Knia^ delBTe« in obrtnih nn't bodo narodu vodnik I Itfeij« «wk« «<«. tt*r«tr.lna: mm Ml o lat« Din ae — M> pol KU „ 11-ia inozenutv« •a hli teto Din «r— Imaratl f* t«rita. - Pt»-BMnlm *prmšan)«n n«] M priloži znamk« zrn farar. — Mafraaklrana dura) v««>ad«v« tvojega dela ln marl)Jvo«tl 1 Glasilo .Slovenske Kmetske Stranke*. R»k«pM m m vrata]«. — P lata In teži •• * LJubljani. — Urod-niitv« Ia »prava 1« » Ljubljani v Kolodvorski ■Ud it. 7. — Tttelo« Mar. it. 169«. — Raiun ?ri poitnl KramlnM M. 14.1H. ~ Prvi teden nove Konec samostojnosti SLS. — žalosten konec klerikalne avtonomije. — Klerikalci v taboru centralizma in nasilja. Beograd, 8. oktobra 1927. Nova narodna skupščina, ki je bila izvoljena mesto prejšnje zato, da bo »sposobna za delo«, kakor je rekel njen »soustvaritelj« g. Velja Vukičevic, se je sestala na svojo prvo sejo 5. oktobra. Po vsem, kar smo vedeli, brali in slišali o Vuki-čevičevih volitvah, o izjavah Marin-koviča, Korošca in drugih, je naravno vladalo veliko zanimanje za prvo sejo, kakor tudi za vse priprave pred to prvo sejo. Kar je za nas kot Slovence in posebej še kot slovenske kmete važno, naj tukaj na kratko zabeležim. Radikalni klub, ki ima v svoji sredi med stotrinaj-stimi poslanci najmanj polovico takih, ki so jih izvolili okr. glavarji, žandarji in policija po nalogu ministrskega predsednika, je imel svojo prvo sejo v pondeljek 3. oktobra popoldne. Na tej seji je imel predsednik vlade daljši govor in je rekel med ostalimi stvarmi tudi te-le besede: Smatram za dužnost, da pomenem sporazum sa g. Korošcem — ako ga vi odobrite. Sporazum sam pravio pred izbore, da bih obezbedio da radikalna stranki Ifude prva i najjača. Znao sam, da čemo od samih demokrata biti sigurno mnogo jači, ali radi pred-ostrožnosti zbog stvaranja novih blokova i zajednica smatrao sam za dužnost, da se obezbedi radikalna stranka. Tako je postalo ono sto su nazvaii u novinama tako-zvani pakt prijateljstva sa SLS. Naša je težnja, da se obezbedi rad u Narodnoj Skupštini i taj če rad biti u onim granicama kako sam jih obeležio u pismu kralju pred izbore. Tu mislim prvenstveno na pitanja privredna, ekonomska i finan-sijska. Na ovim pitanjima mi mo-žemo sporazumno da radimo saSLS, s kojim se u osnovnim pitanjima slažemo i imamo istovetne poglede jer je SLS priznala Vidovdanski ustav i time prestala da misli na autonomije.« — Gosp. Velja Vukičevic, predsednik sedanje vlade je tu priznal s čudovito odkritosrčnostjo tri stvari: 1. da je napravil blejski sporazum ali pakt prijateljstva z g. Korošcem zato, da okrepi radikalno stranko. (Torej ne zaradi naroda ali države in torej še manj na korist Slovenije ali celo slov. kmetov!) 2. da je to storil iz strahu pred svojimi zavezniki Da-vidovičevimi demokrati in 3. da se SLS v vseh temeljnih vprašanjih strinja z radikalijo, da imajo popolnoma enake poglede na vsa državna vprašanja, ker je priznala ustavo in da na avtonomijo niti ne misli več. Kaj poreko na vse to tisti hudi petelini v Vinici, Žužemberku, Črnomlju, Semiču, Dobrniču, Kranju in bogve kje še, ki so tako grozno razsajali in protestirali na mojih shodih, ko sem natančno tako govoril o blejskem sporazumu?! Sestanek Radiča s Pribi-čevičem. Druga senzacija se je dogodila v torek, ko je prišel v Beograd gosp. Stjepan Radič. G. Velja in g. Korošec sta namreč sezidala svojo politiko na napačni predpostavki, da med Radičem in Pribičevičem nikoli ne more priti do sodelovanja. Zato sta se čutila od te strani popolnoma varna. Jaz sem že davno vedel, da je ta račun g. Korošca pogrešen, kakor vsi njegovi dosedanji računi, kajti predsednik Radič je rekel meni takoj po volitvah na prvem obisku zaupno sledeče besede: »Varata se Vukičevic in z njim g. Korošec, ako mislita, da bom igral še zanaprej vlogo dre-< siranega psa, ki poslušno aportira predmete, ki mu jih nametava gospodar. Mislili so, da bo dovelj, da mi mečejo Pribičeviča, jaz pa da bom skakal. Hvala bogu, da so tudi Pribičeviča izučili, da neče več biti kamen, ki bi ga poljubno metali v Hrvate.« — In tako je okretni Radič takoj v torek dopoldne razbil vse Koroščeve in- Vukičevi-čeve račune in obiskal — Pribičeviča. S tem je ustvarjeno jedro pre-čanske politike in zdaj naj dela Beograd, kar hoče. Tudi takojšnje nove volitve! — Naj mi bo dovoljena tu mala opazka: Na pregovorih za skupen nastop za zadnje skupščinske volitve s slovensko SDS sem ne samo predlagal, nego toplo priporočal, da bi vzeli na Štajerskem za skupnega nosilca gosp. Stjepana Radica, a gospodje so mi to močno zamerili. Slutil sem prihajajočo situacijo in veseleč se zo-petne polomije g. Korošca priporočal vsem napred,nim Slovencem ini- cijativo za vse to, kar je prihajalo in kar je moralo priti. Da se je vsaj malo poslušalo mene in opustilo ono, kar se je storilo, bi bili danes že daleč naprej. — Po sestanku Radič - Pribičevičevim sta oba obiskala Davidoviča. Najnovejša nmzika dr. Korošca. S tem je kombinacija Korošec-Vukičevic smrtno pobledela in kaj vse smrtni strah stori, naj priča izjava gospoda Korošca, ki je na vseh shodih široko odpiral usta, kakor da on podeljuje predsedniška mesta, izključeval Radiča iz vsake kombinacije ter samozavestno pripovedoval, da so kroglice, oddane za slov. kmetsko stranko in za Radiča, vržene v Savo. Drugi dan po sestanku med Radičem in Pribičevičem že takole snubi: »Teže je medjutim raz umeti g. Radiča. Kada je sadašnjoj vladi uopšte potrebno kakvo po-punjavanje, onda je svakome jasno, da bi se moglo pomišljati samo još na to, da se poiača uticaj Hrvata. Niko ne sumnja u to, da smo g. Vukičevič, g. Davidovič i ja prijatelji Hrvata i da se u sadašnjoj vladi nikada ne može i neče uvesti bilo kakogod antihrvatski kurs. I mi nismo prijatelji Hrvata od da-nas kao što je to g. Pribičevič, več je naše prijateljstvo prema Hrvati-ma izkušano. Zato bi bilo po mom ličnom mišljenju pametno i uspesi konačno nisu isključeni, da hrvatski političari teže prema svojim prijateljima, koji se danas svi na-laze u vladi. Hrvati su okretni političari i zato gotovo neče biti njihov cilj, da se istroše u besplod-nem opozicijonalstvu uz g. Pribičeviča. Ponavljam, ako je ovaj vladi uopšte i šta potrebno, onda je potrebno više hrvatskih elemena-ta.« — To je torej najnovejša mu-zika g. Korošca in te melodije so precej drugačne tudi za nepolitična ušesa, nego so bile one, da so kroglice za Radiča vržene v Savo. Demokratski kmetski blok. Kar se tiče demokratskega bloka ali seljaško-demokratske unije, ali kakor koli so novinarji že krstili ono novo, kar se pripravlja, treba pomisliti, da so največje težave v Davidovičevem klubu, kjer se razmere še niso tistalile. Tu so pred vsem še cincarji, ki hočejo biti rajši v radikalni koaliciji, ki bolj konve-nira njihovemu beograjskemu okusu, navadam in potrebam. Potem je tukaj še nekaj starih sinekuristov, ki bi v novi kombinaciji prišli težko na vrsto. Vneti šepetalci za »proti so tudi takšni politični tipi, kot Grga Andjelinovič ali pa Ribar, ki morejo samo v sedanjem miljeju eksistirati. Na drugi strani pa je g. Ljuba Davidovič in mnogi njegovi prijatelji, ki uvidevajo, da je sedaj prišel pravi čas, da se v resnični demokraciji prerodi država v moderno evropsko kulturno edinico in da se za vselej ubije radikalska in Koroščeva reakcija. Poleg 'eh jih je še mnogo, ki so od leta 1922 težko trpeli pod različnimi radi-kalskimi režimi in ki tega nočejo več. Med temi vre in se bije borba. Kakšen bo konec, se še ne more predvideti. Tudi ne kdaj. Če bo Da-vidovičeva stranka ta moment zamudila, bo padla zopet v brezpo-membnost, kakor pod Pašieem leta 1923. Za državo bi bila to silna škoda. Za nas ta čas v opoziciji ni tako hudo, kakor bi se Korošec rad potolažil v »Slovencu«, zato ker vsak moment to stanje lahko prekinemo, pa gremo na drugo stran. Seveda ne bo o tem odločal g. Korošec, kdaj je in bo bolje napraviti eno ali drugo. To mnogim v' Sloveniji v vednost, ki težko čakajo ali pa ki se boje nove kombinacije. Eno je jasno danes še bolj ko kdaj poprej: brez Hrvatov se dolgo ne more v naši državi, proti njim pa nikoli več. In Hrvatje so dali pooblastilo g. Št. Radiču kot še nikoli poprej. Od pomembnejših stvari je še vredno zabeležiti to-le: Razdvojeni radikali. Radikali so se vrnili v mnogo slabši zasedbi, nego so bili prej. Predvsem ni borbenosti. Izginila je zlasti tista udarna četa selja-kov«, ki so v številu od 20 do 30 vselej prišumeli v svojih strašnih opankah in z velikim pestmi, širokimi pleči in velikimi trebuhi okoli govornice, kadar "so hoteli kaj terorizirati. Ko je v četrtek branil naš tovariš Pernar škatljo, da ne bi neupravičeno glasoval predsednik, je moral v zameno za nekdanjo Pa-šičevo opričino poslati s pestmi naprej g. Korošec svoje fante, na čelu Žebota in Bedjaniča. Tako je prav! Kdor v parlamentu ne zaleže nič z glavo, naj dela s pestjo. Poleg borbenosti pa manjka radikalom enotnosti. Kdor pozna našo hišo narodnih očetov tako dobro kot jaz, ki sem gledal to otvaranje že četrtič, ta je zapazil dekadenco radikalije tudi s te strani. Najglasnejši je bil sinček g. Vukičeviča, mlad gospod, ki je dobil mandat od papana, kakor pri nas birmanci uro od botra. In gori na skrajni le- vici so sedeli in se smejali tej smešni glasnosti gg. Ljuba Segedinac, Milutin Dragovič, Kojič, Stojadi-novič, Ilija Mihajlovič in drugi. Na drugem koncu so ironizirali napore g. Vukičeviča, Korošca in drugih zopet druga skupina starih radikalov, na čelu Milorad Vujičic, Miša Trifunovič, Andra Stanič, dr. Nin-čič. V sredi doli je sedel Boža Mak-simovič s svojimi prijatelji in užival po svoje nezgode in nevolje novega klubskega predsedn-ika. »Bivši« g. Uzunovič pa je sedel v krogu svojih najzvestejših tako zamišljen, da je pozneje oddal z glasovnico tudi vozno legitimacijo. Ob tej priliki mi je rekel eden najuglednejših radikalov, ko je čisto miren opazoval vrenje in vihar v zbornici, sledeče besede: »Eh, eh vidite prijatelju, hteli su samo broj-ke, eto vidite, sad ih imadu. Ali ovde ne rade samo brojke, nego i duša naroda!« Tako je končal prvi teden. Ivan Pucelj. JPo volitvah rta Naše kmetsko-delavsko gibanje je pri zadnjih skupščinskih volit vah na Štajerskem in v Prekmurju doživelo poraz. Napačno bi bilo, če bi tej resnici ne pogledali v oči. Samo tako bo mogoče ukreniti potrebno. Vzrokov je več. Poglavitni vzrok je pa ta, da ima naša stranka v mariborski oblasti več kot po-manjljivo organizacijo, mnogo pomanjkljivejšo kot n. pr. v ljubljan ski oblasti. V Prekmurju pa naša stranka organizacije sploh nima. Drug vzrok našega poraza je v tem, da vsi naši pristaši v mariborski oblasti še niso dovoljno prožeti s socijalnim in kulturnim duhom našega novodobnega gibanja. Zaradi tega radi podležejo nasprotnemu časopisju, ki je tudi po vaseh zelo razširjeno. Tretji vzrok našega poraza je velika zloraba vere in cerkve od strani duhovništva v korist Koroščeve stranke, ki se je zlasti pri zadnjih volitvah na Štajerskem vseskozi in povsod izigravala kot katoliško - cerkvena stranka. Četrti in veliki vzrok našega poraza pa so izredno slabe gospodarske razmere kmetsko-delavskega ljudstva! Gospodarska kriza poljedelskega prebivalstva je bila pri zadnjih volitvah tista deroča reka, proti kateri smo bili prisiljeni plavati, kmetsko ljudstvo je v svoji si-romačiji izgubilo veliko svoje borbenosti ter za volitve ni pokazalo dovolj interesa. V celi mariborski oblasti je 151.000 volilcev, na volišča pa jih je prišlo komaj 94.000 — torej je ostalo 57.000 volilcev, več kot ena tretjina, doma. Stranka abstinentov je torej na Štajerskem najmočnejša. V razgovorih s kmet-sko-delavskimi ljudmi se je večkrat čulo sledeče: »Kaj bomo hodili volit, saj volitve ne bodo rešile našega slabega gospodarstva! Priti bo moralo nekaj povsem drugega, nek velik preokret, ki bo razmere predrugačil v naš prid. Parlament ne bo storil ničesar!« Tako govori prav veliko ljudi in če se jih vpraša, odkod naj pride ta »preokret«, ne vedo jasnega od-govora, verujejo pa, »da bo nekaj prišlo!« Klerikalne zlorabe vere in cerkvenega aparata. Meščanske stranke na Štajerskem so neprimerno boljše organizirane kot pa kmetska stranka. Organizacija SDS temelji na razširjenem časopisju in na podežel- ski inteligenci. Organizacija SLS sloni pa na cerkvi in duhovnikih. Z ozirom na veliko pobožnost kmetskega ljudstva je cerkveno-politič-na organizacija najbolj močna. Skoro ves preštevilni duhovski stan se je postavil v službo politične propagande za SLS. Shodi SLS so temveč celo v farovžih, kaplanijah ali pa kar naravnost na pragu in na stopnjicah cerkve. Zadnje dni so duhovniki šli od hiše do hiše in poživljali ljudi, da morajo glasovati »katoliško«, to je za SLS. Prišli so tudi v hiše naših trdnih pristašev ter nahujskali njihove žene proti •»»•-'SV • ■ možem-»brezvercem< ter tako zanesli v mirne družine, prepir in sovraštvo. Ni torej večje hinavščine kakor j če je dr. Korošec na svojem shodu j v Ljubljani trdil, da SLS ne zlorab-j lja vere in cerkve v svoje politične] namene! Nov kulturni udarec slovenskemu kmetskemu ljudstvu. Vsak narod se aodi po številu in kakovosti svojih šol. Razni pridobitni stanovi tekmujejo med seboj, da preskrbe svojemu naraščaju čimbolj obširno, vsestransko višjo strokovno izobrazbo, ustanavljajo v ta namen srednje in višje zavode, dobro vedoč, da zamorejo z ino-zemci in tudi med seboj konkurirati le potom boljše strokovne izobrazbe. Kar velja za druge stanove, velja še tem bolj za kmetski stan, ki tvori pretežni del pre- se skoro povsod orznanjevali z le- j bivalstva. In vzlic temu ne odloča ce in so se klerikalni kandidati sam o svoji usodi, o svojem gospo-priporočali s posvečenega mesta.' darstvu, odločajo o tem in imajo Proti naši kmetski stranki se je du- v svojih rokah vse niti politike in hovščina zadržala skrajno sovraž- gospodarstva le višje izobraženi no! Ko je na primer hotel v Sv. An-j meščanski stanovi. Mnogo je temu dražu v Slovenskih goricah govo- ■ krivo dejstvo, da se podeželje vse riti po jutranji maši pred cerkvijo: premalo briga za stanovsko in stro-tov. dr. Kukovec, je začelo zvoniti j kovno izobrazbo svojih bodočih go-vsemi zvonovi, tako da ni bilo j spodarjev. Razvoj intenzivnega mogoče govoriti. Ves prizor je zado- J kmetijstva je dandanes tudi pre-voljno gledal domači župnik in še težno v zvezi z znanstvenim stro- nek bogoslovec. Ker so naši možje čakali, da se bodo klerikalci zvoniti naveličali, so enega naših tovarišev napadli, vrgli na tla in ga na to še kamnovali. Tako so klerikalci v sporazumu z duhovščino shod kmetske stranke onemogočili. — Drug primer: Pri Sv. Avguštinu — romarski cerkvi na štajersko - hrvatski meji, so priredili neko ciril-metodijsko slavnost. Iz cerkve so prinesli prižnico na ledino in tam so govorila neka dekleta in tudi duhovniki. Neki župnik (ime nam je znano) je v svojem govoru pozival navzoče Slovence in Hrvate, naj volijo samo dr. Korošca, ki je postal na ta način tudi kandidat cirilmetodijske »ideje«. Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah klerikalci niso pustili govoriti tov. Prepeluhu, dasi so bili navzoči: klerikalni kandidat prof. Vesenjak osebno, dva klerikalna oblastna poslanca, urednik »Sloven. skega Gospodarja« duhovnik Goleč in še nek drugi svečenik. Pa to ni nič posebnega pri klerikalcih. Pozneje se je po pričah ugotovilo, da je nek klerikalni pristaš imel odprt nož v roki za tov. Prepeluha, Da se ni ničesar hujšega zgodilo, se je zahvaliti le slučaju, da se je tov. Prepeluh umaknil iz zborovalnega prostora. Vzpričo takšnih divjaških manir se klerikalno časopisje ni sramovalo pisati o naših »čekah« in grdo lagati o pobojih naših tovarišev nad klerikalci. Če je kak- kovnim delom in višjo strokovno izobrazbo kmetskih sinov — bodočih gospodarjev. Za manj premožne kmetske sinove imamo enoletne kmetijske šole, kjer si pridobe toliko splošnega kmetijskega znanja in pregleda o novodobnih pridobitvah, da so usposobljeni voditi kasneje svoje male kmetije. Niso pa dovolj sposobni za vodstvo politike, kar nam zadostno kažejo volitve. Seveda se najde mnogo izjem, posebno pri gospodarjih, ki se ne branijo kmetijskega čtiva, tečajev in predavanj. Imamo pa prav mnogo gospodarjev, ki si žele dati svojim naslednikom na kmetijah temeljitejšo, obširnejšo višjo strokovno izobrazbo. Tu pridejo predvsem v poštev srednje kmetijske šole. Ne smemo dalje prezreti, da potrebujemo na deželi razen dobrih samostojnih gospodarjev, tudi še dobre zadružne delavce, ker morajo gospodarji vsled preobilice lastnega gospodarskega dela prepustiti poslovanje zadrug več ali manj zadružnim nastavljencem, ki morajo tudi znanstveno poznati kmetijsko gospodarstvo in kupčij-stvo, da zamorejo uspešno delovati v korist kmeta-gospodarja. Za razvoj intenzivnega kmetijstva so potrebni tudi podrobni kmetijski delavci - inštruktorji, ki naj seznanjajo o vsakokratnih pridobitvah kmetijskega obrata gospodarje, ki večinoma nimajo časa sen naš pristaš le stopil na tla, ki in tudi ne prilike zasledovati vse so slučajno cerkvena last, se je novotarije sedanje dobe, a le v navadno takoj pojavil duhovnik, ki napredku je obstoj kmetijstva moje našemu govorniku prepovedal goč. Velevažen pomen srednje šotam stati, med tem, ko so klerikal- le leži tudi v tem, da prihajajo na ni kandidati imeli shode ne samo njo Hrvati in Srbi, ki na licu mesta na cerkvenih tleh zunaj cerkve, lahko spoznavajo naše kmetijske razmere, se priuče našemu jeziku,, ter postanejo pionirji za popolno zbližan je naših in južnih bratov. Materijalna korist Slovenije pa tudi obstoja v tem, da dobiva taka šola državno subvencijo in kredit od 1,500.000 Din, kar ostane pri nas. Zelo važno je tudi za naš višji strokovni naraščaj, da se zamore na srednji šoli v večji meri posvetiti na domačih tleh znanstvenemu strokovnemu delu, česar na nižjih j šolah ni mogoče! Vpoštevajoč vse navedene vidike se je takoj po preobratu delalo na to, da se ustanovi v Sloveniji srednja kmetijska šola. Hrvati imajo že namreč eno, istotako tudi Srbi. Naš neumoren zastopnik tov. minister Pucelj jo je dosegel. Prvotno je bila zamišljena splošna srednja šola, a kakor so nekateri že pred ustanovitvijo delali proti njej, tako so dosegli, da se je prelevila v srednjo vinarsko šolo. Nenadoma pa je prišel sedaj ukaz, da se demontira ta šola v Sloveniji. Baje se prenese v južne kraje, tako da bodo imeli dve srednji kmetijski šoli. Z ukinitvijo srednje kmetijske šole zgubimo vse uvodoma naštete ugodnosti. Naši gospodarji si bodo dobro premislili pošiljati svoje sinove na lastne stroške v oddaljene južne kraje, na prosta mesta ali podpore pa ni za misliti, ker mi vsi iobro vemo, da beograjska čaršija z dodeljevanjem istih napram Slovencem ni nikakor radodarna, dasi Slovenija dober del davka plačuje tudi v te namene. Razun druge škode moramo misliti tudi na to, da bo sčasoma zmanjkalo za nižja mesta strokov-njakov-instruktorjev ter uradnikov domačinov — posledica nova invazija uslužbencev, neveščih slovenščine, v škodo domačemu živ-lju, ki se mora dandanes žalibog na domačih tleh zadovoljiti pri prav mnogih uradih in službah s podrejenim delom ali si pa mora iskati zaslužka v tujini! Izgleda nadalje, da se hoče namenoma ovirati ali celo preprečiti med kmetsko mladino medsebojno spoznavanje in zbližanje. Zakaj se ne zgane ravnateljstvo! Ker ni nikogar, ki bi se za zavod zavzel, je tem bolj dolžnost nas samih, kar se prištevamo k kmetijski inteligenci, podeželja sploh, da se upremo takim kleroradikalnim metodam in da pometemo z vsem, kar je proti razvoju težko pridobljenih kulturnih ustanov. Da se reducira gimnazije, učiteljišča in medicinsko fakulteto, se da oprostiti z dejstvom, da imamo takih šol i že dovolj, dasi tudi v tem oziru Beto- grad pristransko postopa s pre-čanskimi kraji, a ukinitev edinega -slovenskega srednjega kmetijskega zavoda, ki bi moral biti obenem skupno torišče in ognjišče vsega našega domačega znanstvenega de--la na polju kmetijstva sploh, pa pomeni narodni škandal, omalovaževanje kmetskega stanu, ki ima ravno tako pravico do višje izobrazbe na domačih tleh kakor vsi drugi stanovi. Mi hočemo višje strokovne in : duševne izobrazbe, da se bodemo uspešneje borili za svoje stanovske kmetijske koristi in da se bodemo lažje in hitreje otresli neznosnega jarma onih strank, ki skušajo z odvzemanjem možnosti višje duševne izobrazbe preprečiti svoj padec. Nož za nož! Z brezobzirnostjo je iztrebiti vse ono, kar je proti našemu pokretu. Naš pokret, naš boj za obstanek je pa v tesni zvezi z višjo omiko. Ne s silo, z uma svitlim mečem si moramo priboriti končno zmago. Porinite ! Z »Žensko Hvalo« čez noč namočeno perilo se s Schich-tovim milom posebno lahko iz-pere. Narodna §kuoscina Novoizvoljena skupščina se je 5. oktobra sestala. Že dne 3. oktobra so imeli klubi svoje seje, da zavzamejo stališče k situaciji. Vlada sestoji sedaj iz radikalov in demokratov. V radikalnem klubu so tudi klerikalci, v demokratskem pa muslimani. S to vlado niso zadovoljni hrvaški kmetje, srbski zemljoradniki, samostaini demokrati in tudi Davidovičevi demokratje so proti radikalom radi tega, ker ti hočejo vladati po starih metodah, guliti revnejše za račun bogatih. Vsled tega se poskuša sestaviti kmetsko-demokratski blok. Volitev začasnega predsednika »e je izvršila 5. oktobra. Izvoljen je radikal Ar. Peric. Pri tej volitvi je prišlo do velikih kravalov v skupščini. Prvi seji mora predsedovati najstariji poslanec. Najsta-riji poslanec je en radičevec. Radikali pa so šli preko te določbe, da mora najstariji predsedovati in so postavili za starostnega predsednika enega svojega poslanca. Proti temu so vsi protestirali, le SLS je držala z radikali. Izvoljeni začasni predsednik je odredil izvolitev verifikacijskega odbora, ki se je volil 6. oktobra. V ta odbor, ki ima nalogo potrditi ali razveljaviti izvolitev poslancev, je bilo izvol jenih 9 radikalov (med temi dva SLS), 5 demokratov, 4 kmetske stranke, 2 samostalna demokrata in 1 zemljoradnik. Ta odbor potrjuje (verificira) sedaj mandate. Tisti mandati, proti katerim ni nobenih pritožb, se gladko potrdijo. Klerikalci so vložili pritožbo proti izvolitvi Ivana Ureka za poslanca, češ, da je bil obsojen radi političnega izsiljevanja in da je za poslanca nesposoben, ker so v letu 1923/24 zdravniki ugotovili, da je radi živčne bolezni »duševno manj vreden«. Tak ugovor pač še ni bil nikoli vložen, kaj takega so zmožni le naši klerikalci. Ko bi bili duševno toliko vredni vsi klerikalci kakor je Urek, pa bi se nam bolje godilo kot sedaj. in veliko storil za popravo potov in cest, posebno moramo omeniti požrtvovalno delo Glaviča in Pe-klaja, ki sta res storila vse kar sta mogla. Ko. pa je oblastni odbor razpustil cestni odbor, je vse delo zaostalo, nobeden več ne misli na težko prizadete kraje. Kje so tiste podpore in tista pomoč, ki so jo klerikalci obljubljali pred volitvami? SLS je sedaj v vladi v Beogradu, ima v Ljubljani oblastni odbor v svojih rokah, cestni odbor je izvoljen že veliko mesecev, a načelnika še danes nima. Sedaj je čas, da SLS poseže v bogati žep in dane obljube izpolni. Zabavljali ste čez prejšnji cestni odbor, ga razpustili in volili novega. A mi vidimo le to, da je prejšnji delal in nam pomagal, od sedanjega pa nimamo nič. Tako delo SLS za blagor ljudstva obsojamo vsi. Pri tem pa vemo, da je SLS glasovala za črnogorske prince 42 milijonov in za bogate delniške družbe. Gospodi vse, kmetu nič. To spoznanje prihaja med vse na deželi. — Polhovgrajčan. Macedonija. Macedonski razbojniki ubili našega generala. Pretekli torek je v Štipu v Macedoniji ustrelil na sprehodu brigadnega generala Kovače-viča neznani macedonski četaš in nato brez sledu pobegnil. General je bil na mestu mrtev in postal žrtev znane macedonske bande, ki se skriva v Bolgariji in katero plačuje in vzdržuje Italija. Treba bo enkrat vendar le tem neznosnim razmeram napraviti konec, kajti v Macedoniji ne mine dneva, da ne bi slišali o kakem atentatu, bombnem napadu na vlake in cele vasi itd. Vlada je tukaj poklicana, da napravi za vsako ceno red in mir. Morilci generala Kovačeviča "hiti in ujeti. Bolgarski komitaši, ki so ustrelili našega generala v Štipu, so takoj zbežali proti bolgarski meji. Oboroženi so bili z bombami, puškami in samokresi. Blizu meje so vprašali nekega krnela, da jim pokaže pot preko meje. Kmetu so se oboroženi tujci zdeli sumljivi, pa jih je vodil mesto proti me ji na nasprotno stran k naši vojaški straži. Ko so komitaši zagledali voiake. so se spustili v beg i!) ee skrili v skalnato duplino. Tu se je pričela prava vojska. Pokale so bombe in puške. Dva komitaša sta bila ubita, eden se je pa udal. Prepeljali so ga v Beograd. Obsedno stanje. Bolgarska vlada je na zahtevo naše države proglasila obsedno stanje v obmejnih kra-j jih, kjer se zbirajo macedonske j bande, ki vpadajo na naše ozemlje. I Ali bodo mogli zatreti vsemogočno jinacedonsko organizacijo v Bolgariji je pa veliko vprašanje, kajti današnja bolgarska vlada je na krmilu samo po milosti macedonskih komitaških organizacij, ki imajo svoj sedež v Sofiji. Obletnica polhovgrajske katastrofe. Pred letom dni so velikanske množine vode zalile vse doline polhovgrajskega pogorja. Vode so pustošile na dve strani, proti Dobrovi in proti Škof ji Loki in Medvodami. Prebivalstvo je ostalo brez domov, brez njiv in travnikov, ki so bili zasuti z kamenjem, ceste in pota pa popolnoma razdejana. Pomoč je bila nasproti velikanski škodi .malenkostna. Prejšnji cestni odbor je začel z delom Izidi nedeljskih občinskih volitev. Občina Prečna: SKS 197, SLS 143, lista dela 53 glasov. Velika dolina: SKS 149, SLS 128, SDS 48 glasov. Ta občina je bila od pamtiveka klerikalna trdnjava, a sedaj je kmetsko-delavska zavest, organizacija in delo naših odličnih in vrlih pristašev posadila na občinsko hišo ponosno zeleno zastavo. Živeli možje in fantje, le naprej. — Škocijan SKS 198, SLS 138, Gospodarska 64 glasov. — Kostanjevica: SKS 165, SLS 313, agrarna lista 43 glasov. Mi smo napredovali za 3 odbornike. G. kaplan Tomazin iz Cerkelj je ob-letal vse vasi, a se mu vendar ni posrečilo ustaviti naš napredek. Posebno lepo so sprejeli g. kaplana v Orehovici, kjer mu sicer niso pustili govoriti, a drugače so mu izrazili zaupanje vsi kmetje brez razlike strank. V splošnem smo pri nedeljskih volitvah v vseh občinah krasno napredovali in moramo javno pohvaliti naše delovne in požrtvovalne krajevne organizacije, ki se morajo boriti z nadčloveškim naporom proti nasilnemu in hinavskemu klerikalizmu, oziroma sedaj proti korupcijskim slovenskim kte-roradikalom. Ali bodo preklicali laž? Vsem je še v živem spominu, kako so pisali vsi listi SLS med volilno borbo o nesrečnem slučaju v hrvatskem selu čučerji, kjer sta dva pijanca vrgla tretjega iz gostilne, kateri si je pri padcu zlomil tilnik in umrl. Vse klerikalno časopisje je kričalo, da so radičevci ubili hrvatskega klerikalca in se prav hiifavsko zgražali nad tem početjem. Klerikalni agitatorji, časopisje in nebroj duhovnikov je raz leče blatilo z najogabnejšimi besedami radi tega Radiča in HSS. Te dni je cela zadeva pred zagrebškim sodiščem in iz izjav obeh obtožencev je razvidno, da sta oba dva pristaša demokratske stranke in da uboj ni bil politične narave, ampak navaden pretep med pijanci. Prav posebno pa je bil pijan pokojni Talan. Ker je klerikalno časopisje očitno lagalo in ker so delali Radiču in HSS veliko krivico, pričakujemo, da bodo takoj preklicali vse trditve in laži ter s tem dokazali svojo katoliško podlago, ki sloni na resnici in pravici. Posebno pa pričakujemo od onih duhovnikov, ki so raz lec lagali in obrekovali, da bodo popravili storjeno krivico. Preklic. Podpisani Martin Radoš, kaplan v Starem trgu, preklicujem in obžalujem žaljive besede, ki sem jih izustil dne 8. septembra 1927 v Starem trgu ob Kolpi proti g. Antonu Lušinu. M. Radoš. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani registrovana zadruga z neomejeno zavezo Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1. Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev. Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6% ; na trimesečno odpoved po 8%; vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru. Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. Dopisi. Velike Lašče. V okrajnem glavarstvu Kočevje se vrše 23. odnosno 30. oktobra občinske volitve. V Občini Vel. Lašče so razpisane za dan 30. oktobra. Da bi prihranili občini stroške in občanom nepotrebna pota in ker smo baš v naši občini do zadnjega moža 11. septembra natančno sešteli, smo ponudili SDS in SLS na podlagi zadnjih volitev volivni kompromis. To bi približno izgledalo tako-le: SKS 5 odbornikov, SDS 1 odbornik in SLS 3 odborniki. Izključili smo samo eno osebo. V »Jutru« št. 237 od 6. oktobra t. 1. pa berem ves začuden dopis od nas, kjer neki, s stanjem stvari popolnoma nezadovoljni možakar razlaga, kako se je kraj. organizacija SDS »pošteno« trudila, da doseže s SKS sporazum, a da ga ni mogla. Na vse to kon-statiram sledeče: S SDS se je sklenil sporazum in dobi ta stranka na skupni listi enega odbornika in enega namestnika. Nezadovoljen je samo eden, to je tisti, ki ie bil iz vsake kombinacije izključen. Iz vsake kombinacije izključen pa ni bil zato, ker je demokrat in na-prednjak, nego zato, ker ni ne na-prednjak in ne demokrat, nego se je izkazal doslej povsod kot razo-ren in destruktiven element. Kjerkoli ni imel komande in edini odločilne besede, povsod je rovaril kot razdiralna sila. Tako pri lov- skera društvu, pozneje pri Sokolu, zoper elektrarno in vodovod, a posebno še zoper Posojilnico. Bil je najprej predsednik kr. organizacije SKS, kot tak načelnik Posojilnice, a ko je hotel postati župan, a ga ljudstvo ni maralo, je prešel v SDS in razvil najhujši bojkot zlasti proti napredni Posojilnici. Izjavila pa je SKS kr. org., da sprejme drage volje vsako drugo osebo iz SDS na listo, zlasti je želela g. notarja ali g. Krziča, Jelenca st. ali mL, g. Ko-prevca ali Podlogarja ali kogarkoli^ samo se je protivila oni osebi, ki vse v svoji veliki kunštnosti razdira, a ničesar uspostaviti ne zna. In sedaj se pojavi ta velika sila v javnosti, mistificira svoje strankarsko glasilo za svoje osebno razpoloženje in kar je najhujše obsoja svoje strankarske somišljenike zato, ker so imeli pogum ne glede na njegove kaprice, skleniti volivni sporazum z našo stranko. Zato pozivam vodstvo SDS, naj se o stvari pouči od lastnih pristašev na licu mesta. Malkontent v uniformi Jut-rovega« dopisnika, naj kozolce obrača, kot mu pripada, politiko naj pusti tistim, ki ima za to razumevanje. Vodstvo SDS naj pomni eno: Da je SDS dobila v sodnem okraju Velike Lašče pri zadnjih volitvah ~najmanj glasov v vseh sodnih okrajih Slovenije, ni samo zasluga moje malenkosti, nego po velikem delu tudi neradovoljnega »Jutrovega« dopisnika od 6. oktobra v štev. 287. Ivan Pucelj, nar. posl. Muljava. Po končani volilni borbi si usojam opozoriti vse mlačne može in fante. Mnogo ji poznam, ki so dobri in razumni gospodarji — a se nikakor ne morejo otresti duševnega jerobstva. Pri minulih volitvah za narodno skupščino je mnogo volilcev. doma ostalo — češ, saj je vse eno, naj bo ta ali oni, plačo bo vzel, pa bo šel, za. drugo mu pa ni mar. Pomislite malo, dragi tovariši. Nas je 80%, zakaj ne bi sami vodili račune, nego nam diktira cene peščica ljudi, ki niti ne ve, kako se živež prideluje. Naše časopisje kriči na vse načine, kako da smo kulturni, a naši bratje Srbi pa z zasmehom gledajo na našo čudno kulturo. Lahko je agitirati SLS, kakor nobeni stranki. Ona ima vso oblast nad duševno! omejenimi in brezbrižnimi ljudmi. Kaka agitacija se pojavi gotove čase za vero ali sv.-misijone itd. Ljubite svojega bližnjega, je rekel naš Odrešenik in ta verska stranka je ta zlati nauk že davno izgubila iz svojega programa. Ko sem bil pri vojakih v Det»ru, uprav pri albanski meji, kadar je kateri vojakoy umrl, bili smo sami Slovenci celjskega vojnega okruga, kar lahko potrdijo tudi ostali moji tovariši, je vsakemu zvonilo v pravoslavni cerkvi, ako ravno smo bili sami rimokatoliki. Bilo ni niti enega duhovnika naše rim. kat. vere in na njegovi zadnji poti sta vsakega spremljala 2 civilna duhovnika (ne vojaška) pravoslavne vere, brez da bi vprašala, kdo bo to plačal, kakor imajo pri nas navado. — Častita gospoda, kako to izgleda s pravoslavnim oficirjem, umrlem v Mariboru, ki se mu je odreklo avo- nenje, nič ni slabši zato, ako mu ni zvonilo, ampak od strani verske inteligence lepo to ni. Ni daleč čas, bo veljal izrek: Kdor ne dela, naj tudi ne je. Takrat se spomnite nazaj: Kdor seje veter, žanje vihar, ali ga pa tudi vzame. Vzemite si ta izrek čim bolj k srcu, ker je izrečen od strani kmetskega fanta, ki je obiskoval le enorazredno ljudsko šolo. — J. Bregar ml. Občinske volitve v Kostanjevici so izpadle jako ugodno za nas. Preje smo imeli 5 odbornikov, sedaj pa smo jih dobili 8. Smo tedaj napredovali za tri mandate. Žalibog pa je odbor za agrarno reformo izgubil toliko, da so klerikalci zaenkrat še obdržali večino, ki pa je jako pičla. Klerikalni aparat je delal na vseh koncih in krajih z lažjo, pritiskom, žuganjein in be-ganjem. Pestili in rotili so vsakega posameznika, ki se je »drznil« podpisati našo ali agrarno listo in so celo poskušali spraviti našega nosilca tov. Košaka v nevarnost kazenskega zakona in ga dolžili potvorbe podpisa. Ljudstvo je bilo vsled tega tako razburjeno, da va-ščani, ko je prišel generalni štab Slovenske ljudske stranke v Oreho-vec, domačo vas g. Colariča — niso pustili nikogar do besede in se je sestanek moral končati, ne, da bi bil katerikoli od klerikalnih agitatorjev mogel govoriti. Krivi so sedaj seveda vsega »samostojneži in ne zdražbarji, ki hodijo ponoči delat nemir po vaseh. Razpoloženje ljudstva za našo »Kmetsko gospodarsko listo« je bilo jako ugodno ali znani volilni rezervar SLS v črneči vasi, Oštrcu in sosednih vaseh je zopet prišel na pomoč potapljajoči se ladji in rešil SLS zaslužene ljudske sodbe. Menda iz hvaležnosti, ker morajo že 20 let čakati na samo 4 kilometre dolgo oštrsko cesto. Kostanjevčani - domačini so se jako dobro držali, kar jim bodi v čast. Klerikalci niso dobili med njimi niti 10 glasov. Zato tudi taka jeza nanje od vladajoče klike. Kostanjevica je in ostane naša trdnjava. Bučka. Občinske volitve so se vršile 2. t. m. Naša krajevna organizacija je postavila dve kandidatni listi. Prva je dobila 60 glasov, druga pa 51, vsega torej 111 glasov. Tudi klerikalci so postavili dve listi; prva njihova je dobila 57 in druga le 27, torej 84 glasov. Pri državnozborskih volitvah smo bili za dva glasu v manjšini, a sedaj smo lepo napredovali in utrdili našo kmetsko politično organizacijo. Zagorje. Naš kraj slovi po svoji romarski poti, kjer se zbirajo bož-jepotniki iz cele Štajerske in Kranjske. Cerkev je zvezana z visokimi dohodki, katere darujejo verniki. Zato je umevno, da se vsak duhovnik veseli, ako je premeščen k nam. Zadnji čas je prevzel našo faro sosednji župnik Jakob RaVter na Piljštajnu in upravlja sedaj dve fari. Kako je prišlo do tega, čisto kratko pojasnilo. Med župniki in farani vlada od nekdaj nesporazumljenje radi dohodkov, katere darujejo verniki cerkvi, a cerkev in vzdrževanje cerkvepib poslopij preottaja fara- nom, med tem ko oni prejemajo bogate darove. Imamo cerkvene ključarje in konkurenčni odbor. Ključarji so ponižni in ključev ne vidijo, še manj pa nosijo. Prejšnji župnik Mlaker je bil mnenja, da jim niso potrebni. Pravico do ključev imajo menda samo takrat, kadar je v cerkveni blagajni 10.000 dinarjev, drugače pa ne. Težje je s konkurenčnim odborom. Ta se zaveda svojih dolžnosti. Kadar je zahteval pravice, da bi se uredile potrebne stvari, jih je na nelep način odpravil iz farovža, o čemur je imelo že posla sodišče v Kozjem. Najbolj čudno pa je to, da g. župnik govori tako, g. dekan drugače, a pri g. škofu Karlinu je zvedela deputacija, da je njihova cerkev, njihova stvar in da naj si poiščejo sami stroge može, kateri bodo natančni v računih in preiskavi. Ako 'erkev obogati ali osiroti, se to tiče samo faranov. Župnik se je nato preselil v Polje (Sedlarjevo) v sotesko dolino. Novi upravitelj, pa je koj prvo nedeljo čital neko pismo po pridigi, s katerim sfe je zaletel najprvo v konkurenčni odbor, češ, da ne bodo možje pokopani na blagoslovljeni zemlji, či-• ajo brezverske knjige in časopise in še mnogo drugih stvari. Kaj misli g. Ravtar, da bo z nami tako delal kot v Pilštanju? Mi se bomo že znali braniti. Sovraštvo, sejano med farane, bo rodilo samo vihar. Iz Dohove. Dne 8. septembra smo obhajali v naši lepi Dobavi lepo slavnost zlate maše, ki jo je obhajal naš prečastiti gospod duhovni svetnik Anton Pernat, Bog naj nam ohrani gospoda zlatomašnika še dolgo let čilega in zdravega. — Istega dne sta praznovala v Dobo-vi svojo zlato poroko Ana in Ivan Biažinč. Mož ima 72, žena pa 74 let. Oba sta še zdrava in trdna. Bog ohrani tudi oba zlata zakonca še dolgo med nami. Mož je vzgle-den gospodar, bil je več let župan, je pa tudi zvest naš pristaš. Bog ga živi in njegovo družico! Novice in razno. Krek — pozabljen. — Povodom desetletnice Krekove smrti se je v Beogradu brala v katoliški cerkvi v soboto ob 10. uri dopoldne maša zadušnica in rekviem. Pozabili pa so na to tisti, ki bi bili najbolj poklicani, da so navzoči. Prisoten je bil samo zastopnik Narodnega seljačkega kluba tov. Pucelj, g. Korošec pa je od nekod prisopihal še le po zavživanju, drugih pa ni bilo. Klerikalni državni podsekretar. Kakor je »Slovenec« javil povodom imenovanja dr. Gosarja za ministra, da postane tekom treh dni za državnega podsekretarja v ministrstvu prosvete g. France Smodej, se žalibog še ni uresničilo, dasi bo od takrat že kmalu desetkrat po tri dni. Javnost je začudena in g. Smodej — naravno! — jako nemiren in nezadovoljen. Radikali zatrjujejo dr. Korošcu, da se bo to zgodilo »jutri«. Kmetijske šole v Sloveniji prevzameta oblasti. Ministrstvo polje-privrede in voda je poslalo na vse oblastne odbore predlog glede prevzema kmetijskih šol od strani oblastnih skupščin. Ljubljanska oblast naj bi prevzela kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu in v Škofji Loki, mariborska pa kmetijski šoli v Mariboru in v Št. Jurju ob južni železnici v popolno upravo. Ministrstvo bi si pridržalo samo nadzorstvo. V poštnem ministrstvu izdelujejo nove poštne tarife, na podlagi katerih se bo menda poštnina v nekaterih slučajih znižala. Nova poštna tarifa bi imela stopiti v veljavo s prvim januarjem 1. 1928. Bomo videli. Krasne slike kmetskega praznika na Krškem polju se dobijo pri upravi Kmetskega lista v Ljubljani, Kolodvorska ulica. Slike predstavljajo: dirko, okrašene vozove in tov. Puclja na govorniškem odru. Ta slika bi morala biti v vsaki kmetski hiši Cena posamezni sliki je 5 Din. TEDENSKI KOLEDAR. 16. oktobra, nedelja: Gal, opat. 17. oktobra, pondeljek: Hedviga. 18. oktobra, , torek: Lukež, ev. 19. oktobra, sreda: Peter A. 20. oktobra, četrtek: Felicijan. 21. oktobra, petek: Uršula. 22. oktobra, sobota: Kordula. tr SEJMI. 16. oktobra: Kočevje, Sv. Filip v Varačah. 17. oktobra: Sv. Rok pri Mokronogu. 18. oktobra: Trbovlje, Lukovica, Radohova vas, Sorica, Mozirje, Podsreda, Vojnik. 21. oktobra: Dovsko, Cerklje, Lesce, Zubna, Jagnjenca, Pod-šentjur, Žiri, Sevnica, Sv. Peter pod Sv. gorami, Celje. 22. oktobra: Dramlji. VREDNOST DENARJA. Za 1 dolar Za 1 liro Za 1 avstr. šiling Za 1 češko krono Za 1 franc. frank Za 1 zlato marko Za 1 švic. frank Din 56*64 Din 310 Din 8 — Din 1'68 Din 223 Din 1350 Din 10.94 Uredba o pobijanju nalezljivih bolezni. Minister za narodno zdravje g. A. Savič je podpisal novo uredbo o pobijanju nalezljivih bolezni. Uredba stopi takoj v veljavo. Podružnica Državne hipotekarne banke v Ljubljani. V Ljubljano so prispeli zastopniki glavne uprave Državne hipotekarne banke, da pripravijo vse potrebno za poslovanje filijale v prostorih bivše Trgovske bsnkc Beričevo. — Tukajšnje društvo kmetskih fantov in deklet uprizori v nedeljo 9. oktobra ob pol 4. uri popoldne v Beričevem igri: »Laži-zdravnika«. burka v dveh dejanjih, in »Trije tičkk, burka v dveh dejanjih. Vabimo vse prijatelje dru« štva od blizu in daleč. — Odbor. Prvi ljubljanski aeroplan. Ljubljanski letalski klub je kupil v Nemčiji nov aeroplan, katerega so z železnico pripeljali preteklo nedeljo do Jesenic, od tu je pa priletel z njim pilot Vodišek v 25 minutah v Ljubljano. Dve podmornici za našo mornarico. V znani ladjedelnici Armstrong na Angleškem sta dograjeni podmornici »Hrabri« in »Nebojša«, ki ju je jugoslovanska vlada naročila za našo vojno mornarico. Dražbe lovišč se vršijo za občine Hotič, Konj, Vače, Litija in Šmartno v pondeljek dne 7. novembra ob pol 10. uri dopoldne na sreskem poglavarstvu v Litiji. Za občine Dole, Gradišče, Moravče in Polšnik dne 14. novembra ob pol 10. uri dopoldne tudi pri sreskem poglavarstvu v Litiji. Za Kotredež v Zagorju 27. oktobra ob pol 10. uri dopoldne. Hudo, Krka, Muljava, Št. Vid, Gorenja vas in Češnjice na uradnem dnevu v Stični dne 19. oktobra ob 10. uri dopoldne. Občine Bukovica, Dob, Vel. Pece, Pod-borst, Radohova vas in Temenca na uradnem dnevu v Stični v sredo 16. novembra ob 10. uri dopoldne. Vlom v tobačno glavno zalogo v Šmarju pri Jelšah. Neznani tatovi in vlomilci so vlomili v tobačno glavno zalogo g. Ferda Pustka v Šmarju pri Jelšah v noči od 26. na 27. septembra ter odnesli 35.000 cigaret Vardar in 50 škatelj neret-vanskega tobaka v skupni vrednosti 19.000 Din. Tatove zasledujejo žandarji. Pegasti legar v novomeškem okraju. V raznih vaseh novomeškega okraja se je pojavil te dni pegasti legar, ki je zahteval do sedaj že več žrtev. Do sedaj je umrlo šest ljudi, a osem so jih odpeljali v Ljubljano v bolnico. Brat umoril brata. Pred 14 dnevi so našli ob potoku na Viču pri spoznali delavca Pavla k.niatxnia Ljubljani mrtveca, v katerem so spoznali delavca Pavla Pestotnika. Spočetka se je mislilo, da gre za nesrečo in šele po 14 dnevih so dognali za zločin in da ga je brat Ivan vrgel v vodo, kar je tudi tekom zasliševanja brez vsega priznal. Usoda te družine je zelo žalostna. Bili so trije bratje in ena sestra. Ivan Pestotnik, ko je bil star štirinajst let, je ubil brata Franca, a sedaj je ubil brata Pavla in sestra je pred šestimi leti ubila svojega moža ter bila obsojena na 4 leta ječe. Potres v ceii srednji soboto zvečer med 8. in 9. uro trajal več sekund trajajoči potres po celi srednji Evropi. Najhujši sunki so bili na Dunaju, vendar niso napravili večje in pomembne I škode. Stekel pes, V šmartnem pri Liti-I ji je stekel pes Vgriznil neko trgov- j i sko pomočnico in šoferja. Oba so j ; prepeljali v Pasteurjev zavod v Ce-| Ije. V litijskem glavarstvu je pa odrejen najstrožji pasji kontumac. Uradnik, ki ni skromen. Iz Laškega je pobegnil blagajnik Trboveljske premogokopne družbe Ev-gen Kus. Pri pregledovanju blagajne se je ugotovilo, da je odnesel seboj okrog 90 tisoč dinarjev. ,Kus se je te dni nenadoma vrnil v | Ljubljano in se prijavil sodišču. Pri-Iznal je, da je poneveril preko 300 tisoč dinarjev, a da je ves denar potrošil v Budimpešti po oštarijah. Izročili so ga sodišču v Celju. Novo postajališče Cirknica so otvorili preteklo nedeljo v Slov. Goricah med postajama Št. Ilj in Pesnica. Dolgo so se domačini borili za to postajo in končno so svoj cilj vendarle dosegli. Stroške za postajališče so nosili občani sami. Strašna družinska tragedija. V Doboju je v četrtek 6. t. m. invalid Miroslav Tiir, ki je med vojno oslepel na eno oko, kuhal žganje. Nesreča je hotela, da mu ie brizgnilo nekoliko vrelega žganja v drugo oko ter je Tiir vsled tega popolnoma oslepel. Ko je žena zvedela o nesreči, je zgrabila svoje otroke ter ž njimi zbežala na bližnji most, jih po vrsti pometala v vodo in končno tudi sama skočila v reko. Mati in otroci so našli v reki smrt. Ko so možu povedali o ženinem činu, se je ustrelil. Veterinarski kongres balkanskih držav. V Angori v Mali Aziji se vrši veterinarski kongres balkanskih držav, katerega se udeležujejo delegati Jugoslavije, Bolgarije, Grške, Rumunije in Turške. Kongres zlasti razpravlja o enotnem postopanju pri pobijanju živalskih kužnih bolezni in postopku pri transportu živine na mejah. PODLISTEK. Anton Stražar: Doživljaji mežnarjevega sina. i. Jurca — »Meksikajnar«. S prijaznega brdskega holmca, ki je nad Lukovico, kjer je živel in umrl v svojem starodavnem gradu, sezidanem v 16. stoletju, naš prerano umrli pisatelj gosp. Janko Krsnik, vodi od gradu tudi pot na zapadno plat v Raholče. To je srednje velika vas in je podružnica brdske fare. Raztresena je po dveh holmih, ki jo proti severu in vzhodu obdajajo srednje visoki gozdnati hribi, a proti zapa-du se svet čimdalje bolj znižuje v ravan in pelje občinska pot proti Rovam in Kamniku. Stari Raholčani so bili poznani daleč po svetu; kajti bili so prebrisani kravji barantavci in mešetarji. Ja, še dandanašnji njihovi vnuki so v obilni meri podedovali njihove trgovske zmožnosti. Prav v dobrem spominu pa je ostal Raholčanom daleč po svetu ssnani »mežnarjev Jurca — meksi-kajnar«, šib znanega raholškega mežnarja, ki je živel v preteklem, stoletju. Ta možak je mačke drl, i kožice pa strojil in izdeloval tobačne mehuje, denarne mošnjičke in fine rokavice. Toda njegovega sina Jurco ni veselila ta obrt, ampak je bil glasovit godec in šaljivec; oj, kako je bil povsod z veseljem sprejet! Tudi pesmice je sam zlagal in pel; dostikrat je v veseli fantovski družbi zapel med igranjem naslednjo: Moj očka je mežnar biv — Pa je tud' mačke loviv — ' In je kožce strojiv. Pa delov mošnjice — Al' velikrat ni v varžet imel jedne »petice«. Jaz pa najraje na harmoniko igram. — Pa vedno d'naree imam! Zakonskim možem je ponagajal z naslednjo: K' sm biv še mlad — S'm nosu lep >gvant< — Odkar s'm pa mož. Je vedno trda za >groš«. Še dandanašnji, ko pripoveduje kak stari očanec o Jurcu - godcu, sleherni zaključi svoje pripovedovanje: »Star sem že in ves okoren v nogah, a ko bi slišal še enkrat Jur-čevo harmoniko, takoj bi zaplesal!« Da so Jurco splošno tudi klicali za »Meksikajnarja«, vam pojasni naslednja zgodbica! Torej ob času, ko je avstrijski nadvojvoda Maksimiljan, brat cesarja Franca Jožefa I., nabiral prostovoljce za Meksiko, je bil Jurca mlad, zal, pa tudi zelo priljubljen fant. »K srcu mu je prirastla«, kakor pravijo naši Lukovčani, brhka Tonjeva rejenka iz domače rahol-Ške vasi. Jurca jo je dolgo, dolgo časa nagovarjal, da bi se čimpreje poročila; tudi dekle je rada imela Jurco, a od samskega stanu se je le težko ločila. Zatorej je bilo kot nalašč za Jurco, ko se je zvedelo, da nabira Maksimilijan fante-pro-stovoljce za Meksiko. V lepi mesečni noči, kot se je znova prišel Jurca zgovarjat na kam-ričncrokno z dekletom in jo kakor vselej nagovarjal za ženitev, ji je rekel: »Tončka, ljuba moja Tončka! Dosti časa si me mučila, nič več me ne boš! Tudi iaz grem v Meksiko!« Poredno dekle se mu je smejalo, kot so vajena vsa mlada dekleta, pa Jurca je le svojo trdil. Par dni zatem, ko Jurce v resnici ni bilo več pred kamrično okence, je Tončka zvedela, da res namera-|va iti z drugimi vred v Meksiko. To novico ji je povedal Šlosarjev Janez iz bližnjega Sela. To je spravilo dekleta iz uma; oh, kako si je želela, da bi prišel Jurca kot običajno k nji vasovat! Ker ga le ni bilo, je naročila po domačem pastirju, naj za božjo voljo vendar pride, da mu ima nekaj zelo, zelo važnega povedati! Samo ob sebi se razume, da se je Jurca na vso moč razveselil te novice. Mislil si je tudi: Aha, ptička, sedaj sem te pa vjel. Silno se je razveselila Tončka, ko je vendarle po dolgih petih večerih znova prišel k nji vasovat Jurca! Prvo, kar ga je vprašala, je bilo: Oh. ljubi moj, ali se boš res zapisal k »meksikajnarjem«, kajne, da se ne boš?« »Sem se že, Tončka! Kaj sem pa hotel?« Dekle je zajokalo in ihtelo: »Oh, zakaj si se zapisal? Sedaj vem, da se ne bova nikoli več videla!« »Saj je vseeno, Tončka. Vedno in vedno sem te prosil: Vzemiva se, ali ti nisi hotela; vedno si mi govorila: Še malo počakaj, saj se tako ne mudi.« Nesrečno dekle mu je ta večer vse obljubljalo — ja, ko bi mimo prišel duhoven, takoj bi ga prosila, naj ju poroči! Seveda se je nagajivi Jurca silno veselil, da je tako zmedel Tončko. Naposled, ko se mu je že deklo smililo, jo je pa tolažil: 6 mu Vajeniške preizkušnje pri Za- j Laži zdravnik v Zagrebu. Te dni dnOder< prevod A. Jiraskove trodejanke ■Oče. A. Jirasek, ki je češkemu narodu v svojih številnih romanih ustvaril pravo nacionalno epopejo, ie v tej svoji drami posegel v sodobno življenje na vasi. Z markantnimi potezami nam predstavi nekaj vaških oseb, brez vsake iskane originalnosti. živih in nesrečnih. Brez prisiljene efektnosti nam naslika pretresljiv konflikt med očetom in sinom: med sa-mosroltnim. sebičnim, licemersko poboz-n jaški m očetom ter vrlim, idealnim sinom. Ta konflikt se naposled razvije do naravnost klasične tragično««, kar daje drami resno umetniško vrednostr Ker je delo vzlie temu prav lahko vprizorljivo in ne stavi niti igralcem niti režiserju ni-kakih posebnih težko«, ga zaradi visoke umgtniške cene, kakor tudi zaradi plemenite tendence, ki tiči v drami, zlasti našim diletantskim vaškim odrom naj-topleje priporočamo. KMETIJSKA MATICA. Kmetijska Matica bo v kratkem gotova. Vse gospode poverjenike vljudno prosimo, da skušajo še naknadno dobiti čimveč naročnikov. Knjige bodo krasen dar slovenskemu kmetu, ki mu bo prinašal obilo koristi. V onih krajih, kjer še nimamo poverjenika, naj prevzame nekdo, ki ima za širjenje prave kmetske izobrazbe veselje in dobro voljo, poverjeništvo in javi svoj naslov Kmetijski Matici v Ljubljano. Najmarljivejši poverjeniki bodo dobili posebne književne nagrade v priznanje truda in uspeha. S posebnim poudarkom se obračamo na naše učiteljstvo na deželi in ga prosimo, naj zopet stopi v prve vrste borcev za kulturni in gospodarski napredek slovenskega kmetskega ljudstva. Iz naroda — za narod! Kmetijski koledar za leto 1928 v žepni obliki, trdo vezan, stane 10 dinarjev. Po pošti 1 dinar več. Vsebina je pestra in bogata. Kmetovalci, kupite ta koledar samo enkrat in prepričani smo, da ga bodete kupovali potem vsako leto. Naroča se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Razprodajalci imajo popust. ■»Kmetijska tiskovna zadruga« je izdala v zadnjem času sledeče nove knjige: Franjo Kaiol: Sadjarstvo. Kratek pouk za mladino in praktične sadjarje. Z 18 slikami in s preglednico najvažnejših sadnih vrst. Druga, razširjena in spopolnje-na izdaja. Cena 10 Din. Franc Gombač: Umno kletarstvo. Druga, pomnožena in popravljena izdaja. — Cena 20 Din. Knjigi sta pravi katekizem za vsakega našega sadjarja oziroma vinogradnika in ju najtopleje priporočamo. Cene so primeroma zelo nizke, kar sta knjigi tudi tehnično lepo opremljeni. liifoi mm. Slovenski javnosti — jasna beseda. (Konec.) Postaja Srpske Moravice je obenem postaja za gorski del suša-ške proge. Kakor je komisija geologov kon-štatirala, pelje ta trasa skozi popolnoma čvrst in siguren kraški teren (vapnenec in dolomit). Po mojem mišljenju je ta trasa Direkcije za gradnjo novih železnic, od katere imamo že slojne načrte in detajlni vzdolžni profil v glavnem tehnično dobro položena. Njena dolžina je 44*74 km. Dolžina v relaciji proti Sušaku je od Kočevja—Stari trg—lladence—Srpske Moravice— Brod Moravice za 10 km daljša od one Kočevje—Brod na Kupi—Brod Moravice, a vsled manjših usponov in manjše premagane višine, je virtuelna dolžina te proge ista, kakor ona preko Broda na Kupi na Brod Moravice. Stroški gradnje bodo nesporno daleko manjši od vseh ostalih varijant vkljub dvem objektom. Prvi je vijadukt preko Kolpe pri Radencih; za katerega je izbrana najbolj ekonomična višina od cirka 85 m. Drugi je tunel skozi Lovnik dolg 4930 m ves v dolomitu in apnenci razen približno 150 m pri izhodu pri Vrbovskem— Selu. Ta zveza je vojaško najbolj zaščitena, ker je bolj oddaljena od meje kot vse ostale varijante. Poleg tega je v čvrstem kraškem terenu in jo je težko resno poškodovati, a lahko jo je popraviti. Kar se tiče rokade, je zelo sigurna, ker ni niti preblizu niti predaleč od meje, a kar je najglavnejše, ni treba prevažati čet po plazoviti, nesigurni progi okrog Brod Moravic. Kar se pa tiče visokega mostu, je znano dejstvo, da se tudi največji objekti zelo težko pogode iz aeroplanov, kateri letijo od 100 do 200 km na uro in to v višini več tisoč metrov. Ravno tako je nesigurno streljanje iz topov na daljino čez 45 km. Medtem bi se pa dalo izogniti temu nedostatku na ta način, da se vijadukt napravi v etažah tako, da bi se eventualna poškodba dala lahko popraviti. Poleg tega bi se dalo z majhnimi stroški za ta slučaj zgraditi eno cestno-vojaško zvezo z ostrejšimi loki, s tem da se podaljša proga za okroglo 7 km in to z istim padcem, kakor na ostali progi in da se napravi obenem en nizek most. V slučaju poškodbe velikega mostu, bi se moral položiti tir po tem delu proge, ki hi sicer služila za cestni prehod preko Kolpe, ki bi bil za ta kraj itak nujno potreben. Ne-racijonalno bi bilo samo zaradi eventuelne in redke možnosti poškodbe za slučaj vojne z večjimi gradbenimi in prometnimi stroški voditi za vse čase progo na eno nižjo točko in tako dvigniti tovor na večjo višino. Po vsem kar sem gori obrazložil predlagam, da se ta trasa vzame za podlago detajlnega študija in izvedbo projekta, ker je nesporno najboljša od vseh predloženih varijant. Takozvana protiv-na smer te trase v smeri proti Jadranu, je premišljena, ker je to razvijanje diktirano zaradi doline Kolpe in priključka na obstoječo progo, a ima veliko prednost pripravne in kratke zveze s Črnomljem, a preko Sevnice—Št. Janž z vzhodno Slovenijo. Poleg vsega tega edino ta trasa preko Poljanske doline skrajša pot iz Slovenije v Dalmacijo preko Ogulina, kar pu- ščajo vse ostale varijante v nemar, da z njeno zgradbo prav lahko odpade direktni spoj Črnomelj—Ogu-lin in to samo z neznatnim podaljšanjem te relacije. Takšna rešitev vprašanja bi bila vsekakor koristna za državne finance, ker bi se s tem prihranili težki milijoni, kar se mora pri vseh novih železniških zvezah resno upoštevati, posebno z obzirom na dejstvo, da je potreba železnic po vseh krajih naše kraljevine zelo velika. — Z spajanjem prog se pa zmanjšajo tudi eksploatacijski stroški pri železnicah. Razlika v gradbenih in vzdrževalnih stroških bi znašala tudi do sto milijonov dinarjev, katere na drugih krajih nujno rabimo. Pri detajlnem študiju priporočam, da se proučijo vse možnosti direktnega izhoda iz Lukovdola na postajo Srpske 3Io-ravice pa četudi z za 1 in pol km daljšim tunelom skozi Lovnik, kateri bi bil ves v dobrem čvrstem materijalu. Obenem priporočam temeljiti študij direktne zveze Črnomelj z edinstvenim prelazom preko Kolpe. Globoko mi je žal, da se nisem mogel v tem vprašanju zediniti z gg. kolegi, člani komisije, izjavljam pa, da so me pri tem vodili samo splošni državni interesi, a predvsem sem imel v vidu lažje razvijanje prometa in čimmanjšo obremenitev državnih financ. Ing. JERKO ALAČEVIČ, univ. prof. Slovenci! Prebrali ste strokov-njaško mnenje univ. prof., uvideli ste stvarnost njegovih razlogov, ki so jasni kot beli dan. Za našo progo so se torej izrekli naši prvovrstni strokovnjaki kot gg. geologi, univ. prof. Lukovič iz Beograda, Koch iz Zagreba in univ. prof. ing. Alačevič iz Zagreba. To je najboljša pohvala za delo naših domačih železniških strokovnjakov, ing. Klodiča, Hrovata in Kavčiča. Nepobitno so torej dokazali strokovnjaki, da je naša proga najboljša. Kaj je torej storiti sedaj? Kdor hoče, da dobimo čimprej zvezo Slovenije z morjem, da se enkrat neha politika zavlačevanja in komur je za to, da se državi in Sloveniji prihranijo milijoni, ta bo z vsemi sredstvi delal na to, da se vsi Slovenci brez razlike strank združimo in enkrat kategorično zahtevamo začetek gradnje zveze Slovenije z morjem po Klodič-Hro-vat-Kavčičevem skupnem načrtu, ki je nesporno najboljši. To pa bomo dosegli le tedaj, če bomo naše narodne predstavnike, ki gredo v Beograd, pozvali, da si naj kot eno prvih in najsvetejših nalog postavijo dosego graditve zveze Slovenije z morjem v najkrajšem času. Odbor za zvezo dolenjskih železnic iz Kočevja in Črnomlja preko Lukovdola z reško progo: ANTON LUŠIN, JURE KOČE, predsednik. tajnik. * * * Razdelitev diplom in pohvalnic uspešnim bikorejcem leta 1927 se bo vršila dne 15. oktobra 1927, ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani Okrajnega zastopa Maribor, Koroška cesta št. 26/11. Ob tej priliki se bo vršilo tudi strokvno predavanje o živinoreji. Živinorejci se vabijo, da se udeležijo zgornje razdelitve diplom in pohvalnic ter predavanja. Specijalna kmetijska šola v Št. Jurju pri Celju je zaključila šolsko leto 1926/27 dne 24. septembra. Početkom leta je bilo od 50 prosilcev sprejetih 32, od teh 20 kot državni gojenci na prosta mesta, 12 kot privatni na plačujoča. Med letom so izstopili 4 gojenci, eden radi bolezni, trije pa radi nujne potrebe na domu radi obolelosti staršev. Vseh 28 gojencev je dovršilo letnik in sicer 4 s prav dobrim uspehom, 20 z dobrim in 4 z zadostnim. Prid-nejši so dobili nagrade od ministrstva v obliki vrtnarskega in sadjarskega orodja. Vsi so bili iz mariborske oblasti in sicer povprečno iz vsakega sreza dva, kakor tudi iz Prekmurja, največ pa iz gornje-grajskega in prefjfljskega sreza. Vsi gojenci so bili kmetski sinovi, ki so se vrnili na svoje domove, ^jer večina tudi ostane. — Šolsko ! leto 1927/28 se je pričelo dne 3. oktobra. Prosilcev je bilo 40. Ker se ;je pri ustanovitvi zavoda in ureditvi internata predvidevalo največ 30 gojencev, je mogla uprava sprejeti le 34 prosilcev in sicer 20 kot državne gojence na prosta mesta in 14 na plačujoča. Tudi letos sta povprečno iz vsakega sreza dva gojenca, iz Prekmurja in Medji-murja pa po eden, največ jih je vsako leto iz gornjegrajskega in prevaljskega sreza. Prostovoljno gasilno društvo na Stari Vrhniki, gasilska župa vrhniška, proda dobro ohranjeno štirikotno BRIZGALNO. i. —————— "— Društva, ki si nameravajo nabaviti brizgalno, naj se obrnejo glede cene in drugih informacij na zgornji naslov. Pšenico, rss, fižol (mandalon, ribnICnn In prepelICar) Ier druge POLJSKE PRIDELKE kupuje po najvišjih dnevnih cenah osrednja gospodarska - zadruga - ,Ekonom' LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 7 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ljubljana,DUNAJSKA C. Delniška glavnica: Din 50,OOO,OOO*- Rezervni zakladi ca: Din 10,000.000*- PODRUŽNIC8 IN AGENCIJEt Breflco g Gorica II Maribor || Novomesto II Rakek Split Celja Kranj Metkov« Prevalje I Sarajevo Trat Črnomelj || Logatec || Novi Sad || Ptuj |j Slovenjgradec SE PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE POSLE. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon št. 261, 413, 302, 503 In 504. BBBMMMS T""----1 ----r* "TU" 'i~ Ilir 1 ■ KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON BrioJaTk« »Kmetski dom". Telefon 1L 2947 ■■Con postne hranilnice it. Miš? reg. Kadr. s neome|. _________________________________ v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje vloge na knjižice Daje: Posojila na vknjižbo, profi poroStvu ter zastari premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuj« kredite t tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec sreSk državne razredne loterije. Obrestuj čistih brez od' povedi Vetje stalne »lop« ln -»lope ▼ tekoCem raCunu po dogovoru. Preskrbuje: Kavcije, lnkase, srečke in vrednostne papirje ter Čeke in nakaznic« (nakazila) na druga mesta. Uradne ure s V"' Vsak delavnik od 8, —12.'/, in od 3.-4.7,. PodruSnka v KAMNIKU na Slavnem trga. AZNANILO. Cen], občinstvu vljudno naznanjam, da sem oluorila novo trgovino s konfekcijskim in modnim blagom v Ljubljani, Karlovška c. 2. Velika izbira LEPO IZDELANIH OBLEK za moške, dečke in otroke, površnikov, plaščev, suknjičev, perila, klobukov, čevljev, dežnikov in vsakovrstnega modnega blaga PO SKRAJNO NIZKIH CENAH. Za cen, obisk ,e Pr,Porota f IVANČlČ, trgOOka v Ljubljani, Karlovška c 2. POSESTVO na Črnučah hišna štev. 1, ob državni cesti, tik železniške postajice, z enonadstropno stanovanjsko hišo, obširnimi gospodarskimi poslopji in stavbenimi prostori, s polji, vrtovi in gozdi, v celotni površini 13 oralov, se proda iz proste roke. — Pojasnila daje notar A. Galle, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 5. <m*rie«r