enakosti vsega ciovešvva, t«iaj je nezmisel, da hočemo od te enakosti izključiti polovico človeškega rodu. KAKO SI OHRANIMO ZDRAVE IN TRDNE ZOBE? Na roditeljskem večeru I. mesene deške ljudske šole v Ljubljani predaval zobozdravnik dr. E. Bretl. (Palje.) Od svoje mlečne dobe do 13 leta — takrat se menjajo zadnji mlečnjaki — se razvija in raste otrok lahko naglo, kakor pozneje v nobeni dobi več. Pa otrok v svojem razvoju ne zaostane, mora se izdatno rediti in zato potrebuje dobre zobe. Zanemarjeno raloč no zobovje vpliva jako slabo na razvoj čeljusti in na stalne zobe. Pobro mlečno zobovje je prvi pogoj za zdrave in stalne zobe. Največja k vara za naše zobe je gniloba. Ker pa se z večjim uspehom branimo sovražfiika, ako ga poznamo, naj v kratkih besedah razložim bistvo zobne gnilobe. Ka kor pri mnogih boleznih, igTajo tudi tukaj bakterije glavno ulo-go. V vsaki ustni duplini je na milijone raznovrstnih bakterij; tu se počutijo izborno, toplota jim ugaja, živil (slina, ostanki jedi itd.) jim tudi ne manjka. Poleg milijonov neškodljivih bakterij se nahajajo v ustih tudii take, ki so v stanu povzročati smrtonosne bolezni. Bacili davice in jeti-ke, nadalje bakterije, ki povzročajo pljučnico, niso redke prikazni v uetih. O pomenil vseh teh iz-pregovorimo še poznje. Tu nas zanimajo v prvi vrsti one bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo. Kako vplivajo te bakterije na zobe? \ef>osredno ne morejo škoditi zobovju, ker je le to prevlečeno z jeklenotrdnim emajlom. Pri vsaki jedi obtiče med zobmi jedilni ostanki. Na te ostanke se bakterije najprvo spravijo in provzroče, da začno gni*i. Pri tem procesu gnitja jed i j se tvorijo ki- < sline in te odvzamejo zobnemu emajlu vaimenea; s tem zadobi emajl majhne razpoke, bakterije se tu vgnezdijo in nadaljujejo svoje pogubno delovanje, dokler ne naatane na kakem mestu emaj-la luknjica. Torej bakterije produeirajo iz jedilnih ostankov kisline in t« n- i ničujejo naše zobovje. S tem spoznanjem pa nam je že tudi dana pot, katero moramo iti, ako se hočemo z vspehom boriti proti zobni gnilobi; mi moramo spraviti vse bakterije iz naših ust ali pa moramo delovati na to. da ostane kolikor mogoče malo jedilnih ostankov med našimi zobmi. Pavno pa je že dokazano, da bakterij v ustih ne moremo popol noma uničiti, ker ne moremo rabiti tako močnih razkužujočih raz topin, kakor bi jih bilo v ta namen treba. Sicer pa to ni potrebno, saj dokler ni v ustih jedilnih ostankov, tudi bakterije ne morejo zobem škodovati. Če to upoštevamo, tudi razvidimo, v kakem smislu je treba usta snažiti, da se zaibrani razvoj zobne gnilobe. Jedro vse skrbi za usta iu zobe obstaja v tem. da po vsaki zavžiti jedi vestmo odstranimo vse ostanke izmed zob in iz uat. Kako pa dosežemo ta ciljf Tu so nam razna sredstva na razpolago, kakor raznovrstne ustne vode, zobns krtačica, zobnik, zobni prašek. Najpreje par bewed o ustnih vodah. Po prejšnjem je samoobsebi jasno, da je nespameten in neuspešen trud, ako si hoče kdo samo z izplakovanjem z ustno vodo ohraniti zobovje. Seveda hočejo nekateri fabrikantje s kričečimi anon-samr občinstvo preverili, da more edino le ta ali ona ustna voda zobe zdrave ohraniti. Najboljše ustne vode, ki jih dobimo v kupčiji, nimajo razen osvežujočega učinka nobene druge prednoati, kakor da vsaj zobem ne škodujejo. ' toda mnogo jih je naravnost škodljivih. Strokovnjaki so .preiskali znanstvenim potom raznotere ustne vode in se je dokazalo, da ne prinaša nobena izmed »ljih po-* sebne koristi. Najboljšo in najcenejšo ustno vodo dobiš, če vzame«, čašo navad ne vode in raztopiš v njej nožlevo konico kuhinjake soli. Ce pa hoče kdo imeti še hladilen oku«. naj dodenc tej raztopini kapljico me-tinega olja (Nadaljevanje.) * Dolžnost vsakega socialista je, podpirati tvoja časopisja. Afitft. raJU za "Prolstarca*\ Pridobit« mu nova naročnik«. PEOLlTAHKr Pismo Jaka Štrigclnu. Mesabe Renge, Minn. meseca kimljevca. Jaka fttrigel, Piblerjev kevder, Chicago. Kakor sein Ti že zadnie ohlubil, da ti HjH>roeiiq, storim sedaj. Kje sem, to Te nič «ne briga (ilavno je, da zveš novice. Iz Aurore sem jo mahnit u T6wor. No, Jaka, to je pa res tovor, še hujši, kakor ga nosi bosanska mula *ali bi rekel mula, ki nosi v krikscajti kanone Ko pridem u najstarejše mesto žele/nega okraja, stopim u nek sa Ion, ne vem čepa v. naročim si pira in tudi salonarja tritam. Po pra-šam ga, kako je kaj zn delo? Al-rajt, plenti vork, se mi je odrezal. Po okolščinah sem zvedel, kje da Kram i živijo ter si poiskal borta. No delo pa je, delo first elas. Delo sem dobil u f^er pra) eno i. Ali zvečer je bila smola in u jutro pa žajfa. Bil je četrtek večer. Ko po-večerjamo se mflJo ogovarjamo. Kar se Ti oglasi bcrding bos: 4 4 Zdaj gremo pa molit nvžen-krsje"! Za pet ran božjih, sem si mislil, bort moram plačat $22.00 na mesec, potem pa še molit ružne ga-kranea. Brž se z mislim, da moram iti v mesto ter odidem. Ko pridem domu, jc bilo že odmo^je-no. Na vse začudenje pa zagledam polno mizo badlu pora. Daj še deset. se oglasi eden. Mamica takoj odpre kevder in pricitra deset badlu. Ko smo se malo napili, smo seveda tudi zapeli po stari kraro-ski navadi: "Pa snuč je biv, pa da v je šu, pa d revi bude spet per- šu--Ju, u, ju, u, hn—uu hu u u" ni bilo ne kraja ne konca. To je bilo lušno, kaj Jeka! Tacga pa še ne. — Ko zjutraj ustanemo, vidim kako so ti ljudje grešni. Bojijo se menda vraga in križanja ni bilo ne konca ine kraja. Miza je bila zrihtana za fruštek bel ko-fe in pečena jajca, rauno, kar jest glajham. Opoldan odprem pel (di-ner peli) in se prestrašim, ko ni bilo nič mesa. Bila je sir ova žajfa in jajca. Mislil sem si, tukaj je tako, kakor u starim kraju, ko> sem u faroužu služu — v oblicah krompir, na župi krompir, izšto-kan krompir, iz zelam krompir, pečen krompir, krompirjevi žgan-ci itd. Tako bo tudi tukaj z jajci. Ko pridem iz dela domu, ter stopim malo u pogovor ter spomnim maJo od jajc, dobim odgovor: "Kaj ne veš, da je petek!" se začudeno oglasi bording l>oaicaf "Kaj pa je potem, če je petek?" jo uprašam. "T post je, post, kaj ne veš!" kaj nisi kristjan?" "Seveda sem", se m jej odgovoril. Po veeerji uprašam, če so naročni na Proletarca in če je že prišel. "Kaj pa je to, — Protavc?" "Kaj nič n? berete!" jo upraserr.. "Beremo beremo, saj imamo tisoč in ena noč, grofica beračiea. in še več drugih "bukev", dobil sem odgovor. "Jest rajši čitam kake dobre liste, naprimer "Proletarca", in "Glas Svobode" ali pa "Glasilo." "Za pet ran božjih, ta, ta. ta, je-je e-e pa socialist, ali kako jim že pravijo naš gospud!" in splošno razburjenje nastane. Ko jih malo pomirim, se začnemo pogovarjati eno ino drugo reč. Beseda prinese besedo in prišli smo na delo in gospoda. Pripovedovali so mi, kako so gospod kepen dobri, da nam dajo letos dosti dela in kako so u-smiljeni z nami, kako glajhajo Au striane in to zato, ker smo pobožni in da filendarjev ne glajhajo. ker so eilisti, čjo talat. "Srečni ste, da Vas je Bog prinesel sem; da ste zašli kam na Mesabo, bi bli ferdameni, ferdamani prav gviš-no. Veste tam po Renči? «w> začeli drug0 VPro Cerkve bodo vse podrli Pravijo, da ni treba nič gospodov. Mrliče kar tako pokopavajo brez gospoda. Poročijo se kar na kortu." "Dost je tega, zdaj gremo moKt in mirna Bosna", se od-dreže bording bos; bosica mu pa •ekundira. Veš Jaka, u takih škri-Hh pa le nisem bil nikoli, kar sem is sta rok rajskega farovža, ko smo mogli hls[HM in dekle molit, gospod in kuharica sts ae pa zabavala. Igrala sts namreč znano igro očeta in inater. Izgovarjal seru se, ds ne znsm moliti ter da sem zaspan, alf vse ni nič pomaga-lo. "Se boš pa naučil", sem dobil odgovo|. Jest pa, ne bodi len, sem jim oiifrsvoril: "Na stara leta ae pa tie bom učil in tudi moliti nočem zastonj, ker tudi gospod ne molijo zastonj. Ako mi daste fri bort, pa molim z Vami dO konca, aLi pa po groši od vsakega očena-ša. Najrajši uzamem kootraht." "Kaj praviš, ti pr—icilist, marš iz moje hiše, tacega h—a ne ina' ram pod streho" in tako naprej mi je bral kozje molitvice. Popu-kal sem sečel, plačal bort, pobral šila in kopita ter odšel proti mestu. Jerperge sem dobil1 pri nekem Vilendarju; seveda, ker seiu ta rude«" i, zastonj, in fruštek povrhu. Rečein Ti Jaka, Filcndarji so pa O. K. Ob deveti uri sem šel po tajm u per pra jen co, potem sein jo Pa odrinil v svetovnoznauo mesto Kly. — Kar se mesta tiče, se ne morem nič kaj povolno izrazit, ker je prav starega kalibra. Ima pač le|H> lego in sicer ob krasnem jezeru. Okolica ima samo kranjska imena n. pr. Ljubljana. Stara koutra, Šestindvajseta Ribnica, Kranjska gora, itd. imajo krasno eerkev,'staro in uocv uro, ki bije na zvon ferkelce, številke so pa po noči vse v svetlobi, kakor licifer. Manjka jim lo še dvorane. Napredni rojaki so sprožili misel za isto. pa kakor sem videl, imajo težko nalogro. Prvič jim nasprotujejo rojaki salunarji, ki iinajo svoje ha le, drngiČ salunarji, ki bi radi ime li vsak pred svojim salunom halo, da bi bil hiznis. Veš Jaka, jest sem jim pa uganko razvorlov. Rekel som jiin, da naj napravijo halo tako, kakor u starim kraju ko-mendijo, namreč na kolesa, potem naj ga pa vozijo od saluna do sa-Itma. Tako bi bilo menda vsem ustrežen ok Na Kli pase "bravce" faterjtuh. No. za ta rudeče se ne zmeni dosti. Kakor sem čul, je pre cej bogat. JVavijo. da premore pol miljona. Kakšne veljave, ne vem, ali dolarjev ali kron. Res je star, pa vseeno cvihlam, da bi jih raslužu nomadr, če je prav star, ima še vseeno fantovsko srce. Sedaj pa nekaj špasnega za počit. Najrajši bi ti poslat* kontrafe, pa sam nimam mašine in nisem tudi specialist u tej stroki ali antver hu. Elečauov pa noben noče tef?a napravit. Ka r sem tu stnejha poet, ko zagledam, da se po mestu vozi jo s čolni. Mislil sem si od_gmajn potopa in božjih čudežev. K sreči sem se sestal s psr socialisti, ker šele oni so mi razvozlali uganko, kako so nastale iz Eli Benetke. Pripovedovali so mi nekako taku-le: "Spomlad, aprila mejsea, so ble maj8tne volitve. Kandidirali so razni kartdidatje u več sort ofi-ce, med njimi je bil tudi Sopcr-dent Trezona. Nazivljajo ga krušni oče. Kranjski klerikalni hacki in "bravci" "Amerikanske plenice in "bravci" Skazi Mir-jevi so voliH vsi za krušnega očeta Snper denta stil trusta Trezona in so ga tudi izvolili. Ko je bil izvoljen, so ga nosili kakor papeža u tronu. ter vječali kot jeshar: "Hurah for kmšmi oče, vastumere ith krrnni oče? Krušni oče je Alrajt, hu rab!" Tisti, ki je nosil težko bre-nso kru*m?gc očeta, jo postal tre mar bos, tisti, ki je vlekel fermo-niko, je zopet dobil neko drugo šterno. Poplačal jih jo vsaj deloma, seveda ene z špoh kamro itd. No. sedaj pa ž njih norce brije. Dal je stare lesene sajtvoke podreti, na mestu istih skopati globoke jarke, češ, sedaj bom napra vil cemt sajtvoke, potem je pa sposloval inzončen in delo je bilo vse zaštapamo. Tisti sajtvok jarki, grabni, so se napolnili z vodo, tako, da zgleda, kakor u Benetkah. Nekateri so napravili mostove, drugi se pa vozijo u čovnih. Pa ne zameri Jaka, ker sem prej poročal iz Eli, kakor sem končal' na Rori Zdelo se mi je bol važno. Kadar končam na Eli, nadaljujem še iz Rore, Gilberta in tako naprej, ker Bratna ima dolgi nos in vse izvoha. — Oud baj ! Tvoj Janez Brana N. B.) Na Eli je dosti Ribenča nov in Sodražanov, pa smo se tudi razgovarjali o A. S. in "brav-cih". Pravili so mi, da "bravec" ali "vrabec" je eno in isto. Tukaj mu pravijo hrmbaržek. Kranj ski Janez jo pa pogrunta, da imenuje svoje baeke "bravce" ali po ribniško "vrabce" ali po elttko angleško — himbaržeke — Oud baj! ? ? ? Kdo ve ??? - f-i i> * ¿ Zdravo ! slast ima tisti človek, ki 4pbro pre sveti in prebavlja svoje jedila. Severov Želodčni grenčee li (Severa's Stomach Bitters) <» , ]k)iii*k* tistim, ki ne morejo ilol»ro prebavljati svoja jedila. Pomaga prebavi, odpravi napihovanje, gorečilo, zapeko in Bplušuo »labost Cena $1.00 ji Okrepite Ii živce ln rabite Bivša moja soproga jo je dne 24. julija t. 1. popihala z nekim — poproj pri mei^i stanujočim Ant. Gracerjem. Pobrala sta mi ves denar in ve drugih stvari. Vzela sta s seboj tudi oba moja fantička. Kam se je podal omenjeni parček. mi ni znano. Zato prosim cemjene rojake, ako izve kdo za njih naslov, naj mi trn takoj naiznani. za kar dobi tudi $5.00 nagrado. Tu vain je kratek opis: Anton Gracar je star 34' let, doma iz TrHbnja, okraj Nbvome-sto. Visok |j,e nekaj nad šest čevljev, čmeuH cbruza, trepalnic« reve-ga očesa ima nekako zatrgauo in oko se mu večino sokzi. • Naljlalje ga je spoanati po njegovi komični hoji, ker hodi tako na drobno,' kakor bi imel v kolenih noge zvezane. V Zdr. državah biva kakih de set let.-Govwri slovensko iu nekoliko angležko. Ona je starci 24 let. Njeno dekliško ime je Mary Krenker. Je precej veliko in drobne postave ter črnih las. Govori slovensko, nemško in agležko. Fantička sta — prvi* Rmdiolf, star 7 let in drugi Franc, star 5 let. Oba govorita slovensko in angležko. Tukaj ta slika Vam predstavlja ie«K> in oba fantička. Ako kdo najde bo družino, naj samo starejšega fanta vpraša. Oa mu Ivde g« te mo povedal, kje lo pustUi svojega očeta. Prosim cemjene rojake, ako kilo ta parček zasledi, naj nu blagovoli sporočiti na moj nasbov: Rudolf Pehar. Box 135 Carona, Kansas. iiSEVEROV NERVOTON Priporoif se za zdravljenje CARL STRO VER Attorney at Law Zastipa u fssh iriiiftih. ftt. sobe 1009 133 IV WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon: Main 8989 TUJCEM priporočam svojs dobro urejeno prenočitte in restavracijo, domačinom pa svoj salooa. vsem skupaj pa vse. IG. KUSLJAN 229—1st Ave. MILWAUKEE, Wit M. JOVANOVIGH 84 — 6th Str. Milwaukee, WU. PRODAJA dIFKARTE. Pošilja denar po poiti is braojav- no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ees. in kr. konzulatu. EDINA HRVA&KO — SLOVEN 8KO — SRBSKA AGENCIJA. LOUIS RABSEL moderno urejen aalun II 410 6IUND m„ KENOSHA. VIS Telefon 1199 ALOIS VANA I — izdelovatelj — . sodovice, mineralne vode ln raznih neopojnIH pijač. 1837 So. risk Bt Tel Canal Razno. ČLOVEŠKE ŽRTVE V BALKAN SKI VOJNI. Znani francoski vojaški strokovni list "France Militarie" pri-občuje v zaokroženem števiki pregled žrtev, ki sta jih tirjali obe balkanski vojni od posameznih držav. Izgul>e so naslednje: Srbija: 2,900.000 prebivalcev; stanje armade 400.000; od teh jo bilo v prvi vojni za boj nesposobnih 30.000 ( v drugi 41.000 Trna Gora: 220.000 prebivalcev stanje armade 30.000 mož. od teh je bilo v prvi vojni nespodobnih za boj 10.000 mož (33.3%), v drugi 1200 (4%). Bolgarija: 4.445.000 prebivalcev; stanje armade 600.000 mož; v prv» v^jui. j«, bila za boj 73.000 (12.1%), v drugi 83.000 (13.8%). Grška: 2,435.000 prebivalcev; stanje armade 300.000 mož; v prvi vojni je l>ilo nespodobnih za boj 23.000 ( 7.6%), v drugi 25.000 (8.3%). Turčija: stanje armade 800.000 mož; od teh je bilo neaposobnih za boj in pogrešanih 150.000 mož (18.79?). Te številke niso seveda popolnoma natančne, zlasti one iz druge vojne ne. Tudi no povedo, koli-ko da je mrtvih, težko ali lahko ranjenih, koliko jih je umrlo v bolnišnicah vsled ran ali za drugimi boleznimi. Zlasti je tudi zelo dvomljivo, če je bilo stanje armad res tako veliko, posebno razmerje srbske in bolgarske armade s številom prebivalstva je precej neverjetno. Ali kljub temu soi tudi približne ocenitve važne, ker kažejo, da sta bili balkamrfki vojni izmed najbolj krvavih is zgodovine vojn nove dobe in zlasti izgube druge balkanske vojne, ki je trajala tako malo časa, so strahotne. Zavezniki Ho izgubili v drugi vojni 67.200 mož. Bolgarska 83.-000! f>-izgube Bolgarske le približno odgovarjajo resnici, tedaj je Bolgarska oslabljena, da ne bo mogls izlepa poravnati groanih izgub. — Nezgoda v sentjanskem rudniku. Rudar Janko Gorenjec je .18. avg. dopoldne zažgal v jami dve mini, cd katerih je pa dobil le malo materiala. Hotel je nabasati zato še dve drugi že izvrtani mini na vrhu navpičnega rova. Naenkrat zasliši rudar Borstnar, da kliče Gorenjec z vsega grla na pomoč. Pogledal je kvišku in vi-' del, kako se drži Gorenjec z obema rokama za klin lestve, život pa mu visi nad neizmernim prepadom. V tem trenotku je pirdel na dno rova Gorenjcev klobuk in trije kakor srednje buče veliki kosi premoga. Borštnar so je komaj u-maknil v stranski rov, da mi bil zadet Ker ni več padalo, je Sel pogledat, kaj je z Gorenjcem. Videl je, da visi še vodno nad prepadom in da z nogami nikakor ne more na lestev. Gorenjec ga je tudi prosil, naj mu gre za božjo vo>-ljo hitro d jat i noge na lestvo, ker jih sam ne more in ga moči v rokah zapusčsjo. Borštnar je splezal po lestvi navzgor in mu potegnil noge na klin lestve, toda Gorenjcu so noge popolnoma odpovedale: nič se ni mogel upreti na nje. Borštnar ga je moral po lestvi do do zmernih cenah. Obleke slika takoj sproti med tem, ko vi čakate. 3129 Broadway, St. Louis, Mo. SALOON z biljardom in kisljiščea Poleg saloona dvorana za društvene seje, veselice itd. «Jolin Stražliar 611 Msrket St . Wsakegsa. III. PSom St. k'l. AVSTROAMERIKANSKA Črta. NIZKE CENS. Velike ugodnosti; električna leč, izvrstna kuhinja, vit o zastonj, kabine tretjiga raz g red a na parnikv Sledeči parniki odplujejo ob 3 u.i popofdan iz New Yorka: Argentina . . . • 28. ma|a Oceanic .... 7. |ul|a Martha Washington ., 14. |ul|a Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. Sn'I Afl'«, 2 wiskhtfh St., lit Y«rt. ali pa na draft aradne zastopniku ▼ Združenih drla vab in Canadi. POZOR! SLOVENCI! POZOR I 3 A L O O N s node rs i ■ kerljlttes »veSs ptve v eedftkih in buteljka« pijate ter «ijMu Me totea la tal im drufia HlmaM MARTIN POTOKAR, 162& Be. Osntre Ava. Chica*« Mi A. , M. D. E. BACHMAN 1719 S. Centre Ave., Chicago, ni je največja čeekoslovenaka delavnica zastav, znakov, čepic in vseh društvenih potreb&in. Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vara poiljem — popolnoma zastonj. L STRAUB URAR 1010 W. lath nt. Ohiraf s. U *IaMt vetje salofo «r, veriUe, pesa» nov la teaffik drufoUa. Iavrteje »e* popravite v tej stroki » Ako želite slovenske frramofon-ske plošče, Columbia jrramofone zlatnino in srebrnino, obrnite so na nas! A. J. TERBOVEO A 00. P .0. Box 25, Denver, Colo. Iskuien zdravnik. Orsdu^s od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1842 So. Ashland avs. Tel. residence: Lawndale 8996. is.ssass^aej GOSPODINJE POZOR! Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom. G. Mamčllovlch & Co., 331 Orseve St, Conemaugh, Pa Tel. Con. 4050. VVatno upraianjst jPQ mi opravi •Sfctlj« m «ijetnije Konzularne ÄÄMlBP vojatki >20'/» Grave it r L t' I. * T A K K C ' AMERIKANSKEMU LAŽ-NJIVOU". Ki mak i 44Am. Slov." ima v jsad* nji številki jopet eno kolono obre-kovanj in laži toper sivialitite, med tem ko — molči o grozovitem hudodelstvu, katerega je izvršil katoliški duhoven llaus Schmidt v New Yorku. (Napisati 13 vrstic se pravi toliko kot molčati.) Slovenski delavci fcitajo tudi druge liste in znali bodo — soditi. Ce bi tudi bila čista reaniea vse, kar laže 44Amer. Lainjivee" o socialistih, bili hi vsi ti socialistični "zločinci" pravi angelji nedolžnosti v primeri * bestijalnim po-povskim morilcem v New Yorku 44 Aineriksnski Lažnjivcc" oglaša nekakšno brošuro z naslovom 44Izpod vislic ali naši ta rdeči". To brošuri so skuhali pri 44 Ave Miei v New Yorku z namenom 44prižgati več luči nesrečnim za-peljancem — slovenskim socialistom" (ha, ha, ha!). Brošura je ponatis znane klobase, katero jc zgnjetel znani morilce Mali, ki je ubil rojaka in pozneje — menda po «avdthnenju kakega pritcpc-nega in prilega patra — olwuil svoj zločin Hocialistom na lirtn-t. Priporočamo44 Ave Mici" in "Ani. Lažnjivcu", da isdasta «e eno brošuro r. naslovom: POT NA ELEKTRIČNI STOL ali Kako nafti ta črni morijo deklice in davijo novorojenčke. Gradiva je dovolj in ga bo še preskrbela uewyorska policija. Taka brošura bi mnogim katolii-kim zapeljancem prižgala več luči! Ali je bil pop ITans Schmidt tudi zapeljan od soeialmtov? di vse organe k delu. Če vas ua-dleguje zaprtnica, n« najdete boljšega zdravila, ker ni nikdar potrebno, da povečate popitek. Tudi je zelo udstno pri izgubi slasti, notranjih bolečinah, raz-dražljivosti in bledici. V lekarnah .los. Triuer, uvoznik iu izvoznik, 1333—133«» So. A sliland ave., Chicago, III. Trinerjev liniment hitro pridobiva prijateljev, ker je najboljše in najmoČnejie zdravilo za bolečine. (A4ver.) NAZNANILO IN VABILO, ''Katoliška cerkev je zmerom skrbela za reveže, nikdar |>a so cialiHti." Tako piše Kranjski Janez v 44Lažnjivcu". V Calumetu in okolici (Mich.) so revni rudarji na štrajku za zvišanje beraske plače. Tamotnji katoliški duhovnik Luka Klopčič -pa pomaga kapitalistom potlačiti reveže, ki so že dovolj potlačeni ia protežira skebe. Ali se to pravi: *krbeti za reveže t Povej lažnjtvi Janez! Janez, beri, izpraša j si vest in povej. kaj mora tvoja cerkev pokazati, kadar se delavec bori za boljši košček kruha? Dva tedna je že preteklo, odkar smo vprašali "Anier. Slovenca", da nam nsj pojasni, kako si tam razlagajo katoliško skebarijo v Calumetu, Mich. |>od patronan-co tamošnjeira katoliškega župnika Luke Klopčiča. Toda "Lažnji-vec" do danes še ni odgovoril na to naše vprašanje. Kranjski .lauez se bolj zanima /a socialistične 44zločine'* na Framcoskem, v Nemčiji in na Japonskem, a za domača važna vprašanja se -ne briga. V Calumetu in okolici jc najmanj tri tisoč Slovencev v stavki. Vsi ti čitajo "Proletarca" m položaj stavke jih bolj zanima, kakor pa izmišljeni socialistični 44zločini" na Francoskem in na Japonskem. Kranjski Janez ne ho odgovoril na naše vprašanje in tri tisoč slovenskih stavkarjev v bakrenem okrožju Michigama naj zna, da ka toliški župnik Klopčič ruje proti rudarjem in rekrutira katoliške skehe zato, ker katoliška cerkev je vadno te uradno Mla sproti via-kemu modernemu delavskemu gi* banju, bodisi na induitrielnem ali političnem polju. Katoliška cerkev je zvesta dekla kapitalizma in kjer le mors, pomaga kapi tali stičnim tiranom tlačiti revne de lavoe in zatirati njih gibanje v prid njih interesov. Zato pa "Amerikanski Slovenec'' glasilo slovenskega rimstva v Ameriki, poroča o stavki v bakrenem okrožju le to, kar poročajo kapi talistični listi, namreč laži in za vijanja; zato nima nobene šale besede o katoliški skebariji v Calumetu in nili najmanj nas ne bo presenetilo ako prične skebe za govarjati. Poiščite vzrok. V hIu«'aju kake iiozvrode poizkušate najti vzrok iste, in sicer zato, «la se ji v prihodnje izognete. Isto bi morali storiti v slučaju nenadne bolezni, nervomost» ali slabosti. Seveda hodete najprej iskali pomoči — čiin prije, tem bolje. Ce je sedež vaše bolezni v želodcu ali v drobju, vam Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino donese najhitrejšo olajšavo. Ilitro vam izcisti telo in izpodbir Stem ste vahljeui vsi rojaki, ka teri stremite |ki boljšem /.rvljtm-ju, neodvisnosti, samostojnosti in uživati sail svojega truda, da si pridete pogledati lepe in obilne pridelke tukajšnjih rojakov in farmerjev, ter se prepričate na lastne <)či in |K)tem sodite po svojem premisleku, kje da je bolje za vas, mučiti se iu garati po zaduhlih tovarnah, rudokopih in enakih zdravju škodljivih krajih, za par dolarjev, kar komaj zadostuje za boro življenje in vsakdanje potrebščine, ali pa biti samostojen, in neodvisen, sam svoj delodajalec in gos|H)dar na zdravem iu sve žem zraku v prijaznem in rodovitnem kraju, kjer s«» Vaše delo stotero izplača iti kjer si v par letih po marljivem in dobrem gospo darstvu napravite eksistenco, postanete od vsakega neodvisen, sani svoj gospodar, ter premožen tanner katerega vsakdo časti in se mu ni treba uklanjati bosom, za iste krvav pot potiti ter njih žepe polniti, ki vas v; zahvalo za to, v slučaju bolezni iu onemoglo sti brezsrčno odslove in Vaše mesto z novimi močmi nadomestijo, ne oziraje se na vas, iu vašo uho do. Pomislite nekoliko, pripravite si boljšo bodočnost, da Uodete enkrat uživali sad svojih žuljev: in truda, da Vam ne bode potreba na stara leta skrbeti kje bo-dem spal ? kaj hodem jedel ? in kaj bode z mojo družino v slučaju da oholim ali celo umrjem. Se je priložnost in čas se takih skrbi rešiti in pripraviti sebi in svoji <1 nižini Imljše življenje in brezskrbno bodočnost. Kupite si kos dobre in i-otlovfi ne zemlje v prijszneni In lepem kraju IVauaaukec, Wis., kjer imam še precej rod 01 i t ne zemlje na prodaj po zelo nizkih cenah in ugodnih malih naplačilili, tako da si vsakdo, ako ravno jc pri ma leni denarju lahko zemljo kupi in si boljšo bodočnost preskrbi kjer bode brezskrbno meosestva kupilo, kar je jasen dokaz, da je zemlja rodovitna, kraj prijazen in zdrav, dobra in čista voda, ugodno podneb* je in klima, kjer še ni bilo nikdar slabih letin in kjer je vedno dober trg ter izvrstne železniške zve ze z vsemi večjimi mesti in trgi. Kdor želi imeti posestvo v tem prijaznem in ugodnem kraju, naj pride naravnost sem v Wsumhu-kee, Wis. Ako pa želi prej kakih natančnejših informacij, naj piše takoj na A. Mantel L. Box 221, Wausaukee, Wis. katere dobi takoj in brezplačno. V dodatek naznanilu štem naznanjam vsem rojakom, ki so mi piNali. ds pridejo v teku tega me-acea, kakor tudi onim. ki so že kupili a se še ne naselili, da sem svojo pisarno iz Chicage preselil aem, ter se tudi sam tukaj za stalno naselil, tako da bodeni lahko vsaki čas rojakom na razpolago in v pomoč v vseh možnih ozirih in potrebščinah. Ko se odločite win priti, kupite vozni listek direktno do Wausaukee, Wis. in mi svoj prihod naznanite, da Vas tukaj na postaji privakain in se za Vas zavzamem. (Advertisement) Vabilo na koncertno veselico, katero priredi ► 3. slov. pevsko in izobraž. dr. "Bled" i; i lz Franklin, Pi« 27. septembra zvečer v prostorih slov. Izobr. doma. PROGRAM; 4 Maraellaiae, Jo*. Kouget L. Isle ...poje "Hled" in "Planinski Ha i" 2. Izgubljeni «vet» Dr Aatoa 8chwab . .......................Po je "Bled" 4. 5. 0. 7. Mutaati muzikant, burka v enem dejanju [»o Jaka Hoka OSEBE: Tomaž Letnik, opekar .....................Frane Boklič Mara, ujegova ieuu....................gdč. Mary Zgonc. Katrica, a ju služkinja ..............gdč. Amalija Havnik P«ter Oaebek, čevljar, nje ljubi et* k.........Luis Kralna Tone Liaiea, klobučar .....................Avgust Gostiča Dobro jutro, po Dr. Bvhwabu, pr. I. Hud»'. .poj« Bled ia Planinski raj Planinska. A. Foeratur ........................poj« Planinski raj I. Zajec.. ..1.......;..,............poj« Bled o Slo\ annki brod, F. Uerbir ............................poje Bled Večer na Savi, Iv. pl. Po zvrlenein programu prosta zabava in plea, v Vsi Slovenci in bratje Hrvati iz Frauklin a, Conetuaugh, Moxham in Johnstown ae uljudno vabijo k obilni udelelbi. Veselice te aoude leži tudi alov. soe. pevsko dr. "Planiuaki raj" in Cambria. Godbo oakrbi brv. tainb. dr. "Rodoljub". Tudi za pijano in dober prigrizek bo oskrbljeno. Toraj kakor je razvidno, ae nudi vsakemu velik du-levni ulitek ia dobra zabava. V s« m na svidenje! "BLED". Desetletnico obstanka as^a«! Društvo Slavifa, št. 1, S. N. P. J. dne ». oktobra, till, v Pilsen Auditorium. IMl Blue bland Ave. £a¿etak toi no ob 2. url pop. VZPORED: ¡ 1. Korakanji1 po sosednih ulicah. <► 2. "Pozdrav", .govori predsednik društva "Slavila", brat Mat. KureJ ' * 3. "Slavnostna zmaga"..................deklamira gdê. Rozi Rare k \\ 4. "Veteranom"., govori preda. SNPJ., oziroma njegov pooblalčenee 5. 6. 1. Ï. 4. 5. "Hej Slovani". Prosta zabava, šaljiva poita II DEL:—Začetek ob 7. url reečar. i » V- gOODlI a "Sokol" in ples do 7. ure zveter. DRUGI "Serenada". .poje Slovenski Pevski Zbor "Slovan" iz So. Chicago. "življenje ni praznik"............deklamira gd£. Helena Cvenkel Slavnostni govor....................govori I. ivanut in J. VerMaj "Mornar"....................................deklamira F. Akof "Pogled v nedolino oko"................igra na pi&lalko F. Skof «. Igra: • PRAVICA SE JE IZKAZALA" OSEBE: Ferjan, kramar..................................brat Anton Jalovee Kruljee, berač.....................................brat Ivan žvanut Peter, ) ....................................brat 81ave Troit Pavel, ) dijaka ....................................brat Frank Avab Janez, ) ........................brat Anton Pengoj France, ) popotna rokodelca.........................brat Frank Alel Abraham, ) .....................sobrat Ivan Koren Izak, ) lida kroinjarja.....................brat Nikolaj Mensinger Vstoptuna sa oaabo, 26c. Dama v spremstvu molkih in korporativna drultva so vstopnin« prosti. Za obilno udelalbo vabi ODBOR. POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOl ■a|eeae|e !■ nalbol| slavit. Nais parobrodna posiovnica j« največja na Zapadu fn ima vsa naj bol jI« oceanski trié (linija). Si f kar te prodajamo bomp«nl|aWUi cenah. PO&ILJAMO DENAR V VSE DRLE SVETA. CENEJE KOT POSTA. Kalpsr Državna Banka kupu|c in prodala In xamcn|u|c denar vaeh držav avata. — Pri Kaaparjavi Državni Banki se isplata za K5 $1, bi «s odbitka. J{ Največja Slovanaka Banka v Ameriki. — Daie obresti. - Slovenci postr«. ftenl v slovenskem lertku. — Banka ima $6,118,821.66 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blui Island Ave., V ♦»♦♦»»»♦»»»»♦»»»»♦♦»♦»♦»»♦♦»»»»»»♦i»»+ i! CLEVELANDČANI POZOR! Belaf & Močnik 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELANO, OHIO. 0 KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. Izdelu|eva obleke po na|nove|dI modi. «♦♦♦»»»♦♦s»»»»»»» It doesnt pay to your Health neglect . I ^f?"* i fr^ V T)ft I I ' 11 • t - Ce pridete dom«»v bolni, to imste glavobol, boleiine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov! Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domnev zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25e. in 50c. steklenice. čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in nade ime. Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice OUeago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00 JAN KAREL, ' PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK Cleariaf H ou na sigurno naiolan. Ta baaka pi ga poitne hranilnice Zdr. driav. Z vrla je tudi denarni promet 8. N. P. J. Nale podjetja ja pod nadxoratvom "Clearing Housa" likalkik baak, torej ja denar poginoma sigurao ualolan. Ta baaka prevaama tudi ola- r. AD. RICHTER ô CO.. tli Pearl St.. New York. N.Y. Dr Sichtar]«™ Oon«o PllaU «UJ*aJo. (««. »U 80s.) Uradne nra od 8:30 dopoldne do 5:S0 popoldne; v soboto je odprta do 9 nra aveler; v nedeljo od 9 ure dopoldne do IS ara dopoldne. Denar vlolan v nalo banko noai trt procenta. Bodita UTtjarani, da ja pri naa denar nalolen varno in dobiikaaoano. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je Narodna Tiskarna= J£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot Z48tave. kape, rt-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., .2616 South iawndale Avenue CHICAGO, ILL. ^ Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. .J BELL PHONE lllSJ FUK Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Butler SI. Plllsburoh, Pa. «IOS* A. FISHER Buffet Trna aa raapelage Taakemtae pire ▼iaa, aasadka, L t J. 1 «vrstni proolor aa akropAUa. W. 9Stk «t., Okleaga, m Tal. Lawadal« 1791 NA CESTI. Miha: Ti Jaka, kam pa bezljal tako hitro * Tvojo mis bakeof Jaka: Ali Ae ne vel, da no*em vet delati za druge, od sedaj naprej sem sam svoj gospodar, ne bodo me vef lenuhi kapitalisti i/.koril^ali. M.: Kako si pa zlomeka to napravil, Ti Jaka si pa res britne glavce. J.: Ha, tega ravno ne vem, če sem res brihten, vem pa to, da sem si kupil farmo. > M.: Kje pa, povej mi no. kako je pa tam. je dobra zemlja, bofi ko« tam iivetif J.: Vsega Ti ne morem povedati, ker se mi mudi na vlak. Kupil sem v Crivitz, Wis., v Marinette county od lastnika samega Theo. Kersten, dobil sem jo PRAV POCENI. Vp* Miha, lastnik je že precej star t«>r bi se rad na vsak način hitro znebil svoje zemlje. Zemljiškim kompani* jam nisem dal zaslutiti nič. Zemlja je zelo dobra, podnebje pa zdravo. Kojaki, ki so Ia tam, se niso mogli dovolj nahvaliti. Kako je zdaj tam lepo po farmah, zdaj vidift vse, kako raste in obrodi en ali drugi poljski Pridelek. Komaj čakam, da bi že bil enkrat tam. Voda pa že taka, da i ae je celo ne branil nA smrtni postelji. M.: fle je res vse tako dobro, bom pa le jaz prilel ra Teboj. Nn koga pa se naj obrnem f J.: To bi pa res bilo lepo, da bi postal Ti moj sosed. Kupi tu zemljo, kjer so že far mer j i in ne tam, k^er jih le ni in kjer ne vel, če bi bil kos uhajati. Pili v slovenskem jeziku po pojasnila in po knjižico na Ker-stenovega zastopnika N. PIKIX)R, 1526 West 21 st 8t.. Chicago, III. Ce kupi* zemljo se Ti povrne vsa vožnja. Pa 8e nekaj. Kersten mi je po-daril v mestu Crivitz eno loto za hilno stavbilče, če bi me morebiti veselilo iti v mesto. Na uho mi je tudi povedal, da bo dal eno loto vsa-kemn povrhu, ki kupi zemljo do 25. avgusta. Zemlja ni /ato čisto nič w K!?vbo J« nj«K«. da bo zemlja hitro prodana. M-: Pa si imel dovolj denarja, da ai lahko kupil f Ka>» 15<1 (,<»l«»rjev sem plačal, ostanek bom pa dal r 10 letih, kakor bom koa. Sreino Mika, na svidenje v Crivitzu. 2MMI Bine Island Avenue, Chicago, IU. Mi tiskamo v Slovenskem, HrvaŠkem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni ................................... Restavracija m kavarna ■ "Jugoslavija". :: 1134 — W. 18 Str., CHICAGO, ILL. i * — Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijake cigare! — E. RICHTER, lastnik. Conemaiiflh Deposit Bank ^T 54 MAIN STR. C0NFMUCI, PA. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti. CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER* blagajnik. Pozor slovenski gostilničarji! Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importirn žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsacega 3 steklenice brinjevca, alivovea, tropinjevca in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste "zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači. Prodajem nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov. Prodajem samo na debelo. HORVAT« Jollc«, III. Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" I KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldruga« -> 1816 So. Centre Ave«