GLASILO
DELOVNEGA KOLEKTIVA BOftlAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ
V JANUARSKI ŠTEVILKI OBJAVLJAMO:	Stran:
T.P.:	LE ZAČNIVA ERI HQMBRI	Z
	OD MESECA do MESECA ... .... V PODJETJU	
Anica Janc:	Proizvodnja v novembru 1970	3
Malči Vesel:	Kadrovske vesti	4
dipl.iur.Breda Milič:	Lelo organov upravljanja	5
	Eno vprašanje - pet odgovorov .... V OBČINI	8
	Sklepi obeh zborov SO Tržič	9
A*My	Obisk vojakov v naši tovarni	9
Janko lončar:	0 kolektivnem varčevanju 10	
	IZ NAŠEGA UREDNIŠTVA	
	Naši vojaki nam pišejo	11
	Zahvale	11
	Nagrade	11
VižiJkil
■-vT
LETO XII. januar 1971 številka:	4
Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Zupan, Lori Jaklič, Marjan Herak, Slavko Teran, Metod Ahačič, Miro Mandelj in Erano! Šarabon.
Marjeta Pirih:
ČLOVEK IN LELO
Vpliv osebnosti in inteligence na delo
12
13
'A?
Erancka Debeljak: Pripravniki in pripravniška doba
dlpL.iur. Breda
Milič:	Važnejše spremembe v
zdravstvenem zavarov.del.14 Ivo Marinc	Poklicna tekstilna šola 15
\^W-,
Aleksander Solšelnicin: Samuel Beokett: A.K. Tolstoj: Viljem Šajnič: A.K.Tolstoj:
LIALOG
z Banilom Roblekom o delu tovarniške sindik.podr.
BRALNA STRAN Prvi krog
Dvanajsta podoba niča Srečanje Poezija Dvojnik
16
18
19
19
20 20
Glavni in odgovorni urednik: Hazlm Omerovič.
Izhaja '.vsak mesec v nakladi 1500 izvodov.
Tisk Tiskarne Delavske univerze "Tomo Brejc" v Kranju.
ŠPORT
A.Rj.	Tovarniško prvenstvo v
sankanju	21
ZA DOM IN ŽENO
lori Jaklič:	Garnitura Ingrid	22
OBVESTILA
Nove knjige v strok.knji.23 NAGRADNI KVIZ	25
NAGRADNA KRIŽANKA	26
ZA RAZVEDRILO	28

D, /filiti. /	U\*^K oLj Uttoac.
Jj*. Ju*	‘**tZ ■ I
^/'	xyfc.	•* ^yj* /y*7*^ !
JpjftA «*	A*<-*,	?
,/, JJtf Ji , ÌJtJ J‘ * p* Utili	|
/$,» , /k**, -riel /1' j/ùk*.**. Wit*rj \
Je *« Jl/* J^y»'«*. * jU* miti. ]
J/, Jj oJUj“> UUUj*ä) J'ijxlZ* . I
f/lti. ,-**■ U*/**rn..	<,««
/* ufc,Aj*
Jì'j JU /t/U L <*vtp*t ^w/m .
^ ^ir/K piiU*. Je mijusjU(».-$LiU	Ui*/, Jattl ~Tiü *U fUtnitt
Jbl' j/itni "èà va*s«*/_ ✓ UtvtA*.

le zač/7/Va
pr/
Homer/...
Morda ne povem nič novega 2e zapišem, da zgodnji razkol med filozofijo in pesništvom, ki se je razvil v oponiranje mea tehničnimi znanostmi,humanističnimi vedami in umetnostjo in ga v tem trenutku opažamo v pojavu cenzure pri nas (mislim na nepotrebno razburjanje površno informiranje Slovencev o Hladnikovi Maškaradi, čeprav filma niso videli), ne izhaja iz nesporazuma dveh temeljih poti človekovega spoznavanja sveta, reda, ki je v svetu prisoten ali ki ga človeško si človeka in naravo podreja, kroji, temveč v njuni metodi, v načinu in sredstvu, ki moreta resnico sveta zaobjeti in poudarjata, da je vso človekovo iskanje, spoznavanje in ustvarjanje splošna človekova kultura, civilizacija le omogoča, ne Pa negira, standard pa je njena posledica in ne cilj naših prizadevanj, da bi udobno živeli, kot ga v našem času prepogosto razumemo. Človek ni rojen za sreča, temveč da živi, in ko živi, si srečo ustvarja, ko pa si jo ustvarja, gradi kulturo, civilizacijo in standard, hkrati Pa spoznava njeno negacijo, ki njegovih stvaritev ne negira. V tej luči se pokažejo nekatere podobe prvega Prešernovega Soneta nesreče, ki smo se ga kot šolarji vsi učili na pamet, pogosto samo besede in ne njihove izpovedi, pogosto smo se navajali -.«vena in ritma in ne sprejemali njegove resnice, kot razkol med predstavo,..kaj naj človek bo, in temeljno resnico o njem. Ni zmota v človeku in njegovem hotenju niti samo nostalgija, otožno šLikanje izgubljenega doma, kar nam Sonet pripoveduje, temveč več: disonanca med naravo, ki jo vodi višja sila, kateri se človek brez zadržka pripušča in ji neomejeno zaupa, in človekovim hotenjem, v katerem je osamljen in brez pomoči.
Dan Prešernove smrti smo Slovenci izbrali za svoj kulturni praznik. Iz Prešerna smo si hoteli ustvariti podobo lepega človeka, poudarjali smo njegov videz, še pogosteje pa smo iz njega ustvarjali mit. Mimo ustoličevanja njegove veličine na slovenskem Parnasu in pravde o oslovski senci, kot lahko s Prešernovo podobo'imenujemo prepire o avtentičnosti njegovega portreta, ki v lanskem, letu niso ponehali, temveč se še zaostrili, živi in se bogati njegovo umetniško izročilo: dve knjižici, ki sta lani izšli - Smoletova drama Krst pri^Savici, ki v centralnih likih Prešernove pesnitve, v črtomiru in Bogomili,kijub njuni Pl0meniti; odločitvi odkriva nesoglasje med človekom in zgodovino in nedožejanost človekovega življenja, in Ovsečeva zbirka ljubezenskih sonetov Sredi vrta je drevo, ki nadaljuje priljubljeno Prešernovo obliko, dokazujeta, da Prešernovo izročilo še ni izumrlo.
od meseca, do meseca....
... v pod jel ju
Proizvodnja f novembru 1910
I. Osnovni material
a)	prediinioas
Oskrba z bombažem in polinoznimi vlakni je bila dobra, tako.da zaradi tega ni bilo treba med mesecem menjati nobene mešanice.
b)	tkalnioas
Velike, oelo pretirane zaloge preje so omogočale normalno oskrbo s prejo, povzročalo pa so problem vskladiščenja. Ker obrat potrebuje prejo po številkah mešanic, se zaradi velikih zalog posamezne napake zelo pozno ugotovijo.
c)	oplemenitilnica:
Zaloga okoli 920.000 m tkanin v skladišču surova zaloge je omogočala, da jo obrat mad mesecem lahko ob nadurnem delu forsira-no dodaloval tkanine. Med meseoem se je zaloga zmanjšala za okoli 219.000 m.
d)	konfekcija:
c) tkalnica:
-	2
- izvrs.planas m
v votkih
- izkor.strojev: na pog.
st.ure
na ef. st. ure
- produktivnost: enot/del ure
d)	opismenitilnica:
2
-	izvrs. plana: v m
-	produktivnost:
ur/100 enot
e)	konfekcija:
2
-	izvrš.plana: v m
v enotah
-	izkor.strojev
-	produktivnost:
ur/100 enot
oktob.__nov.___
105,58#	104,62#
109,—# 108,49#
92.40#	94,2 #
96,30#	98,3 #
37,22#	37,28#
148,23# 147,37# 80,45	64,57
132,16# 122,98# 134,89# 123,94#
82,20#	88,6 #
79,99	83,61
Količinska oskrba s tkaninami je bila dobra in je vč slh zaradi premajhnih prostorov vskladiščenja nastajal celo problem spravila teh tkanin. Zaradi pomanjkanja, oziroma slabe oskrbe z vezenimi trakovi, smo forsi-rali proizvodnjo izdelkov " Vesnavendar je tudi pri tem nastal problem, ker dobavitelj končnih čipk s proizvodnjo ni bil kos našim potrebam.
Proti koncu meseca se je pojavilo celo pomanjkanje šivalnega sukanca.
I. Proizvodnja
) pr e đjjniga j_	oktob.____nov.
- izvrp.plana: v ef.kg	110,44#	104,74#
v baz.kg	108,58#	104,88#
- izkor.strojev	84,6 #	86,2 #
- produktivnost:		
baz g/vrh	17,61	18,11
baz g/pr.m.(BD)	59,32	50,92
HOK ure	19,85	19,69
sukalnica:	oktob.	nov.
- izvrš.plana pri Nm 10	43,62#	26,92#
- izkor.strojov.	20,8 #	12,9 #
- produktivnost:g/vrh	13,85#	9,05#
HOK ure	55,49#	85,90#
Iz številnih podatkov in primerjave z rezultati, ki smo jih dosegli v oktobru, je ra vin* no, da je proizvodnja v vseh obratih potekala, saj je razen v sukalnici proizvodni plan povsod presežen. Plan sukalnice je dosežen Is z 12,9#, ker so obratovali samo stroji z? Izda lavo kord sukanca, vsi ostali Pa so bili-razen enega - že v oktobru izločeni.
V konfekciji so novembrski rezultati nekolike slabši od oktobrskih, vendar v primerjavi s planom še vedno zelo dobri.
Do konca novembra je bil letni plan presežen v naslednjih obratih:
-	sukalnica	( 7. septembra)
-	oplemenitilnica	(19. novembra) in
-	konfekcija	(	6. novembra)
Izkoriščanja in produktivnost se bistveno niso spremenila, le na BD - 200 je bila v novembru precej manjša produktivnost zaradi okvare po-gosnksga jermena na enem izmed strojev, za katerega pa ni bilo nadomestila;.
III. Delovna sila -izostanki:	oktob. nov.
-	predilnica
-	sukalnica
-	tkalnica
-	oplemenitilnica
-	konfekcija
9.5	# 9,- # 13,3 # 10,2 #
9.5	# 9,6 # 20,- # 9,4 # 16,- # 11,2 #

Izoß-tiuuci so se v vseh obratih, razen v tkalnici , zmanjšali. Občutno "manjšanje v opleraeni* tilnioi je posledioa manjšega števila prostih sobot, v konfekciji pa koriščenja-letnih dopustov.
V splošnem se je izstop delavcev iz osnovnih obratov nekoliko oblažil in se je stalež ustalil. V tkalnici je fluktuacija problematična le še na naslednjih delovnih mestih» čiščenje strojev in natikanje vodka, zaradi česar morajo ta dela opravljati tja premeščene previjalke preje, kar povzroča precejšnje nezadovoljstvo;.
IV.	Vzdrževanje strojev
a)	predilnica»
-	razna tekoča in vzdrževalna dela v čistilnici;
-	brušenje in nastavitev 5 starih mikalnikov;
-	nastavitev 8 novih mikalnikov;
-	mazanje krogličnih ležajev na 36 starih mikalnikih;
-	izločitev flyerja št. 17 (grobega z 88 vre ceni);
-	popravila na previjalnih strojih (pogon bobna na str. št. 24 in pog. gred na
BD - 200 št. 4)(.
b)	tkalnica»
-	nadaljevanje remonta Eliteks statev;
-	nadaljevanje remonta bil KOVO/275 cm;
-	končano postavljanje in montaža novih strojev za snovalne in osnovne valje;
-	začetek popravil na Eossweinerjevem meril-hem stroju. Dela na vzdrževanju Eliteks
in avtomatih KOVO teko prepočasi, ker niti mehanična delavnica niti tkalnica sama ne razpolagata z zadostnim številom za to potrebnih ljudi.
doseganje norm	oktob.	noV.
- predilnica skupaj	114,86 $	115/21$
- sukalnioa	110,71$	112,08$
- tkalnica skupaj	119,36$	120,47$
- oplemenitilnica skupaj	114,87$	115,55$
- konfekcija skupaj	117,73$	117,00$
- sklad.got.blaga	125,80$	121,4 $
- zabojarna	130,14$	132,00$
- BPT skupaj	117,52$	118,09$
	Anica Janc	
Kadrovske	vesii	
V mesecu decembru 1970 so bili v naše podjetje sprejeti naslednji delavci in delavke«
- v predilnico«
-	v tkalnico«
-	v oplemenitilnico«
-	v konfekcijo«
-	v vzdrževalne obrate»
Milan Ambrožič Sakib lovič
Evgenija Tarek Vladimir Goreč Terezija Hrovat Jože Pernuš Silva Bezjak
Slavko Pajntar Dijana Cerar
Cvetka Kihler Marija Golmajer Helena Plohl
Albin Zupan Anton Špendal Jože Čarman Janez Klemenc
c)	oplemenitilnica«
-	razna mehanska in električna popravila na belilnem agregatu;
-	popravilo strižno—čistilnega stroja;
-	razna popravila na razpenjalnih sušilnikih (cevi za pritisk, kondenčnih loncev,verig, sklopke itd.)}
-	popravilo zaganjača pri kalandru;
-	popravilo merilnega stroja;
-	montiranje kondenzirke.
d)	konfekcija«
-	razna manjša popravila na strojih, predvsem vezilnih avtomatih;
-	lakiranje tlaka in čiščenje v pridobljenih prostorih.
- v upravo»	Tone Pretnar
Zečo Paktič
V decembru pa so iz podjetja odšli«
samovoljno«
v pokoj« v zapor»
v preizkusni dobi»
Alojz Torkar Milena Sluga Zuhra Seničak Ivana Travnik Milka Mitkovski Zoran Milojkovič Ivanka Usinov Jože Vartelj Cirila Bregar cvetka Vidmar Nafija Bešič Ivana Perko Dušan Srečnik Terezija Hrovat

s
Pelo organov upravljanja
I.	23. decembra 1970 je bila zadnja - 10 po vrsti - redna seja delavskega sveta v lanskem letu, Po določilih statuta 3“ biuo potrebno do konca leta sprejeti plane za leto 1971} zato je delavski svet na tej seji sklepal o njih in sprejel:
-	finančni plan za leto 1971,
-	plan Investicijskega vzdrževanja za leto 1971,
-	plan kadrov za leto 1971,
-	plan izobraževanja za leto 1971.
FINANČNI PLAN. Osnova za sestavitev tega plana je bil proizvodni plan za leto 1971.
Poleg tega je bilo pri sestavi upoštevano predvideno zvišanje cen, in sicer: pri preji za 7$, pri tkaninah za 6$ in pri konfekciji za 6$, poleg; tega pa še: predvidene višje prodajne kondicije, približno 50$ povečanje proizvodnje konfekcijskih izdelkov ter za približno tretjino zmanjšan izvoz v primerjavi z lanskim letom. Planirano je bilo tudi zmanjšanje prodaje preje. Plan predvideva, da bomo v letošnjem letu ustvarili skupno
104,455.549,00	din dohodka.
Obenem s finančnim planom je bil potrjen cenik storitev naših delavnic in cenik prevoznih storitev za leto 1971. Sprejet je bil tudi sklep, da smejo naše delavnice izvrševati usluge tujim naročnikom le v nadurnem delu, ker so v rednem delovnem času preveč obremenjene.
V zvezi s finančnim pianom je bil na kratko obrazložen tudi proizvodni plan za letošnje leto.
PLAN INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA. Predloženi plan je delavski svet potrdil brez sprememb. Navajamo samo izvleček ( rekapitulacijo) plana:
Obrat:	Vzdrževanje zgradb		vzdrževanje	strojev	skupa j	
predilnica	5T.500	din	354,500	din	933.000	din
tkalnica	739.500	tl	700,000	II	1,439.500	It
oplemenitilnica	; 205.000	tl	315,500	u	520.500	M
konfekcija	24I.IOO	It	31,000	d	272.100	II
V. DE	272.500	II	423.5OO	u	696.000	II
objekti splošnega				-		
pomena	5O7.OOO	II			507,000	tl
Skupaj}	2.543.600	din	1,824.500	din	4,368.100	din
PLAN KADROV. V planu je upoštevan normativ 1.444 delavcev. Predvideno je zmanjšanje flu-ktuacije na približno 190 ljudi. V planu so upoštevani tudi pripravniki in delavci, ki so na rehabilitaciji ali na prekvalifikaciji. Plan so člani delavskega sveta potrdili brez pripomb.
PLAN IZOBRAŽEVANJA. V plan izobraževanja za letošnje leto so vključene nekatere dejavnosti ki jih v prejšnjih letih ni bilo, zlasti: delovanje strokovne knjižnice, praksa pri tujih podjetjih, kjer kupujemo stroje, ter povečana skrb za štipendiste. Vse to tudi zahteva povečanje stroškov, razen tega pa so predvideni višji stroški tudi zaradi zvišanja oen zunanjih izobraževalnih institucij, cen za poučevanje itd. Tako se s planom predvideva za letošnje leto 398.561,00 din za potrebe izobraževanja. Delavski svet je plan potrdil brez sprememb.
Poleg planov je delavski svet sprejel še naslednja sklepa:
1.	da naše podjetje tudi letos plača kolektivno članarino Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani ( 1.000,00 din), ki mu omogoča velike ugodnosti pri izposojanju strokovne literature;
2.	Odobri se najem kredita pri zavarovalnici "SAVA" v znesku 24.500,00 din za ozemljitve hidrooentral, dimnike in rekonstrukcijo dvigal.
Članom delavskega sveta so se ob zaključku seje zahvalili za sodelovanje v lanskem letu glavni direktor, predsednik sindikalne organizacije in predsednik delavskega sveta.
G
II» Odbor za gospodarske zadeve je na 11. redni seji, dne 29. decembra 1970, sprejel naslednje eklepei
1,	odobri se odpis, oziroma odprodaja, že dalj Sasa neuporabnega pomožnega materiala ( 218 različnih artiklov), in sicer v vrednosti 52.857,27 din za odpis in 15.706,79 din za odprodajo.
2‘. Na predlog komercialnega sektorja se zaradi odprodaje odobri znižanje cen za naslednje artikle:
-	za motarske ostanke beljenih in barvastih damastov, ki smo jih prodali Veletekstilu iz Ljubljane, 65# popusta na redne cenej
-	za beljene in surove tkanine II. III. kvalitete, ki so prodane podjetju "ATEKS" iz Beograda, povprečni popust 25#.
3« 81avku Bevcu, vodji belilnice, se odobri plačilo stroškov prevoza v višini
mesečne avtobusne karte na relaciji Tržič - Kamna Gorica - Tržič; za efektivno število delovnih dni in s pogojem, da tako kot vsi drugi plača sampprispevek
20,00	din na mesec. KDS-u pa se daje priporočilo, da tovarišu Bevcu čimprej dodeli garsonjero v Tržiču.
4.	Prostovoljnemu gasilskemu društvu lom pod Storžičem se odobri finančna pomoč v znesku 1.000,00 din, za nakup nove motorne brizgalne.
5.	Priporočilo Skupščine občine Tržič k dopisu Socialnega zavoda "Dr. Pranoeta Berglja" z Jesenic za finančno pomoč pri novoletnem obdarovanju oskrbovancev se zavrne, kar je odbor.mnenja, da bi se moralo to vprašanje reševati na drugačer način v okviru tržiške občine, poskrbeti bi bilo namreč treba, da bi imel Tržič svoj dom oskrbovancev. Na Jesenicah je sedaj 12 oskrbovancev iz tržiške občine? med njimi sta tudi dve naši upokojenki, ki ju bo podjetje za novo leto obdarilo tako kot vse upokojence, stare nad 80 let.
6.	Vsakemu upokojencu BPT staremu nad 80 let, ki jih je po številu 30, se izroči za novoletne praznike 150,00 din.
7.	Vzgojno varstvenemu zavodu Tržič se za novoletno obdaritev otrok odobri finan-
’	čna pomoč v znesku 100,00 din.
III.	Odbor za kadre. Sklepi 16. redne seje z dne 11.1.1971:
It.	V delovno razmerje se	sprejme	28	novih	delavcev, od tega največ	(ll)v	tkalnico
ostale pa v oplemenitilnico, konfekcijo	ter v V. in VI. DE. Pri	tem je	treba
poudariti, da polovico novosprejetih delavcev predstavljajo bivši delavci podjetja („Runo"), ki je sedaj v prisilni poravnavi.
2;. Odbor je ugotovil, da je v času od ,28. 11. 1970 do 4.1.1971 samovoljno prekinilo delovno razmerje 12 delavcev in sicer: trije iz predilnice, šest iz tkalnice ter po eden iz oplemenitilnice, konfekcije in VI. DE.
3.	Sprejme se odpoved delovnega razmerja naslednjih delavcev:
-	Marije Perko iz finančnega sektorja - z 1— mesečnim odpovednim rokom?
-	Agate Vidmar iz IV.	DE	-	z 1— mesečnim odpovednim	rokom?
-	Miha Petka iz KDS	-	s 4- mesečnim odpovednim	rokom.
-	Slavka Pajntarja iz	III. DE	-	z 1 -mesečnim odpovednim	rokorni
4.	Tovarišioa Marija Zupančič je s 1. 2. 1971 razporejena, kot vršilka dolžnosti na delovno mesto " finančni knjigovodja"..
5.	Fani Klemenc in Irena Stare, ki sta bili v našem podjetju na rehabilitaoiji, sprejme podjetje v redno delovno razmerje in sicer: prvo na delovno mesto "čiščenje cevk" vi. DE, drugo pa za dobo 6 mesecev na delovno mesto čistilke v III. DE.
IV.	Na deveti redni seji z dne 14.12.1970 je odbor za izobraževanje sprejel naslednje sklepe:
1.	Kor so stroški izrednega šolanja na posameznih šolah zelo različni, je potrebno prilagoditi obveznosti izrednih študentov, ki jih imajo po zaključeni šoli, višini nastalih stroškov. Zaradi tega se sprejme naslednje dopolnilo k členu
64.pravilnika o izobraževanju:
" čas, kolikor mora izredni študent po končani šoli ostati v delovnem razmerju s podjetjem, se izračune tako, da se nastali stroški šolanja, ki jih je krilo podjetje, delijo s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom tistega meseca, v katerem je izredni študent dokončal študij. Tako dobljeno število se pomnoži z 2."
Ha ta način bi bila obveznost izrednega študenta za približno en"* trotino krajša kot obveznost štipendista? ko utemeljuje dejstvo, da je izredni študent med šolanjem že zaposlen.
2.	Prošnji Janeze, Perka iz I. DE za oprostitev povračila stroškov, k:, so nastali na delovodski šoli pri DU Tržič, je odbor za izobraževanje ugodil, ker so razlogi, zaradi katerih je prekinil šolanje^utemeljeni.
3‘. Niku Ahačiču, ki prejema kredit za študij na oddelku za gradbeništvo pri PAGO, se na njegovo prošnjo prekine izplačevanje kredita do 31.9.1971, ker še nima izpolnjenih vseh pogojev za vpis v naslednji letnik.
V.	Sklepi 12. redne seje odbora za stanovanjske in socialne zadeve z dne 21.12.1970 so naslednji*
1.	Posojilo iz socialnega sklada je odbor odobril v skupni vrednosti 15.550,00 dinarjev 45 prosilcem.
2..	I aše upokojence, ki so stari nad 80 let,obiščejo 28. in 29. 12,. 1970 predsednik sindikalne organizacije, zastopnik samoupravnih organov in referent za družbeni standard.
3.	Pred novim letom se obiščejo naslednji člani kolektiva, ki bolujejo že več k 2 meseca*
-	Vinko Gosar - skladišče gotovega blaga,
-	Jože Pogačar- elektrodelavnica,
-	Stefan Ahačič-predilnica,
-	Zalka Šter - tkalnica,
-	Ivica Štefe in Koleno Marija iz Konfekcije .
Trosobno stanovanje v Bistrici 40, ki ga je izpraznila Ivanka Herak, se dodeli 6-članski družini Mirka Horvata.
Dosedanje Horvatovo stanovanje v Preski 20 pa se vseli družina Petra Brišarja
VI.	Odbor za družbeno prehrano in rekreacijo je na 3» redni seji dne 14.12.1970 sprejel tele sklepe*
1.	Upravnica počitniškega doma v Poreču je odboru predložila v obravnavo poročilo o poslovanju v lanski sezoni. Iz poročila je razvidno, da je znašala realizacija 394.988,85 din, stroški pa so znašali 344.915,10 din. Dohodek Ja znašal 3o. septembra lani 50.073,75 din. Od tega zneska je potrebno odšteti še nekaj računov, ki so prišli po 30. septembru. V počitniškem domu je bilo skupno 151.935 nočnin ( 296 manj kot v letu 1969), gostov pa je bilo 1.986 ( 57 manj kot v letu 1969).
Poročilo zajema poleg podatkov tudi predloge za potrebne spremembe in popravila*
-	vodovodne instalacije je treba pred pričetkom sezone temeljito pregeladti in popraviti?
-	hišice naj se zaradi zagotovitve požarne varnosti opremijo z minimaksi?
-	osebju, ki dela v kuhinji, naj podjetje preskrbi halje, ki jih ni potrebno likati?
-	dotrajano posteljnino je treba zamenjati?
-	prostore za postavljanje šotorov je potrebno razmejiti in jih «številčiti, da bo lažja evidenca in zagotovljen red.
Odbor se je s predlogi v celoti strinjal1.
2» Tovarišice Ivana Koder, ki je brezplačno pomagala v kuhinji od 1. do 15. septembra ’.ani, prejme nagrado 100.00 N din.
dipl. iur» Breda Milič
Hubriko 1 vprašanja - 6 odgovorov smo uvedli v lanski daoemberski številki Tržiškaga ^ekstlloft'. Kot se spominjata, smo vprašali tri delavko in tri delavce is predilnice in tkalnice, cosa si v novem letu najbolj želijo. Letošnja januarska številka bi morala prinesti odgovore Slanov kolegija na vprašanja, kakšni so po izkušnjah iz preteklega leta obeti v letošnjem. Čeprav smo povprašali vse Slane kolegija, je na vprašanje ljubeznivo odgovoril samo tovariš Janko lonšar, glavni diroktor podjetja, Odgovore direktorjev sektorjev Pn pričakujemo do naslednjo številke.
Po -n mn podatke o poslovanju v preteklem letu bo mogoče razbrati iz zaključnega računa proti konou februarja, vendar iz podatkov za posamezna obdobja lahko sodim, da je realizirani dohodek za okoli deset do petnajst procentov višji kot leto poprej!. V primerj-vi s prejšnjimi leti so bili lani tudi osebni dohodki močneje zvišani. Planirano je bilo deset-odstotno zvišanje osebnih dohodkov, ob konou leta Pa se je izkazalo, da so se osebni dohodki povišali za približno 21 procentov. Dohodka za sklade ne bo ostalo veliko, kljub temu pa sem z rezultati, posebno če upoštevam splošno stanje industrije pri nas, še kar zadovoljenj. Investicijska izgradnja zaradi stalnega pomanjkanja denarnih Bredstev poteka počasneje, kot je bilo predvidene*.
Maroa lani je delavski svet sprejel program dela in ukrepov za vse leto(. Vse postavke -razen ene - so bile tudi realizirane!. Manjka nam namreč samo še napisan program razvoja podjetja v prehodnih petih ali desetih letih.
Osnovni koncept, se pravi: do bomo ■	f,, a j
proizvajali posteljno perilo, je jasen, manjka pa nam podrobnejša otdclavn vseh silnic, ki bodo vplivale na poslovanje podjetja.
Tudi za letošnje leto bo potrebno s programom postaviti naloge, predvsem doseči popolnejšo organizacijo, večjo delitev dela in odgovornosti, zvišanje nivoja discipline in večji red v podjetju. Ti ukrepi, katerih uresničitev je odvisna samo od lektorjev znotraj podjetja, nam lahko omogočijo hitrejši napredek ne samo v investicijski izgradnji, temveč tudi pri izboljšanju položaja delavca v našem podjetju. 0 težavah bombažne grupa—
! cije tekstilne industrije je bilo že ogromno J Pisanega in govorjenega, vendar kljub pisanim * sistematskim odločitvam doslej ni bilo želenega olajšanja!. Vse kaže, da se bomo morali tudi v letošnjem letu prizadevati za enakopravnejši položaj tekstilne panoge'. Stabilizacija gospodarstva Jugoslavije , h kateri je usmerjeno vse delovanje državnih organov, bo tudi od tekstilnih podjetij terjala dodatne napore'. V preteklih šestih letih smo se navadili na skromnejši kos kruha} v lestvici povprečkov osebnega dohodka smo v gospodarstvu na zadnjem mestu, pričakujemo pa, da bomo v našem podjetju do konca leta zvišali osebni dohodek vsaj toliko kot lani. Uspeh podjetja je v dobršni meri odvisen od strokovnjakov in tudi v bodoče bomo morali težiti k pridobivanju sodelavcev z višjo in visoko izobrazbo. Upravičeno sodim, da bi bili brez njih tudi v preteklem letu rezultati poslovanja veliko slabši, kot so bili. Na te ljudi, ki so in bodo še prihajali v podjetje, ne smemo gledati z zavistjo zaradi nekoliko višjih osebnih dohodkov, temveč se moramo zavedati, da je od njihovega dela v zelo veliki meri odvisen rezultat delovne organizacije, s tem pa tudi
življenjski nivo slehernega zaposlenega.
Velika večina članov delovnega kolektiva je v
preteklem letu opravila svoje naloge dobro in ; uspešno, in prepričan sem, da s skupnimi napori in v tesnem sodelovanju uspehi tudi v I letošnjem letu ne bodo izostali.
ifOßCIfll
Sklepi, ki ata .jih na 19. skupni seji 23, decembra 1970 v veliki sejni dvorani Skupščine
občine Tržič sprejela oba zbora SO Tržič.
1.	Skupščina občino Tržič naj prevzame s
1. januarjem 1971 v lastno upravljanje vse objekte in zemljišče bivšega Doma oskrbovancev Tržič.
2.	V proračunu za leto 1971 naj skupščina zagotovi razliko do 15 miljonov, ker znese
60.000,— din, za plačilo prispevka za gradnj doma na Jesenicah.
3.	Skupščina meni, da bi se sedanji objekt bivš ga doma oskrbovancev v Tržiču z manjšimi adaptacijami lahko koristno uporabil v stanovanjske namene, zemljišče pa oddalo
v zakup najboljšim interesentom.
4.	Sprejmo se odlok o družbeni pomoči udeležencem NOB in njihovim ožjim družinskim članom.
5.	Prisilna uprava se v tovarni usnja RUNO Tržič podaljša za toliko časa, da bo možno izvesti prisilno poravnavo kot zadnjo možno obliko sanacije, sicer pa se bo moralo postopati po zakonu. Ker je dal prisilni upravitelj tor. PERC ostavko, predlaga skupščina, da to mesto prevzame tov. Štefko Urbanc. Dosedanjega prisilnega upravitelja Pa se razreši z dnem, ko.bo podpisana primopredaja in ko tov. URBANC ne bo več potreboval njegove pomoči. S primopredajo
se prične takoj.
6.	Komisija za pregled statutov delovnih organizacij nn otanočju občine Tržič naj ponovno obravnava statut Stanovanjskega podjetja Tržič s poudarkom na določbah1^ statutu, ki obravnavajo samoupravljanje, pri čemer naj sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
7.	7 primeru, đa bo republiška skupščina sprostila 20$ sredstev posebne proračunske rezerve, se pooblašla svet za družbeni plan in finance, da odloči o uporabi teh sredstev.
ObisK iKJjokoii v naši lemami
22, december. Dan JLA. Praznik med množico drugih, majhnih in velikih, kot jih ljudje radi " kategoriziramo". Za vojaka pa je to skorajda velik praznik. Njegov dan je to. Dan, ko se je Pred 29. leti, 22. decembra, v mestecu Rudo rodila prva proletarska brigade. Njena dejanja so postala legenda in njena dolga pot simbol šloveško želje do svobodnega življenja.
Duh borbe jo ostal še danes, najbolj pa med tistimi, ki se vsak dan srečujejo s spoznanjem, da je varnost drugih zaupana njim samim - našim vojakom. Njihov praznik je spomin na množico padlih, ki pa v srcih še vedno živijo. Podoba je zbledela, ostal pa je aad njihovih prizadevanj.
Dan JLA mj nebi bil samo praznik vojaka, pokazali naj bi mu, da se tudi vsi drugi zavedamo njegove odgovornosti in naporov, vsaj malo naj bi se mu oddolžili za prizadevanja. Seznanili naj bi ga s proizvodnjo v tovarnah z ljudmi in se pomenili z njim o načrtih, uspehih in številnih stvareh, ki so vsakdani! spremljevalci mladega človeka.
Tako so našo tovarno 17. decembra lani obiskali vojaki z Ljubelja m Jelendola. Bilo jih je 27. Najprej so si ogledali obrate ter se v glavnem seznanili s samo proizvodnjo. Zelo z zanimanjem so opazovali delo na vseh strojih postavljali vprašanja in izrekali svoja mne-’ nja. Najdlje so se zadržali v vzdrževalnem I obratu: v mehanični delavnici, saj je večina / od njih iz sorodnih poklicev.
Zanimali so se za osebni dohodek in za možnost zaposlitve v tovarni'. Mišljenja so bili, da je delo zelo naporno in da so je težko navaditi na prah in ropot, kljub temu pa bi se nekateri po odsluženju kadrovskega roka zaposlili v tovarni.
Po ogledu proizvodnih obratov so se v učilnici centra za izobraževanje pogovarjali o problemih, s katerimi se srečujejo, ter o tistih,s katerimi se mi v tovarni.	7
Po skromni zakuski so se poslovili in odšli v tovarno "PEKO".
Z ogledom naše tovarne in razgovori so bili zadovoljni, mi pa smo jim vrnili vsaj delček tistega, kar nam nudijo.
A.M.
V DRUŽINI. KAKOR V DRUŽBI, JE NAJMOČNEJŠI VIR BOGASTVA
varčevanje
VARČEVANJE V DELOVNI ORGANIZACIJI:
Delavec, ki želi, da se mu del osebnega dqhodka pred izplačilom prenese na hranilno knjižico GORENJSKE KREDITNE BANKE, Izpolni poseben obrazec, s katerim pooblašča upravo delovne organizacije, da to stori v njegovem Imenu.
.Uprava delovne organizacije na podlagi prejetih pooblastil, sestavi poseben seznam varčevalcev in ga polije področni poslovni enoti GORENJSKE KREDITNE BANKE.
GORENJSKA KREDITNA BANKA, odnosno področna poslovna enota na podlagi spiska varčevalcev izstavi hranilne knjižice z vpisom začetne vloge, za vse kasnejSe pologe,pa izstavi OBVESTILO O KNJIŽENJU.
Hranilno knjižico in obvestilo redno dostavlja varčevalcem.
Obvestilo o knjiženju ima predvsem praktičen pomen.
Varčevalcu ni potrebno ob vsakem izplačilu osebnega dohodka prinašati hranilne knjižice za vpis pologa, temveč to lahko stori na najbližnji poStl tako, da predloži hranilno knjižico in obvestilo o knjiženju.
Objavljamo ponudbo Gorenjske kreditne banke za organizirano varčevanje delavcev v delovnih organizacijah. Zaradi popolnejše obveščenosti dodajamo še nekatera druga pojasnila.
Akcija in varčevanje ne nasprotujeta interesom naše delovne skupnosti, temveč nasprotno: koristita delovnemu kolektivu kot celoti. Iz sredstev, ki jih delavci z varčevanjem zberejo, podjetje pri banici laže dobi kratkoročne ali premostitvene kredite.
Sleherni delavec v našem podjetju lahko predloži izjavo za vlaganje dela svojega mesečnega osebnega dohodka na hranilno knjižico;. Tajnost vlog pri banki je Zajamčena in za izplačilo jamči država.
Delavci nekaterih podjetij na Gorenjskem so se že odločili, da v celoti njihovih mesečnih prejemkov podjetja ne izplačujejo v gotovini, ampak samo s potrdili o vnosih na hranilno knjižico (Veriga, Plamen, Almira), v Tržiču pa se nekaj podobnega pripravlja v Tovarni kos in'srpov. V današnji številki je objavljen tudi obrazec, ki ga lahko izrešete in izpolnjenega oddaste v obračunski pisarni vsakega obrata.
Podpisani ......................... stanujoč....................
rojen leta....................
dovoljujem
da mi uprava podjetja pred izplačilom mojega osebnega dohodka od-
vaja .......... % tega dohodka odnosno din .............. na novo
hranilno knjižico glasečo na moje ime pri
GORENJSKI KREDITNI BANKI podružnica..................
Dovoljenje o odvajanju mojega osebnega dohodka velja do preklica.
V	.................. dne, .............. 197 .,
V	ieli na znanje:	Podpis vlagatelja:
(Podpis in štampiljka del. organizacije)
Pc vsej vrjetnosti bomo v teku letošnjega prvega polletja predlagali delavskemu svetu sprejetje sklepa, da se bodo v gotovini izplačevali le zaokroženi -zneski do 50,- ND. To pomeni, ne bi več kuvertirali denarnih enot ~po 10, 5 in 1 dinar in bi razliko sleherni delavec prejel na hranilno knjižico.
Glavni direktor, Janko lončar
Cfe /naš&jg
tfoši vojaki nam piselo
Tokrat ae „'a odločil, da nam napis.., kako mu potekajo vojaški dnevi, en sam vojak in Se tisti seno bi Sene bi Su til dolžnosti, da se zahvali za novoletno voščilnico in Tekstilca. To je Nikolaj Rejc, ki služi vojjike v Novem Pažaru ( da Vam ne bo treba listati po poštnem imenuku, navajamo številke te pošte 36300, njegova vojna pošta pa je 3972/ 15 a).
V vojski, pravi, da je naporno, da je več na terenu, piše, kot v kasarni, zato tuoi proste trenutke preživlja bolj redko, in kadar je prost, ponavadi spi. Da si boste,spoštovani bralci, predstavljali, kako redki so tisti trenutki, navajamo zadnji stavek njegovega pisma*
" Oprostite pisavi in prezrite napake, mudi se mi; trobenta že poje za zbori" Da ne pozabim, Nikolaj Rejc želi vsemu kolektivu uspehov v letošnjem letu, vendar očitno meni, da bo k njim pripomogel	sam.Pred koncem
leta, piše, se vidimo. Do tedaj vas vse lepo pozdravlja, posebno pa sodelavke in sodelavce iz predilnice, tiste iz drugo izmen«.
Dragi Nikolaj, želimo ti mnogo moči, da boš vojBko srečno prestal in se pred konoem lete vfnil med nas. Veseli smo bili Tvojega pisma. Jiäi nam šel
jLta f) v <-J t <z
Zahvaljujem se za obisk in darilo za novo leto.
Pavla Z ( .vrl
Tovarišem is podjetja, ki so me - bolnico -ob novem letu obiskali, se najtopleje zahvaljujem.
Milka Kavar.
Bolnega človeka razveseli vsak obisk. Zeto se sodelavcem, lei so se me spomnili j n me ob novem letu obiskali, lepo zahvaljujem.
Marija Lombar
Pravilne rešitve križanke ( bilo kviza ( prejeli smo jih 25) smo v ponedeljek,
11.	januar ja,izžrebali.
Bila sem zelo vesela vaš in vsaka pozornost me vzradosti.
Izžrebani so bili naslednji reševalci iz.
Anica Ragajs
križanke*
1.	nagrada 25,00 din
2.	nagrada 15,00 din
3.	nagrada 10,00 din
Med reševalci kviza pa
1.	nagrada 25,00 din
2.	nagrada 15,00 din 3« nagrada 10,00 din
Izžrebancem bo nagrade pisarna.
Miha Pebarc Naca Košnjek
je žreb izbral laslednje*
Slavka Kočevar Nada Langus Marija öernilec
izplačala izplačilna
J
Vphii usahnösli in inteligence na delo
človeška osebnost Je kot skupek vseh Individualnih psihičnih lastnosti človeka zelo enotna. Vse mnogoštevilne psihične funkcije so v človeku medsebojno povezane, pogojujejo druga drugo in tako tvorijo nerazdružljivo celoto. Vemo tudi, da Je človekova osebnost hkrati zalo dinamična, vsi posivi v naravi, in v družbi se neprestano spreminjajo in bistvo življenja je gibanje, ki se nikoli ne avl.
- stnost osebnosti pa kljub njeni dinamičnosti doživlja človek kot zavest v svojem jazu;. Vsak človek je popolnoma prepričan, da je danes ista osebnost, isti individuum, ,kot je bil pred več leti. Spremembe v njegovem psihičnem življenju potekajo počasi in brez ostrih prehodov; v krajšem časovnem obdobju jih ni mogoče zaznati, razen če so bolezenske. V tem je vzrok, da človek sprememb v svojem psihičnem življenju ne Spazi in živi v veri, da je vedno isti.
Tud; plastičnost je pomembna lastnost človekove osebnosti. Psihično življenje človeka je v veliki meri odvisno od okolja, to je: od drugih ljudi, od družbe, s katero je posameznik v stalnem stiku. Vsakdo deluje na človeško skupnost, v kateri se zadržuje, in ta skupnost deluje nanj;;. Ta dvosmerni proces je zalo pomemben pri oblikovanju človekove osebnosti. Življenjske izkušnje, vplivi okolja, nazori soljudi in njihovo vedenje ter emocionalno stališče puščajo sled v njegovi psihi , ki je jpno— go daljša in trajnejša pri mladem človeku.
Med mnogoštevilnimi komponentami človekove osebnosti je tudi za nas zelo zanimiv odnos posameznika do dela in njegove delovne skupnosti. Vsak človek ima v sebi nekaj individualnega, kar daje njegovemu ravnanju in reakcijam osebno noto. Te osebne note, ki se v isti obliki ne pojavlja več, ne moremo definirati.
Niti ena psihična funkcija ne deluje samostojno, temveč se odvija v prisotnosti drugih procesov, ki tvorijo osebnost!,' Zato niti odnos do dela ni poseben pojav v človekovem vedenju, temveč je rezultat različnih dogajanj v njem. Celoten niz funkcij v človeškem organizmu - od grobe mišične moči do zelo zapletenih intelektualnih procesov ter emocionalnih reakoij - povečuje ali zmanjšuje človekovo delovno sposobnost.
Vsako delo ne zahteva od človeka enako intenzivnega gibanja intelektualnih funkcij. Inteligenca ni enostavna lastnost človeka, temveč je samo skupno ime za mnoge in raznovrstne funkcije človeških mozganoy. Intelektualna aktivnost se prične pri sposobnosti živčnega sestava, da regi-strira in zadržuje -dražljaje, dogajanja in sprememba v celotnem organizmu ih v njegovi neposredni okolici. To funkcijo imenujemo percepcija in bc odvija s pomočjo čutnih organov: vida, sluha, vom, olrisa in tipa. Sposobnost zadrževanja doživetij opažanj imenujemo pomnjenje, ki pa ne zajema samo vtisov, ki jih je živčevje sprejelo preko čutnih organov, temveč tudi tiste psihične vse-
bine, ki so se v človeku porodile brez zunanjih dražljajev. Zato človek pomni svoje razpoloženj^ emocionalne rekacije , težnje, načrte, in drugo. V zavesti se neprestano vrstijo novi do-~!H življaji različnih psihičnih vsebin in puščajo v njej globlje ali bolj plitve sledi. I)oži- j vijaji, ki so se fiksirali v zavest, se moraj umakniti na periferijo, da zavest lahko sprejme sveže doživlaje , zato se jim umikajo vse dlje od žarišča človekove zavesti. To je podzavestna sfera človekovega jaza, v kateri zadržuje in nekako skladišči vsa doživljanja, občutke, želje in namene, za katere trenutno ne ve, ker jih je pozabil.
Vsakodnevna vsebina inlektualnih funkcij so pojmi. Ti predstavljajo material, ki ga uporabljamo, ko razmišljamo. Pri tem postavljamo pojme v razne medsebojne odnose in jih istočasno povezujemo s številnimi predpostavkami. To je proces asociacije. Predpostavke, pojme in težnje lahko privedemo do novih, do sedaj nespoznanih medsebojnih kombinacij. Ta proces imenujemo fantazija, ki nam pomaga, da delamo plane, si postavljamo cilje in usmerjamo svoje delovanje. Intelegenca je torej splet številnih funkcij. Vsaka od njih je v posamezniku lahko bolj ali manj razvita. Zato srečujemo ljudi z zelo različnimi intelektualnimi kapacitetami. Bedko so vse komponente Inteligence enako razvite: enkrat se umakne ena, drugič spet druga. To je vzrok, da se posamezniki med seboj razlikujejo ne samo po splošni o- intelektualni moči, temveč tudi po strukturi svoje inteligence. Nekateri ljudje imajo čudovito sposobnost opazovanja, toda zelo siromašno fantazijo. Drugi odlično pomnijo, a zelo slabo presojajo. Nekateri so nenavadno bistroumni, vendar manj sposobni za hitro in točno reprodukcijo zapomr- : njenega materiala.
Delovne sposobnosti so odvisne od celotne inten-1 zivnosti inteligence in od razvitosti njenih posameznih komponent. Mnogi poklici ne zaposlujejo enako vseh intelektualnih funkcij delavca. Včasih je najpomembnejše kar najbolj točno in vsestransko opazovanje delovanja okrog sebe ( prometnih sredstev, strojev itd.).
Drugič je bolj pomembno dobro pomnjenje in bistroumno presojanje ( to velja za vodje kolektivov, režiserje in sekretarje uradov in , podjetij)'. Nekatera delovna mesta zahtevajo od človeka mnogo konstruktivne fantazije ( organizacija dela, planiranje, projektiranje). Delovna sposobnost je večja, če je razmerje med močjc in kakovostjo inteligence skladno;.
Jasno je, da razmeroma skromna inteligenca aman-3 ' suje delovni učinek. Prav tako postane delo nezanimivo, če ne zaposljuje v zadostni meri intelektualnih funkcij. Pomanjkanje interesa pa potegne za ssboj manjše vlaganje energije v delo in to zmanjšuje njegov efekt.
Marjeta Pirih
n
Pripravniki m ookk' pripravniške dobe
Po končanem šolanju so jo pri nos zaposlilo enajst pripravnikov: osem tekstilnih tehnikov in trije nbsolventjo ekonomske in upravno administrativne šole.
Prakticiranje poteka pri vseh pripravnikih po vnaprej pripravljenih programih. V programih so zajeta vsa delovna mosta, na katerih mora biti pripravnik zaposlen določeno dobo. Pri pripravnikih gledamo predvsem na to, da ostanejo dalj Sasa na tistih delovnih mestih, za katera je že vnaprej predvideno, da bi se zaposlili po končani pripravniški dobi. Seveda pa se vse to ne da vedno vskla-diti, ker se lahko med stažiranjem pojavijo spremembe. Zgodi se, da je pripravnik zaradi potrebe ali preprosto zato, ker je delovno mesto prosto, predčasno nastavljen, če ustreza delovnemu mestu, lahko pa se tudi zgodi, da ostane v pripravniški dobi dalj časa, kot je bilo predvideno.
Včasih pa se zgodi, da pripravnik ne more slediti programu, to je predvsem takrat, kadar primanjkuje delovne sile in umora nadomeščati. Če je to le nekaj dni, se spremljanju programa ne pozna toliko, v nasprotnem primeru pa, če nadomeščanje traja dalj časa, se pripravniška doba podaljša.
Kaj vsa program vsebuje, pa je razvidno iz naslednjih povzetkov.
Program za tekstilnega tehnika konfekcijske smeri je v grobem naslednji:
Naziv naloge«
1.	prevzem blaga iz oplemenitilnice in vodenje zaloge;
2.	krojenje - ročno in strojno;
3.	prevzem polizdelkov med krojilnico in šivalnico;
4.	tehnološki postopek;
5.	šivanje;
6.	programiranje proizvodnje in odpravljanje zastojev;
7.	ročna dela;
9.	vezilni avtomati;
9.	izdelava gumbnic;
10.	šivanje gumbov;
11.	adjustiranje;
12.	vodenje proizvodnje;
13.	sprejemno uvajalni seminar.
Vsaka od teh nalog je razbita še na faze,npr.s Tehnološki postopek;
- tehnološki postopek obdulave posarne E nih artiklov, blazine, kapne, rjuh •
-	točen vrstni , red faz, kot si siedilo;
-	vrste šivoV;
-	predpis dovoljenih šivov na centimeter;
-	sukance« številke in vitje;
-	vrsta čipk in uporabnosti.
Z vsemi navedenimi nalogami mora biti pripravnik seznanjen formativno, informativno pa dela na vseh delovnih mestih predilnice, tkalnice in oplemenitilnice. Nasprotno pa mora predilski tehnik poznati formativno vsa delovna mesta predilnice, ostala pa informativno.
Program za ekonomskega ali upravno administrativnega tehnika je naslednji:
1.	praksa v kadrovsko-družbenem sektorju;
2.	materialno knjigovodstvo;
3.	obratovno in blagovno knjigovodstvo/
4.	knjigovodstvo osebnih dohodkov;
5.	praksa v ostalih obratih;
6.	sprejemno uvajalni seminar«
Ekonomski tehnik mora biti formativno seznanjen z vsemi naštetimi mesti v administraciji, ter informativno z delom v vseh obratih, kjur mera v grobem spoznati tehnološki postopek.
Francka Debeljak
Breda Milič
VAŽNEJŠE SPREMEMBE V ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU DELAVCEV
Na osnovi republiškega zakona o zdravstvenem Zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, ki je bil obljavijen v Uradnem listu SRS 1970 ( štev. 26, 23. julij), je Skupščina skupnosti Zdravstvenega zav-rovanje delavcev Kranj na seji dne 4. decembra lani sprejela statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj in pravilnik o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj, ki sta pričela veljati prvi 1. januarja I97I, drugi pa osmi dan po objavi v Uradnem listu ( se pravi: 12. decembra lani).
K<2r je zlasti drugi predpis tiste vrste, ki vzbuja pri ljudeh največje zanimanje,in ker je prav, da vsakdo pozna svoje pravice na tem področju ter način njihovega uveljavijana, bom v dveh ali treh nadaljevanjih prikazala najvažnejše določbe tega pravilnika.
SPLOŠNO IN SPECIALISTIČNO ZDRAVLJENJE, IZBIRA ZDRAVSTVENEGA ZAVODA IN ZDRAVNIKA. Zdravstveno varstvo lahko uveljavljajo osebe, ki so zavaro-vane, pri skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev v Kranju, pri vseh zdravstvenih zavodih na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, ter Tržič;. Zavarovane osebe, ki stanujejo zunaj območja skupnosti Kranj, lahko uveljavijo te pravice tudi pri zdravstvenih zavodih na območju stalnega bivališče. Osebe,
Ki začasno žive zunaj območja zaposlitve ali stalnega bivališča, lahko uveljavljajo pravico do zdravstvenega varstva pri zdravstveni ustenovi v krajuI kjer takrat so.
Zavarovana oseba lahko prosto izbira zdravnika splošne prakse in zobnega terapevta» Zdravnika, ki ga je izbrala, ne more brez opravičljivega razloga menjati v teku koledarskega leta, kar ne velja, kadar zaradi nujnosti opravi obisk na domu drug zdravnik. Za opravičljive razloge, ki dovoljujejo menjati izbranega zdravnika, se štejejo: sprememba kraja zaposlitve ali stanovanja, sprememba delovnega časa zdravnika ali zavarovane osebe in nesoglasje z zdravnikom. Če pride do nesoglasja, se mora zavarovana oseba; glede menjanja obrniti na predstojnika zdravstvenega zavoda. Proti njegovi odločitvi je mogoč ugovor v roku 48 ur na zdravniško komisijo skupnosti.
Zdravstveno varstvo pri zdravnikih specialistih uveljavlje zavarovana oseba z napotnico, ki jo izda izbrani zdravnik splošne prakse,ali z napotnico specialista, h kateremu se neposredno lahko obrne. Napotnica zdravnika splošne prakse' ni potrebna za ambulante, ki delajo na dispanzerski način ( za otroke, žene, venerične bolezni, proti TBC in pri ukolistu v zvezi s predpisom očal)•
Zavarovana oseba ima pravico prosto izbirati zdravnika specialista, vendar samo na območju skupnosti Kranj-. K specialistu zunaj tega območja pa je lahko napotena le v primeru, če na tem območju ni ustrezne specialistične ambulante. Zavarovana oseba, ki zahteva specialistični pregled, ki pa po mnenju izbranega zdravnika ni potreben, je sama plačnik specialističnega pregleda. Navodila za zdravljenje oseben, kj so bile poslane k specialistu, daje izbrani zdravnik. .
Zdravniško pomoč na domu lahko zavarovana oseba zahteva:
-	v primeru nujnosti, ki jo presodi zdravnik}
-	v primeru zdravljenja, ki je mogoče v domači oskrbi,in kadar zavarovana oseba ni sposobna prihajati v zdravstveno ustanovo;.
To pomoč lahko nudi zdravnik, zdravnik specialist ali drugi strokovno usposobljeni zdravstveni delavec po odredbah izbranega zdravnika ali zdravnika specialista.
V primeru nujne prve pomoči sme zavarovana oseba zahtevati le obisk dežurnega zdravnika v najbljižjem zdravstvenem zavodu ali krajevni ambulanti. Če je po tem - prvem - obi-'sku potrebno nadaljne zdravljenje, pa zavarovana oseba lahko zahteva, da jo zdravi izbrani zdravnik, če obisk zdravnika na domu ni hil nujen, je zavarovana oseba dolžna povrniti stroške obiska.
Pravico do dopusta zaradi nege obolelega ožjega člana družine more zavarovana oseba zahtevati le tedaj, kadar izbrani zdravnik presodi, da za nego bolnika ni mogoče priskrbeti ustreznega varstva.
ZDRAVLJENJE V BOLNIŠNICAH. Tovrstno zdravljenje lahko zavarovana oseba uveljavlja le z napotnico, ki jo izda izbrani zdravnik, in to v primerih, če zdravljenje ni mogoče v ambulanti ali na domu. V nujnih primerili izda napotnico lahko vsak zdravnik, v zelo nujnih primerih in v primeru nezgode pa se zavarovana oseba more napotiti v bolnišnico tudi brez napotnice;.
Zavarovane osebe s področja skupnosti Kranj se prvenstveno lahko zdravijo v bolnišnicah na tem območju; zunaj tega območja Pa le, če v teh bolnišnicah ni prostora ali če so. te bolnišnice namenjene določeni vrsti ali določenemu načinu zdravljenja in za bolnikovo nego niso usposobljene.
Kadar se zavarovana oseba začasno nahaja zunaj obomočja skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj,, lahko v nujnem primeru uveljavi zdravniško pomoč v katerikoli bolnišnici.
( Nadaljevanje v prihodnji številki).
i5
POKLICNA
ieKsl
Že nekaj mesecev vodi republiški odbor Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije akcijo za uvedbo in priznanje poklicne šole tekstilne stroke. Naša prva institucija, ki izobražuje strokovne kadre, je srednja tehniška teks-' tilna šola. Poklicne šole, ki bi dajala osnovna teoretična znanja v primerjavi z drugimi strokami, tekstilci nimamo. Navajam nekaj delovnih mest tkalske stroke, za katera bi nujno potrebovali znanje poklicne šole:
-	vlagalec osnov in podmojster,
-	podmojster ali mojster pripravljalnice,
-	vodja vdevalnice ali pripave vrvičja,
-	pregledovalec tkanin,
-	inštruktor priučevalec,
-	snemalec dela i.t.d.
ter najvišje dosegljiva delovna mesta
-	tkalski mojster,
-	pripravijalniški mojster,
-	predilniški mojster
-	plemenitilniški mojster (ali mojster belilec in mercerizer, barvar, apreter itd.).
• Da je praznina v izobraževanju ljudi za navedena delovna mesta, je dokaz, da ima Telcstilindus v Kranju svojo dvoletno in enoletno mojstrsko in ] podrao jstrsko šolo (šola za odrasle;; s približno istim številom ur in razmerjem splošnih predmetov in strokovnih predmetov kakor poklicne šole ostalih strok.
Ta šola Pa nima javne verifikacije, čeprav daje kadre za podjetja s širokim profilom, ki jih po metodi priučevanja za delovno mesto - ozki profili ne more formirati. Takšno izobraževanje brez javnega priznanja je krivica tudi do ljudi samih - naših tekstilnih mojstrov in podmojstrov. Tudi MTT v Mariboru ima svojo dvoletno mojstrsko šolo omenjenih poklicev s približno istim programom kako Tekstilindus. Prav tako ima podobno obli» ko izobraževanja tovarna Novoteks v Novem mestu. Ostala manjša podjetja pa samostojno ne morejo organizirati takšnega izobraževanja.
Tehniška tekstilna šola v Mariboru je imela sicer neko obliko dvostopenjskega pouka in je dajala absolventom tretjega letnika spričevala poklicne šole. Ta oblika je bila nezakonita in ni v skladu z našim vsesplošnim sistemom poklicnega izobraževanja oziroma strokovnega šolstva. V mariborskem primeru ima absolvent tretjega letnika, ki lahko dobi spričevalo poklicne šole, torej tri polna šolska leta teoretičnega pouka iz programa srednje šole. Ta način je prinesel zmedo v izobraževanje kadra v našo stroko. ( V Sloveniji ga ni izvajala nobena stroka.). Večina dijakov namreč, ki je končala tretji letnik, se je še potrudila v četrtega, da je dobila diplomo in naziv diplomiranega tekstilnega tehnika.
Vsesplošni in javni način poklicnega izobraževanja vseh ostalih strok je naslednji«
yöenci v podjetjih imajo pogodbo za triletno učno dobo. Med tem časom imajo v svojih poklicnih šola letno 3 do 4 mesece teoretičnega pouka, kar je skupno od 31etne učne dobe 9 oziroma 12 mesecev teoretičnega pouka.
Sedanje stanje nižjega strokovnega kadra
V	naših podjetjih imamo sedaj na navedenih delovnih mestih priučene ljudi s tečaji za kvalifikacijo (K) in visoko kvalifikacijo (VK), v najboljših primerih pa absolvente tretjega letnika mariborske šole ali diplomirane tekstilne tehnike. Iz izkušenj vemo, da nam tehniki na teh delovnih mestih le redko ostanejo. Seminarjev ali tečajev za K in VK, na katerih so odrasli dobili vsaj delno potrebno teoretično znanje, &e nekaj let ne prirejamo več.
Zaključek in predlog
Naša stroka se mora vključiti v splošni izobraževalni sistem izobraževanja v strokovnih šolah II. stopnje - torej v poklicno šolstvo, ker srednje šole že imamo.
Poklicne šole moramo javno verificirati pri tekstilnh šolskih centrih v Kranju ali M-ribo-ru ali pri centrih za izobraževanje pri MTT v Mariboru ali Tekstilindusu v Kranju.
V	te verificirane šole naj bi pošiljala učence na tri ali štiri mesečno šolanje vsako leto še ostala podjetja tekstilne industrije Slovenije.
Glede na nakazano problematiko, ki je bila že objavljena v Tekstilnem obveščevalcu, je komisija za šolstvo in izobraževanje pri republiškem odboru ZITT- Slovenije sklicala sejo in posvet s predstavniki tekstilnih tovarn na Polzeli. Skupna stališča podjetij so naslednja«
1.	Vsi prisotni se strinjajo s potrebo izobraževanja nižjega strokovnega kadra v poklicni šoli tekstilne stroke. le-ta naj bo vključena v splošni izobraževalni sistem izobraževanja v strokovnih šolah druge stopnje v SR Sloveniji.
2.	Poklicna šola tekstilne stroke naj bi dajala kadre širokih profilov za naslednja področja
a)	predilstvo,
b)	tkalstvo,
c)	plemenitenje
d)	pletilstvo,
e)	konfekcija.
Komisija je dalje delala in še dela na vseh pripravah in formalnostih pri odgovarjajočih forumih! pri Gospodarski zbornici Slovenije, pri Zavodu za šolstvo Slovenije in Izobraževalni skupnosti Slovenije.
zantive, oziroma predvideni poklici so že v nomenklaturi pokiicev, ki jih je objavila zbornica » svoji objavit Nomenklatura poklicev za tekstilno industrijo v aprilu 1968. Poklici so naslednji:
1.	mehanik predilskih strojev,
2.	urejevalec tkalskih strojev,
3.	plemenitilec,
4.	mehanik pletilskih strojev.
Navedena imena sicer he ustrezajo utečenim imenom v podjetjih, odgovarja Pa zahtevam industrije njihov nadaljni opis in zahteve poklica, ki so podobno opisane v nadaljevanju Nomenklature.
Verifikacija ali legitimacija poklicne šole je mogoča šele takrat, ko svet za tekstilno industrijo pri gospodarski zbornici SRS potrdi profile, le-teh pa do sedaj še ni.
Postopek za izdelavo profilov je pri OZ precej počasen. Zbornica namreč sklene z Zavodom za šolstvo pogodbo za izdelavo profilov, cena enega pa je 3,000,- din. Čas od sedanjega našega stanja pa do potrjenega profila je eno do dve leti. Zaradi takšnega postopka je zelo malo verjetno, da bi naša stroka lahko dobila potrjene profile pred letom 1973.
Naša strokovna zveza ZIT - tekstilcev je tudi kvalificirana za izdelavo profilov, celo želeno je, da profile izdajajo ljudje iz industrije.
Naša komisija se je zavezala, da bo izdelala profile v grobi obliki, nadaljno obliko in korekture pa bo prevzel tovariš Sire, ki izdeluje programe in profile pri Zavodu za šolstvo SRS,
Na osnovi tega je komisija sprejela sklep, da si delo razdeli in da bo osnutke profilov izdelala do konca januarja 1971. Delo je razdeljeno tako:
-	profil "mehanik predilskih strojev" so prevzeli tovariši iz Maribora;
-	profil "urejevalec tkalskih strojev" je prevzelo društvo iz Celja;
-	profil "plemenitilec" je prevzel tekstilni šolski center iz Kranja;
-	profil "mehanik pletilskih strojev "bodo izdelali v tovarni nogavic v Polzeli. Pri profilu pletilca obstojata dve varianti: pletenje nogavic in navadno plosko oziroma krožno pletenje.
Vsi zadolženi si bodo izbrali strokovno skupino 3-5 ljudi, ki bo timsko obdelala in pripravila profil.
Upamo, da bomo na ta način tekstiloi hitreje prišli do poklicne šole.
Ivo Marinc,
predsednik komisije za šolstvo in izobraževanje pri Zvez^ inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije
dialog
Z DANILOM ROBLEKOM O OBČNEM ZBORU SINDIKALNE PODRUŽNICE
1. Bi nam,- prosfm, tovariš Roblek, prici-zirali naloge tov-rniškega odbora : veze sindikatov Slovenije v industrijskim - bodimo bolj natančni.: tekstilnem podjetju, zakaj diskusija na zadnjem občnem zboru-V mislih imamo prispevek tovariša Ivka Ber ganta - je odkrila vžroke, da se je naš odbor v preteklih dveh letih sreči val s problemi, ki ne sodijo v njegovo pristojnost, jih obravnaval in reševal, prav v specifičnem položaju tekstilne industrije pri nas, in nam povedali, kakšno.delo je v svojem mandatnem obdobju opravil, s kakšnimi težavami se je srečeval in kakšni so bili njegovi uspehi?
Na zadnjem občnem zboru naše sindikalne podružnice, 19.12.1970 v dvorani TVD Partizana Tržič,je bila udeležba članov našega kolektiva precej slaba. Ne vem, kje tičijo vzroki za tako majhno zanimanja za občni zbor, posebno še, ker..1 je bil ha . njem prebran obračun dela za preteklo mandatno dobo.
Občni zbor je dobro potekal in tudi diskusija je bila kar dobra, samo premalo smo razpravljali o vsem delu našega tovarniškega odbora. Vsi delgati so predhodno prejeli poročilo, ki je obsegalo naslednja poglavja: finančno poročilo, komercialno, tehnično in družbeno k-drovsko. Tega poročila na občenm zboru nismo prebrali, ker so ga delegati dosti časa pred občnim zborom prejeli.,Na občnem zboru je bilo prebrano poročilo o delu tovarniškega sindikalnega odbora v teku mandatne dobe. Samo poročilo je bilo obsežno in je zajelo probleme, s katerimi se je'srečaval naš tovarniški odbor. Poročilo je razdeljeno na več delov: nenehna skrb za človeka, obiski bolnikov, podpore, prehrana, počitniški dom v Poreču, rekreacija, šport, regresi, kulturne dejavnosti, krvodajalska akcija, stanovanjska problematika, informiranje članstva, izobraževanje, statut podjetja, proučevanje analitske ocene delovnih mest,izbiranje kadra za družbeno upravljanje, mednarodno sodelovanje s sindikatom v Borovljah in drugo.
Vse to je preobširno za kratek dialog v našem Tekstilcu. Na postavljeno vprašanje, s kakšnimi problemi se je srečaval naš od-
bor,lahko razberete iz že povedanega. Problemov je bilo zelo veliko in nekateri so, kot sem že rekel, v samem poročilu. Ne vem, ali je bila ocena tovarniškega odbora sindikalne organizacije, ki jo je izrekel predsednik občinskega sindikalnega sveta Tržič tov. Ivko Bergant, objektivna. Res pa je,da je zaradi težav, s katerimi se bori tekstilna industrija , delo sindikalne podružnice v tekstilni industriji težko, določljivo.
2.Kaj ja - po vašem mnenju - izostalo iz programa vašega odbora v minulem mandatnem obdobju, kaj je bilo temu vzrok in kakšne naloge čakajo novi tovarniški odbor?
Novi tovarniški odbor stoji pred velikimi nalogami . Osebni dohodki v našem podjetju so najmanjši v občini Tržič, vrapubliškem merilu pa je tekstilna industrija na zadnjem mestu. Novi tovarniški odbor bo moral tesno sodelovati z upravo, da se bo situacija izboljša-la*
Res je, da smo lani precej storili. Analitsko smo ocenili delovna mestai •najnižji osebni dohodek ni manjši od 600,00 N din.
Toda to je še vse premalo im moramo stremeti, da se osebni dohodki letos povečajo.
Druge naloge so še: regresi, stanovanja, rekreacija , šport, izobraževanje članstva, delavsko samoupravljanje in drugo. Vse to narekuje, da dela ne bo manjkalo;.
V letošnjem letu je naš kolektiv zadolžen za izvedbo 13. TEKSTILIADE. Tekmovanje bo na Zelenici 3. aprila letos.
6.	Mara Seiko
17.	Brigita Srečnik
B.	Alojz Meglič
9*	Danica Hafner
10.	Mare Stegnar
n.	Marija Bukovnik
• OJ r4	Stane Vidic
13.	Marija Rustja
14.	Miro Pirih
15.	Peter Zaplotnik
16.	Helena Zaplotnik
17.	Janez Slapar
18.	Jelka Ličan
19.	Lado Štamcar
20.	Anica Rožič
21.	Metka Perko
22.	Jože Cotič
23.	Alojz Mikic
24.	Anton Markovič
Na tem plenumu je bila samo ena točka dnevnega reda! volitev tovarniškega sindikalnega in nadzornega odbora.
V novi tovarniški odbor so bili izvoljeni:
Navedel sem poglavitne naloge, ki stojijo pred novim, tovarniškim odborom sindikata.
Delovni predsednik občnega zbora tovariš Branko Veselinovič je sklical prvi sestanek novoizvoljenega 24-članekega plenuma.
Plenum sestavljajo*
predsednik
podpredsednik
tajnik
blagajnik
gospodar
športni referent
Člani!
n
n
n
Danilo Roblek Helena Zaplotnik Metka Perko Tilka'Mrak Milan Rustja Miro Pirih
Albin Kokalj Stane Vidic Mara Stegnar Tone Markovič
1.	Karel Ahačič
2.	Albin Kokalj
3.	Jože Papov
4.	Milan Rustja
5.	Danilo Roblek
V hadzoi’ni odbor^
Janez Slapar Marija Rustja Lado Štamcar
Za današnjo bralno stran smo, spoštovani bralci, izbrali odlomek iz Solzenicinovega romana PRVI KROG, ki je proti koncu lanskega leta v prevodu Dušana Zeljeznova izšel pri Mladinski iOiligi v Ljubljani, in dvanajsto izmed trinajstih Beckettovih novel o niču. Pri iz oru nas ni vodilo zgolj primerjanje literarnega dela obeh zadnjih •.nobelovcev,; tenveo “^in ln možnost izraziti tisto, kar človeka ustvarja. Zapleteni, vendar zaradi tehtonskih proporcov enotni Beckettovi viziji sveta se zoperstavlja jasen, mnogo boi j komunikativen Soiženicinov izraz, vendar se zđi, da prvi izraža, drugi razlaga, kar v največ31 meri potrjujeta mitološki izhodišči obeh tekstov. Solžnenicinova koncepcija človeka je razvidna iz dantejevske dileme: ali moreš človeku, ki je ustvarjalen, odvzeti svobodo, medtem ko Beckettova temelji na križevem potu in ob koncu ujame smisel in potrebo verovanja.
Aleksander Solzenicin
/Prvi IrO O
Potem so Neržina aretirali. Že v prvih preiskovalnih in prehodnih zaporih, v prvih taboriščih, ki so ga udarili s topim, smrtnim udarcem, ga je prevzela groza nad zakulisjem nekaterih "izbranih" ljudi:	v razmerah, v
katerih so samo trdnost, volja in predanost prijateljem izražale bistvo arestanta in določale usodo njegovih tovarišev, so se tisti tenkočutni, nežni, visoko izobraženi cenilci prefinjenosti pokazali pogosto kot strahopetci, naglo so kapitulirali, pretkani so bili v opravičevanju svoje podlosti, hitro so se spreminjali v izdajalce, moledovalce in licemerneže. Tudi Neržin je ugledal samega sebe skoraj takšnega, kot so bili sami. In odvrnil se je od tistih, h katerim je prej pripadal in si je to pripadnost štel v čast. Zdaj se je začel sovražno posmehovati ■ vsemu tistemu, čemur se je bil prej klanjal. Zdaj si je prizadeval osvoboditi se, odvreči od sebe poslednje navade inteligenčne vljudnosti in razvajenosti. V času brezupnih nesreč, v neuspelih svoje razbite usode, je Neržin spoznal, da so dragoceni in pomembni samo tisti ljudje, ki z lastnimi rokami slcobl&jo les, obdelujejo kovino, orjejo zemljo in vlivajo jeklo. Pri ljudeh preprostega dela se je zdaj skušal naučiti se njihove modrosti rok, ki vse znajo,in filozofije življenja. Tako se je za Neržina krog sklenil in prišel je do mode minulega stoletja, da je treba iti, spustiti se med ljudstvo.
Toda za sklenjenim krogom je tekel še repek ribe, ki ni bil razumljiv našim dedom. Kot tistim izobraženim plemičem XIX. stoletja, se tudi izobraženemu zeku Neržinu ni bilo treba spustiti med ljudstvo, se preoblačiti in previdno sestopati po stopničkah: preprosto so ga porinili med ljudstvo v raztrganih Jr*— tiranih hlačah, v zamazani platneni mornarski obleki in mu ukazali, naj izpolnjuje normo. Usode preprostih ljudi Neržin ni delil kot prizanesljivi, ves čas razlikujoči se in zato tudi tuji plemič, temveč jo je delil z njimi samimi, ko se ni razlikoval od njih in je bil enak med enakimi.
i	j
In ne zato, da bi se prilagodil mužikom, temveč da bi si zaslužil košček vlažnega kruha na dan, se je moral Neržin učiti pribijati žebelj naravnost na mesto in desko k deski. Po napornem taboriščnem prlucevanju je z Neržina odpadla nova iluzija. Spoznal je, da se nima več kam spuščati, ne h komu. Izkazalo se je, da ljud -!stvo nima pred njim nikakršne silovite kmečke prednosti, pomoči.
Ko je skupaj s temi ljudmi sedal na sneg ob klicu stražarja in se skupaj z njimi skrival pred nadzornikom po temnih kotih poslopij, skupaj z njimi vlačil nosila po mrazu in sušil obujke v barak-! je jasno zaznal, da ti ljudje niso v ničemer nad njim. Nič manj vztrajno niso prenašali lakote in žeje. Nič tršega duha niso bili pred kamnito steno desetletne ječe. Nič previdnejši in nič bolj iznajdljivi niso bili od njega v krutih trenutkih transportov in telesnih preiskav. Zato pa so bili bolj slepi in zaupljivi do vohljačev. Bili so lahko vernejši za grobe prevare načelstva. Čakali so na amnestijo, ki jo je bilo Stalinu dati teže,, kot pa umreti. Če se je kakšen taboriščni zaPri jgobec: g0t,r0 razpoložen smehljal-so pohiteli, da so se mu sami smehljali nazaj. Še bolj pa so bili pohlepni na drobnarije: na"dodatni" stogramski pšenični hlebček, na neokusne taboroščne hlače, samo da so bile le malo bolj nove ali bolj pisane.
V večini jim je primanjkovalo tistega pogleda na svet, ki postane dražji od samega življenja..
Ostalo mu je samo to, da je bil sam s sebo.j..
Ko je Neržin prebolel, bog ve katerikrat, kako navdušenje, dokončno ali ne, je spoznal ljudstvo po novem,tako, kot ni bil bral nikjer: Ljudstvo, to niso vsi ljudje, ki govore naš jezik, toda tudi izbranci ne, ki so zaznamovani z ognjenim znamenjem genija. Ne po rojstvu, ne po delu svojil rok in ne po krilih svoje izobrazbe se ne zbirajo ljudje v ljudstvo.
Temveč po duši.
Dušo pa si kuje sleherni sam zase, iz leta v leto.
Treba si je prizadevati, da bi si skoval, da bi si zbrusil takšno dušo, da bi postal človek.
In skozi to drobec svojega ljudstva.
Samuel BECKETT:
danajski podoba niča
v Zimski noči som, Vanjo grem, kot iz spomina, izmišljen, kaj mi mar, verujoč vase, verujoč, da sem ne, saj je brez potrebe, dokler so kje še drugi, kje, vsak v svojem svetu, na dolgih, umrljivih poteh, v glasovih, ne, brez potrebe, in moč, da hodim od časa do časa, je tudi brez potrebe, dokler hodijo drugi, resnični, toda samo na zemlji, pod bremeni zemeljskih dvomov, dovolj dolgo torej, da se kaj spremeni, da se poglobi smisel rojstva in smisel smrti ali vstajenja v mrmranju spomina in sanj ali zunaj nji-ju. Zimska noč brez meseca in zvezd, toda tako svetla, da je mogoče videti svoje telo od strani vender samo od strani; zaradi svetlobe te nemogoče noči sem to nemogoče telo jaz, ki se spominjam resnične noči, ki sanjam o noči brez jutra in kako bo jutri, 'kako vzdržati jutri do zore, potem dan, in kako je bilo včeraj, kako zadržati včeraj. 0, vem, da nisem jaz, da Se nisem, da je le veteran, ki se je navadil na dneve in mesece in pozablja, da vedno manj misli name, bolj ko se z njimi uravnava, in prezgodaj je še, da bi zakričal v jutro, si misli, morda se nikdar več ne zdani; čeprav je v njegovem glasu misel, aa z glasom zapušča, kmalu ga bo zares zapustila, morda še nocoj, zato si govori: Kako svetlo je kako bo jutri, kako je bilo včeraj, ha, pa je ’ konec, prezgodaj je še, da bi zakričal v jutro, in kdo mi prišepetava in kdo je v meni in kdo se me polašča in me razlag£ai, čeprav sem vendar v njem, saj sem sl prisvojil njegovo življenje, tisto staro siamoto svojega življenja, zaradi katere je vredno umreti, pa še godrnjam, svoje stare ničevosti, brazgotino na njegovem srcu, roke, ki krilijo ali počivajo v naročju vso noč. Se jim bo vendar posrečilo, da ga bodo vtihotapile vame, tisti spomin in sanje o meni pa vanj, ki še živi, čeprav že dolgo nisem več v njem, toda vedno sem živel v njem kot madež, ki ga človeku očita vest, morda samo ponoči in v verigah oskrunjenosti, v kateri vse do zdaj umira moje zadnje upanje, da sem, in kar neprestano in bedasto čenča, ha, povsod glasovi, povsod ušesa, pripoved, klepetanje, ki ne pojenja za trenutek. Kdo govori ? in kdor ga posluša, je nem in ga ne razume, daleč je od njega, od vsega, od telesa, ki so zvezana d-i pribita in na katerih mora postati moj pogled tako dober, plemenit in tih kot človek, ki vstopi prvi. In nihče ga ne pričakuje, niti on niti drugi, zakaj nikoli še ni bil nihče pripravljen, da bi umrl zame, da bi zaživel v njem in z njim umrl, tode hitro in popolnoma umrl, kot da bi rekel: Hitro,hitro umriva, brez njega, živela sva vendar preveč počasi, tako počasi, da sva izbugila občutek, da sploh živiva.
In kaj naj mu tedaj brez ovinkov odgovorim v mrmranju brezdomne nesnaga, ker^mi je tudi njegova nevzdržna in je brez števila in ljudi, s katerimi rada straši našo voljo, nič. Dobri trije so v enem, toda v kakšnem in v nobenem! No, zdaj bi si upal reči, je pravi trenutek,-da vse, kar je na zemlji, izdihne, izdihne življenje zame in jaz ga bom v zahvalo izdihnil za druge, in potei* smeh, dolg, molčeč krohot spoznanja, da te ni več, ko slišiš, kaj mu pripisujejo duhovite besede, da si umrl, ko si se vozil s kolesom. Ogromni zbor bo pel, tako enotno kot bi bil en sam človek, in še bodo prihajali vanj, vseh ljudi na svetu bo premalo, in ko se bodo bilije končale, boste potrebovali boga, abotno duhovitost ali splet abotnih duhovitosti, kakšen blagoslov bo to, na vse strani se bo širil, nič več se ne bo začenjalo, nič več, nič bo samo in nikoli, nič celo v neživih besedah.
Aleksej Konstantinovič Tolstoj (I8I7-I875)
^Srečanje.
Slučajno na šumnem plesišču, kjer vlada mondena norost, sem videl te, a v tujem blišču zakrivala te je skrivnost.
Oči so žalobno strmele, tvoj glas je vesèlo zvenel, kot daljni pripevi svireli, igraje, kot val bi vzkipel.
Vse tvoje sem vzljubil poteze, zamišljene tvoje oči, a smeh tvoj-bleščeč in brez jeze -odslej v mojem srcu zveni.
Ko utrujen zaspati poskušam v samotnih in dolgih nočeh, se zdi mi, da smeh tvoj poslušam in solze zrem v tvojih očeh.
Otožno tedaj mi je spati, razpet med skrivnostmimi sni, te ljubim, te ne, ne spoznati, da ljubim te, se mi le zdi.
LO
Ije* Šajna
P
C g SC ?
PESE
BELA obala
Večer ae je spustil na morske trave,
ki jih ljubim.
Ničesar ni v luči stranišča, nič samostojnega.
Iznučuje sama sebe.
In rdeče oblito nebo
zahajajočega sonca' me je obsijalo.
Vprašanje obstoja oblike. Produkcija misli - denar.
Oblaki se temni razšli so v tvojem pol;jubu
za lahko noč..
Duša = denar. Katedrale normativov.
Odpeljal sem se po cesti sam
z ljubeznijo tvojo obdan ...
Konec razvoja eksistence.. Absolutizem plačevanja.
Draga, lahko noč.
SPOROČILO
Kaj ti bo solza v očeh, le zakaj ? Ker me ni?
O,	ne joči, naj se povrne ti smeh!
Saj sem. Sem!
Kaj ne čutišf
da nežno prihajam ti v obraz,
ne čutiš moje rdeče duše, ki plava skozi tebe
in te potaplja v ljubezen ? O, le razneži se, dekle, ko šinem ti v misli!
£a tren se nasmehni, ko pogledaš v zarjo, ki preliva nebo ti pred spanjem, vse to sem jaz,
JAZ!!!
CVETLICA
Čeprav si bela,
nisi kot ta roža, ki jo držim v rokah.
Rožo lahko odtrgam, rožo. lahko jo gojim, da cvete.
Ta roža je osamljena celota.
Tudi ti si celota. Toda jaz te ne morem odtrgati Ne morem te gojiti.
Rožo imam lahko vedno, za zmeraj, tebe pa ne morem imeti za zmerom.
In če ti te imel vedno, ne bi te odtrgal.
Gojil bi te.
Odtrgana roža ovene ...
Se bi te lahko vedno imel ...
Na beli obali je pristal,
Pa ni vstal, da bi se pobral, impotentni norec.
Je idealizem laž?
Impresija mogočnega.
Bela obala norcev.
Vrglo jo bo v morje -poplavaaavava
••• eva,
• • • ava •	•
Tolshj
DVOJNIK
Oblečen za lov, v mesečini in sam po polju širokem konjiča ravnam.
Povodec sem spustil, pomislil na njo. Hitreje konjiček, poženi krepko.
In mislim prav tiho, prav nežno o nji, ko jezdec neznani približa se mi: oblečen kot jaz, njegov konj kakor moj in puško obseva bled mesečev soj.
"Povej mi, popotnik, povej mi, kdo si, vse tvoje poteze poznane so mi.
Povej mi, kaj semkaj prineslo te je, čemu tako grenko in zlo smeješ se?"
"Prijatelj moj, sanjam se tvojim smejim,
nesmiselni tvoji mladosti,
ker misliš, da ljubljena zate gori,
V resnici pa sloh ne ve, kdo si.
Smejim se, ker vem, da le tebi velja -in ne nji - tvoj ogenj in nežnost in sla. In vendar vem, da si tega ne želiš, ker ona je še skrivnost zate,
slučajno jo šumni ti ples je odkril, odšla je, kot da ne pozna te.
Za K. 4.7	smejim se grenko,
->r ti vzdihuješ turobno, težko!"
4?°’ ob30to z moteanjem in sni. dv°jnik je v nočni temi. °* zol°» v mesegnini in sam PO Polju širokem konjiča ravnam.
tovarniško tekmovanje v sankanju
V nedeljo, dne 17. januarja, je tovarniški odbor sindikalne podružnice našega podjetja organiziral tekmovanje v sankanju;.
Prijavilo se je 70 članov našega kolektiva. Tekmovanje se je pričelo ob	uri v lomu.
Proga je bila dolga 1100 metrov in je imela o/
11 /o o naklona .
Potekala je od Brinja do Kulturnega doma. Objavljamo najboljše rezultate:
Ženske
Mesto:	Ime in priimek	čas
1.	Marija Meglič	2,18.5
2.	Metka Tišler	2,18.6
3.	Marija Rožič	2,22,3
4.	Kati Godnov	2.22,7
5.	Barbka Tišler	2.23,8
	Ciani in mladinci	
1.	Pavel Janc	1.55,2
2.	Anton Golmajer	2.05.2
3.	Janez Slapar	2.07.0
4.	Jože Godnov	2.07,5
5.	Alojz lovrenčak	2.07,7
6.	Branko Meglič	2.13.8
7.	Peter Bukovnik	2.14.2
8.	Miha Primožič	2.15.0
9.	Jože Pjevčevič	2.15.6
10.	Niko Zupan	2.17.0
	Starejši člani	
1.	Jakob Švab	2.02.5
2.	Marjan Ropret	2.04,4
3.	Ciril Prantar	2.10,5
4.	Ivan Valjavec	2.13,4
5.	Matija Radon	2.18,1
Naša sindikalna podružnica bo v letošnji sezoni organizirala še nekaj sankaških tekmovanj. Vabimo člane kolektiva, da se jih udeleže v večjem številu kot sedaj.
Večjo udeležbo priporočamo tudi zato, ker smo prepričani, da šport ne zahteva od človeka samo tekmovalnih' sposobnosti, temveč mu predvsem nudi zdravo razvedrilo v naravi, ga odtegne od vsakdanjih naporov, skrbi in hitrega tempa življenja v našem času.
A.S.
717
xeno
o£ol óom
POSTELJNINA, Kl SE NE MEČKA
iz 50$ bombaža in 50$ modalnih vlaken
BRISAČE
100$ bombaž
Za vsako sodobno in enotno opremljeno gospodinstvo, za vikende, hotele, počitniške domove, samske sobe, 'tipske hišo.
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ
če si ogledate letošnji sejem mode v Ljubljani, boste opazile, da je med naše izdelovalce tkanin prodrl nov stil - skandinavski stil. Opazimo ga pri zavesah in pri posteljnini.
Kar težko se je ločiti od lepe izložbe tovarne iz Jarš, ki nam ponuja, zelo lope vzorce. Predvsem so to dekorativne zavesa, ki jih z malo iznajdljivosti in mnogo okusa lahko nomeatimo nn vsako olmo in z njimi zamenjamo standardna in že kar monotona zelene, platna.
Tudi med izdelki naše tovarne je na sejmu razstavljen nov, sklandinavski stil posteljnine, za katero smo dobili posebno priznanje. To je posteljnina is tkanine, ki se ne meška.
Koliko dragocenega časa je s tora prihranjeno nam - zaposlenim gospodinjam, saj nam vlaženje in zamudno likanje posteljnega perila večkrat povzročata slabo voljo. Poleg tega pa nam pri likanju velikih delov primanjkuje tudi prostora in so večkrat prerekamo s hčerko ali sinom, kdo bo uporabljal mizo: ali mati, da bo likala, hčerka, da bo pisala domačo nalogo, malček, da bo barval pobarvanke, ali Pa nazadnje mož, da bo v miru razgrnil časopis.
Nova posteljnina je barvne, in potiskana z lepimi vzorci. Garnitura, imenovana Ingrid* pa poleg lepe posteljnine vsebuje tudi brisačo v istem vzorcu, izdelano iz 100 $.' bombaža Kako prijetno je, če odpremo vrata v kopalnico, pa se nam vzorci in barve ujemajo s posteljnino. Seveda, ta stil pride bolj do izraze v sodobnih stanovanjih, v hotelih, počitniških domovih, samskih sobah in tipskih hišah.
Garnitura ima še to posebnost, d« je brez izreza in se zapenja z zadrgo, z zadrgo se zapenja tudi prevleka za blazino.
Prav tako pa postane človek pozoren tudi n” lepe vezene vzorce naše posteljnine. Škoda, da je perilo zloženo in je lepo bordurno vezenje, ki je prav tako novost, zakrito.
Lori Jaklič
GARNITURA INGRID
skandinavski stil
OBVESTILA
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
BPT TRŽIČ
32/3? (497,1) - POLITIČNA IN UPRAVNA UREDITEV SFRJ
REFORMA našega političnega sistema. Ljubljana, Komunist, 1970. 112 atr.
M.8o. Vsebina; Josip Broz Tito; Enotnost federacije terja ustanovitev avtoritativnega telesa (5 - 8), Edvard Kardelj:	Aktualni problemi nadaljnega razvoja našega političnega
sistema /9 - 35/, Seja izvršnega biroja predsedstva ZKJ /37 - 8l/. Dvanajsta seja predsedstva ZKJ.
: Tema dneva 5.
Lit. auct. I. 92/5
34 - PRAVO
ZBIRKA SUDSKIH odluka. Zbirka na sudski odluki. Zbirka sodnih odločb. Knjiga XIV. zvezek 3 Uredil; Mirko Perovič. Beograd, Službeni list, 1969.
517 - (III.) str 80.
Lit. iur. I. 40/XIV, 3
ad. 34 - PRAVO --------------/
KOBE Peter & Ljubo Bavcon; Kazenski zakonik s pojasnili in sodno prakso. Uredila; ......... Ljublja-
na,	Uradni list Socialistične republike Slovenije, 1970. 535 + (i) str. 80.
389.6 - STANDARDIZACIJA
JUS - katalog jugoslovanskih standarda 1970. Beograd, Jugoslovanski zavod za standardizaciju, 1970,510 + (II) str. 8 .
1969 BOOK of ASTM Standards with gelated Materiale. Philladelphia, American Societv for Testings and Materials, 1969. V. 8 .	,
Part 24; Textile Materials - Yarn, Fabrics and General Methods Part 25: Textile Materials - Fibers and Zippers	$
lit. textil.II. 84/24 in 25 621 - STROJNIŠTVO
KRAUT Boris; Žepni strojniški priročnik. Šesta, predelana in dopolnjena izdaja. Tretja slovenska izdaja. Zagreb, Tehničkaknjiga, 1967. 511 + XLIV + (lil) str. M 8 .
Lit. techn. I 78 1. do 4 ex.
65.01	- PRODUKTIVNOST PODJETIJ
MANAGEMENT Enzyklopädie. Das Manggementwissen unserer Zeit in 6 Bänden. München, Verlag Moderne Industrie, 1970 - V. 8 .
Dritter Band; von Gästebetreuung bis Kybernetik. 1970. 1279 + (i) str.
Encycl. II 10/3«
656 - 'PROMET
H0ER3R Ivo in 3erislav Vrsalovič: Promet robe i usluga. Sudska praksa, Cbjašnjgnja. Odgovori
Mi - Vi. Priredili: ..... Zagreb, Informator 1970. 299 + (I). str. V. 8 .
:	: Informàtorov priručnik za kadrove, letnik XVII. številka 13*
Lit. iur. II. 2/XVII, 13.

?\	'V'n\0





« >




■
-
■ - - ■1



;
'
.


1" ..; -, .-..V ., . .: -J .'J-.Z -Xi, ■■ ■■■-.; .•.*■■-••■	' ■"





		
1		
		
		
		





■
.


.

.




‘






J.5
NA CRA DNI KVIZ 2
POZNATE PODJETTE, V KATEREM DELATE ?
Današnji kviz ima obliko testa, pri katerem morate od naštetih odgovorov obkrožiti pravilne.
1.	Podjetje je bilo ustanovljeno in bilo vpisano v register:
a)	31.12.1884;
b)	13.5. 1885;
c)	16.8. 1890;
2.	Tovarna je bila izročena v upravljanje delavcem:
a)	1. maja I960;
b)	3* septembra 1950;
c)	29. novembra 1950;
3.	Že v prvem desetletju obstoja je prizadel tovarno požar, ki je popolnoma uničil predilnico in skladišče bombaža.
To je bilo:
a)	leta 1890;
b)	leta 1891;
c)	leta 1895;
4.	Sedanja zašč/tna znaka podjetja sta predica in Gorenjec v narodni noši; pred letom 1918 pa je bil zaščitni znak:
a)	samorog v rdeči in zeleni barvi, opremljen z napisom tvrdke;
b)	ti dr. , isto?'.p in zastava v .sredini v zeleni rožnati in rdeči barvi;
c)	slika podjetja v rdeči in rjavi barvi;
5.	Kot vsi tekstilni delavci, so tudi naši delavci stavkali v protest nemogočim razmeram Stavka je izbruhnila:
a)	leta 1930;
b)	leta 19355
c)	leta 1936.
6.	Prve volitve v DS in UO so bile leta 1950 in Za prvega predsednika DS je bil izvoljen:
a)	Milan Tribušon; bj Viktor Bertoncelj; c) Maks Senica.
7.	Predsednik sedanjega DSP je:
a)	Janko Jagodic;
b)	Marjan Pernuš;
c)	Andrej Zupan.
8.	Podjetje zaposluje v sedanjem času:
a)	1200 - 1300 ljudi;
b)	1300 - 1400	"
c)	1400 - 1500	"
9.	V predilnici je montiranih na prstančnih strojih:
a)	okrog	20	000	vreten;
b)	okrog	25	000	vreten;’
c)	okrog	30	000	vreten.
10.	Bruto produkt, ki ga dosega podjetja, je v mejah:
a)	od 8-9 miljard;
b)	od 9-10 miljard;
c)	od 10-11 miljard.
11.	Pri DSP delujejo naslednje komisije in odbori:
a)	Odbor za Organizacijo in delitev dohodka
b)	Odbor za standard in rekreacijo;
c)	Odbor za kadrovska vprašanja in izobraževanje;
d)	Odbor za informiranje;
e)	Odbor za vzdrževanje strojev;
f)	Odbor za ugotavljanje'kršitev delovnih dolžnosti;
g)	Odbor za varnost podjetja.
12.	V podjetju so:
a)	štiri DE;
b)	pet DE;
c)	šest DE.
13.	Tehnični uradnih našega glasila je:
a)	Franci Šarabon;
b)	Tone Pretnar;
c)	Hazim Omerovič.
14.	Predsednik sindikalne organizacije je:
a)	Danilo Roblek;
b)	Milan Koprivnik;
c)	Branko Veselinovič.
15.	Na 42-urni delovni teden bo naše podjetje prešlo s :
a)	1.	februarjem	71;
b)	5.	marcem	71;
c)	8.	aprilom	71.
Sestavil Janez Furlan.
lb
NAGRADNA KRIŽANKA
1 if	2	3	4	5		■	6	7	8—	9	10		il	12	15	14	15	16
					■	18						i9	■	20				
Zi					22				□	25			24	■	25			
26					27			U	28					■	29			
30		■	31	52				m		SS				34		■	55	
36		37	■	38				39	40	■	41				■	42		
■	43	•	44	■		■	45			46	■	4?		■	48			
4P	■	50		51	m	52					53		■	54				SS
56	5?				58		□	59					60				61	
62		■		63			64	m	65		■	66			■	67		
68 fi		□	69					70	□	n	n				75	m	n	
		76	,				■	77	76		79					80		
81 É						■	82			63		84						
	■	£5				86					87		■	68			□n	
■	89			■	90			91				■	92	■	93		9*	□
95				96			97		98			99		100	■	idi		102
105		■	104					Ì05	■		W~				10?	m	108	
109		ito			iii						1	112			■	113	114		
115				■	U6			m	□	11?				■	118			
119	L			120		121			122	.			■	123				
124						□	ias					□	126					
A?
Vodoravno:
Navpično:

1. iuje moško ime ( italijanski filmski igralec Nazzaro), 6. naval, naskok, 11. pustne maska iz Ptuja, 17. zalega, naraščaj, 18. okna (hrvaško), 20. žuželka, insekt, 21. vrsta kazni, 22. leSno podjetje v Tržiču, 23. žensko ime, 25. del tkalskega stroja, 26. zgodnji, 27. česta predpona pri škotskih priimkih, 28. priimek nogometaša Maribora, 29. tuje moško ime (drsalec Protopopov), 30. Iridij,
31.	norost, £3« mesto na -južnem Jadranu, 35. Ludolfovo število, 36. trenje, 38.
Grška črka, 39. Kajetan Kovič, 41. reka v Črni gori, 42. kratica za okraj, 43. domača Vprežna žival, 45. petelin, sprožilec pri puški, 47. veznik, 48. močna igralna karta (dvojina), 50. velika rečna riba, 52. skupina otokov v Egejskem morju, 54, sovražnica železa, 56. prisvajamo, 59. elekrarna na Dravi, 60. gledališki delavec, ki skrbi za maske, 62. ljubkovalno žensko ime, 63. zelo trd del v lesu,
65.	medmed priganjanja. 66. domača oblika ženskega imena Rozalija, 67. svetlo dngleško pivo, 68. kazalni zaimek, 69. soseska, 71. priimek indijske predsednice Indire, 74. Ernest Černe, 75. arabski filozof in zdravnik v 10 stoletju, ki je poskušal združiti «Aristotelov nauk s platonizmom, 77. kratica velike evropske države, 79. ostanki pri žaganju, 8l. gornji del telesa, 82. otočje v Tihem oceanu ( Polinezija), 84. kdor živi v baraki, 85. osebni zaimek, 86. napredek,
88. stara oblika veznika in, 89. poželenje, strast, 90. kratica za primer, 91. žensko ime, 93. ime slavne ljudske balerine Pavlove, 95. bog sonca pri Egipčanih,
96. ostra začimba, 9&. kazalni zaimek, 99. posoda za vino, 101. predujem na plačilo, IO3. staro-slovanska pijača, 104. besedna vrsta, 106. ozek borilni meč, 108. različna soglasnika, I09. blagajna, 111. udeleženec v Sinjski alki, 112. Turški velikaš, 113. mesto pod Prusko goro, 115. stenska obloga, 116. roman Maksima Gorkega, 117.
reka v Srbiji, II8. odvodna žila, 119. nebesno telo, 121. podarjen, 123. priimek lovitega Avstralskega igralca tenisa, 124. nem, 125. hrum, trušč, 126. odmor, čas za prigrizek.
1. mineral, modri balcrenec, 2. ruski admiral, poveljnik flote v rusko-japonski vojski 1904 - 1905 ( Stepan Osipovič), 3. židovsko moško ime, 4. priimek slavnega pomorščaka iz ;;Senove, tudi potniška ladja, ki se je leta 1955 potopila pred New Yorkom( Andrea), 5. okrajšava za edicijo, 6. mesto na severu čila, 7. vojvodinski šahovski mojster, 8. Anton Zarnik, 9. priimek našega delavca, ki odvaža ostanke hrane, 10. gora v Turčiji, 12. učenje, I3. Samodej, človek tehnike, I4. moško ime, 15. etiketa, 16. obmorsko mesto blizu Splita, 18. plošča (germanizem),
19.	reka v Burmi, 22. pomota, napaka, 24. vrtna cvetlica, 32. berilij, 34. Anton Aškerc, 37. junaki iz seri jej Mesteca Peyton',39. pustna sladica, 40. muslimanska verska knjiga, 42. Jakonsko mesto, 44. oblika razcveta, 45. okrajšava za opus,
46. kraj blizu Ljubljane, 48. znamka motornega vozila, 49. obdelovalec dragocenih kovin, 51. huda oblika glavobola, 52. polna soka, 53. pritrdilnica, 54. prepiri, razkoli, 55. kenguru, klokan:, 57. sredozemska rastlina, 58. koprena, 60. priprava za pikanje, leseni Valjar, 61. tuje žensko ime, 64. predmet, 66. mesto v Avstriji ob Češkoslovaški meji, 63. gledališko prizorišče, 70. kratica upravnega telesa med NOB, 72. Helena Žižmond, 73. ime slikarke Kobilce, 76. italijansko mesto blizu Ravenne, 78. tovarna šivalnih strojev v Zadru, 80. verska podoba, 82. ploskovna mera, 83. reka, ki teče skozi Florenco, 86. premalo star, 87, Emil Adamič, 89. modre židovski kralj, 90. Hektorjev oče, 92. teniški rekvizit, 04. prebivalec Grškega mesta na Peloponezu, 95. umetniška smer ob koncu baroka, 96. medmet smeha, 97. pijača bogov, 99. francoska pisateljica, 100. Dare Ivanc, 102. glavno mesto Turčije, IO4. nato , potem, 105. glavno mesto arabske države, 106. mesto v severni Afriki, blizu Casablance, 107. nasprotnik, 110. hokeist ljubljanske Clompije, II4. nasprotno od desne, 117. moško ime, 120. Tetovo, 122. okrajšava za opombo, I23. solmizacijski zlog.
Sestavil Demšar Ferde.
Rešitve križanke in kviza oddajte v centru za izobraževanje ali v nabiralnik tržiškega tekstilca najkasneje do 10. februarja 1971.
ó>ocx jvOzw/JxtU^
RAČUNANJE
4 “J	1*1	=5 1*1
	H	► =5
^u^u-u		
*1	FJ	=2 ■EH
Dopolnite prazna polje s številkami od 2-6, da se računi izidejo v vodoravnih in navpičnih vratah!
Rebusi
	V	/	
	Ih	100 m
	J	*S	
A		■*“Y 0(č=k)
	n	□ □ □ U
		
Tosdvici
IVAN R. ČUČKALJ
Kakšen šport goji t~ moški?
Kaj je ta mož po poklicu ?