Inserati se sprejemajo in volj4 triHtopnu vrst« : 8 hr., če se tiska lkrat, 1 >» o H 1» II II " 1» II II l> II ° II Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in eks| edicija na Starem trgu h. št. 16. Pol itiCed list za :i narofl. Po pošti prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr. za polleta . . 5 „ — „ za četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo letu . . 8 gl. 40 kr. za pol leta ... 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom poailjan velj.'i 60 kr. vež na leto. Vredništvo jo v Liugovih ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. 0 preustroji sol. i. Tožbe o novi šoli so tako stare, kakor je nova šola sama. Te tožbe so dale povod, da so se veliki teden na Dunaju zbrali deželni šolski nadzorniki, ki so 20. t. in. sklenili obravnave o preustroji srednjih šol, ktere so pretresali na vse strani in razodeli njihove pomanjkljivosti. Dotične obravnave so izročili učnemu mini-sterstvu, da se bode pri prenaredbah, ktere zdaj vsi spoznajo za neobhodno potrebne, nanje oziralo. Oglejmo si to reč natančneje. Zidali so povsodi cele šolske palače. Da so deželne dok'ade tako velike, uzrok je največ nova šola. Razun učitelja mora občina plačati še orgljarja in mežnarja, ker učitelj takih poniževalnih (?) del opravljati ne sme. To bi bilo vse prav in lepo , ko bi mi bili bogato ljudstvo, kakor so Francozi; prisvoji revščini pa tak h bremen ne moremo nositi. Včasih je bil učitelj tudi orgljar in mežnar, plačevali so ga z biro, tako da mu ni bilo treba kruha stradati, občino pa so vsa tri opravila le malo stala. Zdaj je pa za vsak posel poseben mož nastavljen , pa vsi trije le slabo izhajajo. Se ve, da ima učitelj plačo, pa vpraša se, kaj je več vredno, ali sedanja gotova plača, ki je pri vedno večej dragini vendar le majhna, ali pa je bila več vredna nekdanja bira in nekolika plača zraven; jaz bi sodil, da je učitelj, če je imel tudi orgljarsko in mežnarsko biro, bolje živel, nego sedaj. Zdaj pa še kaj o učnem načrtu. Včasi so se otroci učili pisati, brati in računati, in so se tega tudi naučili. Zdaj pa imajo menda kakih šestnajst predmetov, pa se nobenega ne nauče. Glavna stvar je, da se otrok brati in pisati nauči, če zna brati, se lahko pozneje sam nauči tega, kar ga posebno veseli, čemu pa bi bile knjige na svetu. Marsikdo se je izobražil brez šol, samo da je imel veselje za znanost, in je čital in čital doma v prostih urah. Imamo knjige zemljepisne, zgodovinske, prirodoslovne itd., vsak se lahko izobrazi v tem, kar ga veseli, samo da čitati zna. Čemu tedaj tlačijo vse te razne predmete že v ljudsko šolo, da otrokom glavo zmešajo s toliko tvarino, in jim nazadnje še zdravje pokvarijo, ker jih držijo zaprte po pet ur na dan v šolski sobi?! Nasproti premnogemu uku vpeljala se je telovadba. Pa meni se ta reč prav nepotrebna vidi. V velikih mestih ne rečem; pa na deželi skačejo otroci že tako zadosti okoli; dajte jim le več prostega časa. za otroke se ni treba bati, da bodo v sobah čepeli, saj sami silijo na prosti zrak, in se telovadijo brez poduka z ravno tako povoljnim učinkom za telesno zdravje, kakor ga ima bojda umetna telovadba. To bi bile glavne napake nove ljudske šole. Obrnimo se še do srednjih šol. Tisto na-kopičenje učnih predmetov, kakor jih vidimo pri novi ljudfki šoli, najdemo tudi v naših srednjih šolah. Terja se toliko od mladenčev, da le najbolj talentirani zamorejo zadostiti vsem terjatvam. Celi dan jih imajo zaprte v zaduhlih šolskih prostorih, in ko pridejo domu, zopet ne morejo oddahniti si, kajti učiti se morajo za prihodnji dan. Nekteri se morajo poleg tega še mučiti a podučevanjem otrok, da se prežive. Mladeneč, ki hoče zdrav ostati, in si privošči kak sprehod, kak izlet, nekaj svobodnih ur, tak bo zaostajal, ne bo zadostil preteranim terjatvam; oni pa, ki se svoji osodi uls, in vse stori, da razveseli svoje starše iu učitelje, on ki si glavo beli noč in dan , tak bo gimnazijo zapustil kot „Kiiippel". Le poglejte naše študente; so li to vesli mladenči? Suhi, bledi, slabotni, na pol slepi zapuščajo gimnazijo; še le na bolj svobodni univerzi se nekoliko okrepčajo in telesno popravijo. Vsi zdravniki so ene misli, da sedajua, šola s svojimi nenasitljivimi terjatvami je kriva, da je vsako leto vedno več mladenčev za vojaščino nesposobnih. Toliko je predmetov, in vsak uči-čitel hoče, da bi se ravno njegovega učenci najbolj temeljito učili. Tako pritiskajo vsi učitelji na ubozega mladenča , in mu grozijo z vsemi mogočimi strašili, ako jim ne more zadostiti. Tako čepi v šoli, čepi doma pri knjigah, iu se uči še v dolgo noč, ne da bi si privoščil sprehoda ali odpočitka; kako bi zamogel tak revež zdrav in krepak mož postati ? Prišli smo nekteri zdravi in močni iz gimnazije, pa to smo bili tisti, ki se nismo več učilil, kakor le toliko, kar je bilo neobhodno potrebno, da nismo kljuke dobili. Ali so res vsi ti predmeti, ki se jih v srednjih šolah učiti morajo, tako silno vBŽui in imenitni, da se nobeden izpustiti ne sme? Na to vprašanje bomo v prihodnjem članku odgovorili. \ekaj o prebivalcih naših mest. Vsakega mesta pravo srcalo so njegovi prebivalci. Po narodnosti se ločijo v tuje in domače, po političnem mišljenji pa v narodnjake, nemškutarje in indiferentiste, t. j. take, Pravi Detomil. I zgojevati se pravi povzdigovati otroškega duha z besedo in dejanjem, da postane goden svojemu poklicu. Nauk o izgojevanji torej uči, kako mora odgojevatelj ravnati, da doseže ta namen. Z ozirom na to se da po nepravilnih v nekdanjih latinskih slovnicah kazauih glagolih : dic, duc, fac, fer, pokazati kratko toda dobro pravilo ptdagogično, ktero se živo priporoča sedanjim dokaj zmešanim šolskim možem. Dic! Da zamorrmo naznaniti svoje misli, dal nam je Brg darjez'ka. Ves poduk (v ožjem pomenu) se opira na jezik. Če torej pravimo: ,,reci" ali .,govori", hočemo povedati: ,.uči, in to je prvo pedagogično pravilo. Uk, ali iz-gojevanje besedno mora biti tako, da učenec, učenka dobro razumeva in nauk sprejema. Zaradi tega mora uk najpreje biti lahek. Kader ne učimo tega, kar bi presegalo duševno moč učenčevo, ga utrudimo prt hitro in mu zmedemo razum ; učimo lahko. Ali nasproti treba zavreči tako lahkoto, ki bi mu um slabila, mestu da bi ga bistrila. Vse kar pride iz ust uče-nikovih, nuj bode učencu umevno in jasno. Vsako temno reč moramo razjasniti, zamotano razmotati, težko olajšati. Pri razlogih se pa večkrat zaide v to napako, da učenca le zmešajo. Kratko in dobro! Mnogo pomagajo pri uku prave prilike, podobe, kratki izreki, primere, ki nauk poživljajo in lepšajo. Učiti je treba polagoma; v glavo se ne da vlivati, kolikor bi kedo hotel, če hočemo prehitro napolniti steklen:co, več razlijemo, ntgo vlijemo. Beseda bodi sploh živa in tolikanj mična, da vzbuja vedno pozornost, in varuje raztrtsenosti. Ozirati se moramo na onega, ki ga imamo pred sabo; ne govoriti tje v en dan, tako da bi nazadnje še sami ne vedeli, pri čem da smo ostali, kar se v šolah mnogokrat zgodi. Ne bodi pri uku bolj učen kakor je treba. Učenec kmalu spozna, kedaj se hočeš bahati, in s tem se mu ne prikupiš. Govori torej samo o tem, kar učiš; kolikor krajše, toliko bolje: ali za to naj bo nauk krepak in zrnat. Luščin ni treba mlatiti, pač pa je dobro zrna čistiti luščin, to je, dobro je ponavljati. Kedar si kaj povedal prepričaj se, ali te je umel učenec; sprašuj pogostoma. Prašanje je pri nauku kaj važno, in ni odveč stokrat one na to opozoriti, ki se pečajo z odgojo. — Uk, ki ima te lastnosti in druge, kakor se namreč kaže potreba, je dober in primeren, ter bo dosegal svoj namen. Duc. Ali samo učenje bi kaj malo ko-ristiio pri odgoji, ako ga ne podpira dejanje, ravno tako, kakor je pri molitvi izgovarjanje besedi ničevo, ako jih ne občuti srce. Zato pravi drugo pedagogično pravilo: vodi! Voditi se mora gojenec , da ne zaide v napake, voditi k dobremu, lepemu, pravemu ; k slabemu smo nagnjeni vsi, posebno pa mladina, ki ima sicer občutljivo srce, ali mehko, slabo voljo in je v vednej nevarnosti. Gojitelj mora biti vodnik, toda mil, Ijubeznjiv vodnik. Trda uzda pri konju ni dobro znamenje ; ravno tako tudi strogo vedenje proti gojencu ne. Ljubezen naj bode vodilo, naj bode uzda, ki vodi lahko pa dobro. Na očeh bere otrok učeniku, ga li ima rad, in hvaležen mu je za njegovo ljubezen. Povračuje mu to ljubezen, ljubi in ceni ga kot svojega očeta in rad sluša njegov glas. — „Voditi" ima pa še drug pomen, namreč: vaditi. Učenik vodi, in učenec se vadi. Kakor duh sam še ni človek, če združen ni s telesom, tako tudi nauk pri izgoji ne zadostuje, če ni ki niso ne krop ne voda. Vrojenci se razde-lujejo zopet v narodnjake ali Slovence, in odpadnike (renegate) ali nemškutarje; isto tako tujci ali naseljenci v narodnjake, t. j. pravične ljudi, ki drže z narodom, med kterim živijo, — iu nasprotnike naroda, ki hočejo vsiliti na vse mogoče načine narodu slovenskemu svoj jezik, svoje šege in so se zato zvezali z našimi odpaduiki. To je kratka karakteristika prebivalcev po vseh mestih na Slovenskem, po kterih se prebivalci razdelujejo v narodnjake Slovence, nemškutarje (oziroma lahone) in take, ki glede političnega življenja niso ne tič ne miš, tedaj nobenim priljubljeni, ker hočejo streči dvema gospodoma. Med nami živeči naseljeni ali ne naseljeni tujci se zopet dele po narodnostih; največ je Nemcev in Lahov (Italijanov). Prvih je posebno veliko in to iz dvojnih vzrokov. Prvič že po naravi vsaka stvar proti gorkejemu jugu sili, tedaj tudi človek in sicer posamezno, ro-doma ali kar po celih narodih , kar nam dokazuje zgodovina; drugič je že več stoletij zlasti avstrijska politika taka, da meri le na potitničenje Slovanov in iz tega vzroka ne le pospešuje naseljevanja Nemcev po naših deželah, ampak nam pošilja službenikov cele trume sim. Tako je bilo mogoče, da se je zlasti po naših mestih in večih trgih naselilo veliko Nemcev različnih stanov, posebno uradnikov , za njimi rokodelcev in trgovcev, zadnjih dvojih zato, ker — to se ne da tajiti — imajo na Nemškem za ta stanova boljših izobrnževališč, kakor na Slovenskem ; Slovenec je večidel pri-moran vtem iskati si poduka po tujih deželah, česar pa ni kriv on, ampak drugi. Manj, ko iz severa, prihaja tujcev k nam iz juga ; čim više proti severu greš, tem manj jih bo. Zato že tudi pri nas, izvzemši Trst in Gorico ni veliko laškega elementa. Oglejmo si še te natančneje. Kar prihaja s severa — Češkega in Nemškega — k nam, se deli v dvoje : nekaj se jih drži gesla, čegar kruh jem , tega pesem pojem; in to so pravični, narod jih spoštuje in rad ima. Žalibog, da je takih premalo, komaj četrti del; vsi drugi stopijo na stran nemškutarjev in pospe-šujo njihove namene iz raznih vzrokov, kterih tu ne bodemo pretresali , ker so dovolj znani našim bralcem in s kritiko teh ljudi nočemo dražiti rahlega čutja državnega pravdnika. Žalostno je le to, da celo izmed „naših bratov" Čehov se jih toliko izneveri Slovanstvu in pristopi našemu domačemu renegatstvu, nem-škutarstvu! Taki svoj odpad zagovarjajo, češ, da so „čeho-Nemci", čeravno jih že vsaka druga nemška beseda izda, da jih nemškega jezika ni učila mati. Taki so našim renegatom popolnoma sorodni in zvesti bratje. Drug rod je rod Lahov (Italijanov) med nami naseljenih. Ti so se skoro izključljivo združili z našimi nemškutarji , ker laški element — kar kažejo najnovejše dogodbe ob avstrijsko-laških mejah — ni sovražen le Slovanom, ampak tudi Avstriji. Mislim, da ne bom zadel napačne, če kar naravnost trdim, da je srd Lahov (in deloma tudi nekterih med nami bivajoč.h 1 a h o n o v) prenešen na Slovence zato, ker so ti tako zvesti Habsburški rodovini in Avstriji in glavni zadržek razširjanju laških mej. Kar toraj pride Lahov med nas in se tu naseli, je skoro vse protinarodno, drži z našimi nemškutarji, čeravno nemški toliko zna, kakor kaka branjevka. To kažejo posebno pri volitvah, kjer dero vedno za nemškutarji. Čudna prikazen pri tem jejpač ta — iu to nas tolaži — da njihovi med nami rojeni otroci oziroma nasledniki so skoro izključljivo narodni. Zato že ljudje pravijo : „kar Lah med nami rodi, se narodno izgoji." Zato bo lahonstvo, ki je zdaj res še hujše od nem-čurstva sčasoma prerodilo se in zginilo — če bo avstrijska vlada protiavstrijskim željam in propagandi „italijanisimov" po naših južnih mestih pokazala ostre zobe. Drobtine med nami bo še tudi Švicarji. Ti so večidel kakor mravlje, v politično življenje se ne mešajo, pač pa so politični po svoji dobri pameti: nabirajo ,'si namreč zakladov za dom. Da ne pridejo ob volitvah v nobene zadrege, nemarajo Bi pridobiti avstrijskega državljanstva. Vendar spoštujejo vse narodnosti, kakor se v njihovi mnogojezični državi spoštuje vsak jezik, če ga še tako malo ljudi govori. Zato pri nas simpatizirajo z nami in nas tudi po moči podpirajo. Vsakako so uam pa ljudje, ki imajo boljše pojme o pravi svobodi, kakor naši nemškutarji in Lahoni. Kar je med nami naseljencev drugih slovanskih narodnosti: Srbov, Hrvatov in tudi bratov iz druzih sosednjih dežel, so z nami le redko kteri se zvrže; kar je pa takih, da drže z našimi nasprotniki, na tiste tudi njihova domovina ni ponosna. Veselo znamenje pri vsem tem je pa to: Naraščaj tujcev, ki se pri nas naseljujejo, je naroden — vsaj po večim ; kar ga pa ni narodnega, nima prihodnosti, ampak se pokon-čuje sam po sebi. To je videti po mestih vsaki dan, zato so nam tujci nevarni le, če se jim aami podvržemo. Politični pregled. V Ljubljani, 24. aprila. Avstrijske dežele. X ltminfa se poroča, da so se vsled nameravane preustroje srednjih šol tudi ljudski učitelji jeli že bati, da bi za tem tudi na ljudsko šolstvo ne prišla vrsta, in graško učiteljsko društvo je v neki resoluciji že sklenilo, da bi prav zelo obžalovalo, če bi se sedanje šolstvo premenilo v svojih načelih. Tudi društvo kranjskih nem-čurskih učiteljev bode te dni sklenilo enako resolucijo, če smemo „Tagblattu1' verjeti. Iz tega je zopet razvidno, da liberalnim šolskim učiteljem ni mar za šolo, ampak le za lastne koristi, ki pridejo v nevarnost, če se šolstvo premeni v dosedanjih liberalnih načelih. 22. t. m. je neki trgovski agent v Pra-terju dunajskem z revolverjem dvakrat ustrelil na kneza Thurn-Taxisa, kterega pa k sreči ni prav nič zadel. Prijel je knez hudodelnika, kije rekel, da je kneza napadel, ker mu je odrekel denarno podporo. Držnviii ir.lior se zopet snide 30. aprila. V nanje države. Ilusi ju in Av«ti'ija se boste gledč vzhodnih zadev, kakor se kaže, srečno poraz-umele in dotične obravnave se prav gladko vrše. Anglija pa oborožuje svoje čete in je zapovedala vse polke indijskih podložnikov pripraviti do števila, kakoršno imajo o vojski-nem času. 29. t. m. se neki iz Bombaja v Evropo odpelje prva brigada. V Carigradu so si prizadevali pripraviti Iluse, da bi se umaknili iz San Štefana v OJrin, Angleško bro-dovje pa da bi odšlo v besiško luko. Pa to prizadevanje bilo je boje zastonj. Tudi se poroča, da hoče Layard angleške podložnike na združen z vajo. Zato so pedagogi vseh časov povdarjali to pravilo. Učimo se, da s svojimi vednostmi sebi in drugim pozneje koristimo. Čem bolj se da nauk v dejanji porabiti, tem prijetneji nam je. Kavno tako je pri mladini. ,,Zakaj in čemu se tega učim ?" poprašuje rada, — in slaba za učenika, če ne zna dati odgovora. Kaj bi pomagalo računstva učiti se, če se učenec ne vadi, ne obrača nauka na življenje. Kako neprimerno je siliti vedno le samo slovnico in zanemarjati berilo, pisanje. Z vajo pa se še tako pust predmet priljubi, v njej zadobi suh nauk živost in lepoto. Bodisi v vedah, bodisi v umetnijah ločimo teorijo in prakso ali besedni nauk in vajo. Enostranski uk obrodi malo sadu, le v soglasji obeh je prava. Fac! Tretje pravilo pedagogično veleva: stori! Malo malo vspeha ima še tako izvrsten poduk, še tako primeren navod v izgojevanji, ako ni učenik tudi sam to, kar uči; ako se sam ne ravna po svetih, katere daje drugim. Človeška narava je taka , da verjamemo raje očem, kakor ušesom. Učeniku, ki hodi zanemarjeno napravljon in priporoča učencu čednost in snažnost, smejal se bo ta v pest. Zdrav- nik , ozdravi sam sebe 1 Zraven sturišev je učenik otroku naj imenitneja oseba; njegova podoba se mu vtisne globoko v spomin, njega ima vedno v mislih, nanj se pri vsakej pri-f ložnosti sklicuje. Če njegove besede ganejo, vleče njegov zgled. Po šolah se lahko opazuje, da so učenci natančni, če je natančen učitelj, da so ravno tako prijazni, zgovorni dobrodušni, če je tako učitelj. Ne bodeš se mnogokrat zmotil, ako sodiš po učitelju šolo , in po šoli učitelja. Rediš ad exemplijm totus componiiur orbis. Kako to velja posebno za učenika vero-zakona, je znano. Kakor angelj je v očeh otročjih, njegove besede ne vzbujajo nikjer dvomov. Toda hliniti se ne sme : mladina ima kaj bistro oko in hinavca kmalo opazi. — Kako važno je to pravilo pri izgoji, uči nas največi učenik, Sin Božji sam. On se je skliceval na svoj zgled, na svoja dejanja, in tirjal vero svojim besedam. Tisti je najbolji učenik, ki zamore na se kazati in brez samohvale reči: mene posnemajte. Tak je učencem vodnik, zgled, ki glasno kliče, najbolje potrdilo svojim besedam. — Ne samo oziroma sebe naš odgo-jevalec „stori", treba dejanja i oziroma gojenca. Z drugimi besedami: Kadar je treba, kaznuj, ali pa pohvali z darilom. Skušnja in previdnost naj tu vodita učenika. Nikoli se ne prenagliti, nikoli ne slušati prvega nagiba, j Fer! Nosi, prenašaj! — Izgojevati je "kaj težko. Razum mladini je majhen, omejen, volja slaba, raztresenost velika. Mnogokrat je razvajena, muhasta, predrta, trmasta, in vse te težave premagati in odstraniti mora odgoja. Kolikokrat nam je plačilo nehvaležnost, obrekovanje ! To so pač težave, in če odgojuik, bodisi katere koli vrste, ni se dobro oborožil s potrpežljivostjo, slabo shaja. Koliko žalostnih ur vžije oni, ki je nagle jeze, katerega se brž polasti nejevolja. To si skuša zlajšati z uepripravnimi priimki, psovkami, morebiti še s kletvijo. Večkrat kaznuje , če tudi ni biio potrebno, in tako napravi neizmerno škode. Takega odgojnika se gojenec boji, ogiba, pokriva resnico, in navadi legati. Tako rodi res nejevolja le trnje, kakor pravi pregovor: „Učitelj brez potrpežljivosti je kakor ploha, ki sc po zemlji udere, prestopi vse jeze in namest napojiti žejno zemljo, jo le zabije in potepta." Kedor pa nima potrpežljivosti in je vendar le odgojnik, naj si jo skuša pridobiti, premaguje naj strast. Neč ne pomaga tarnjati in križati Turškem, če bi moral odriniti od ondod, izročiti varstvu amerikanskih zedinjenih držav. Italijanska vlada je dobila po naznanilu nekterih listov poziv na kongres in je odgovorila, da je priprovljena se ga vdele-žiti. Grška vlada pri italijanski moledova, da bi se i ona dopustila k kongresu s pravim od-nošajem, jednakim kakor so ga imele pariške signatarne vlasti. — Nekteri listi iz Rima poročajo, da se je papež po nasvetu zdravnikov odločil čez poletje živeti izvan vatikana v kakem drugem kraju. Izvirni dopisi. Celja 1 'J. aprila. Pretečeui torek (IG. apr.) prišlo jc od c. k. deželne sodnije v Gradcu povelje, da imata znana dva avskul-tanta v 24 urah Celje zapustiti, ter se podati na novo jima odkazano mesto v Ljubno (Leo-ben) na gornjem Štajarskem, toda vložila sta prošnjo do deželne Boduije v Gradcu, da bi se jima odločilo kako drugo mesto. Iu zdaj jima je ukazano, da naj se Mulley poda k okrajni sodniji v Ptuj, Meixner pa v Kozje. V odgovor dopiBniku v „Slovenski Narod" v št. 8!) naj bo povedano , da ona dva go-spodiča se nista samo pred cerkvijo, temuč zares tudi v cerkvi sv. Jožefa pobalinsko obnašala, kakor je bilo v „Slovencu" popisano. Obžalujem, da se je vredništvo „Slov. N."dalo prevariti; imenujem mu lahko mnogo prič, ki so bile navzoče pri celem škandalu. Precej drugi dan prišla sta gg. misijonarje in g. opata odpuščenja prosit. Čemu bi se resnica prikrivala, ki jo vse Celje iu okolica ve? Sa v luske doline 18. t. m. (Šolstvo — kateheti — pritožbe o njih). Pri nas se je zgodila velika napaka, da — zločin-stvo, da je katehet zjezil svojega nadzornika, pihača, pravijo tukaj, kukovca, pravijo drugej. Ta pihač je osledil, da katehet ne zapisuje redov v svoj zapisnik ali katalog in da svojih predavanj ali razlag ne vpisuje. Katehet mu je odgovori, da rede že vpisuje, da pa tedenske kujige (menda klassenbuch?) še nikjer videl ni, iu da je to očitanje neopravičeno — preziranje ali denunciranjel Tako se pa nadzorniku odgovarjati ne sme. Zato dobi katehet vradni nos od okrajnega šolskega sveta. Radi se, nič ne tožiti o zabitosti učencev. Ko bi otroci bili pametui in učeni, kakor hoče marsikak odgojuik, čemu bi bila potem odgoja? kedo bi potreboval učiteljev? Ne z nevoljo, temuč z ljubeznijo mora prenašati težave svojega delovanja. Nobeua zapreka naj mu ne vzame srca: kar se ne da izoguiti, treba potrpeti in veseliti se o napredku. Le na obrazu kaže žalost, ne v dejanji. Učenec kmalu zapazi, da ti je hudo storil, hudo mu bo delo v srcu , iu gotovo se bode v prihodnje varoval storiti, kar bi moglo žaliti ljubljenega učenika. Tako dela naj odgojnik. Mirna, sladka, sveta navdušenost naj ga vodi v njegovem poslu. Res, izgoja je trpka, a sladek je njen sad. Kateri drugi stau ima obdelovati tako rodovitno polje; kaj obeta tolikanj, vzbuja toliko nad, kakor mlada srca? Na izgoji visi sreča posameznega, sreča držav iu narodov. To prepričanje naj prešinja odgojnika, iu lahko bo učil, jasno in kratko, vodil bode prav svojega gojenca in ga vadil, lep zgled mu bode dejansko, in potrpežljivo bode prenašal vse težave. Kot vzor odgojnikov pa naj mu sveti luč nebeška, človeštva odgojnik, učitelj Božji. Fr. L. bi, da nam katehet sam pove, kako se je rešila ta stvar, da izvemo, kako se sploh govori, katehet. Sicer se pritožujejo že neki učitelji, da je lože občevati s starejimi duhovniki nego z mlajšimi! Mogoče. Tako se sliši tudi od duhovnov, da je lože občevati s starejšimi učitelji nego z mlajšimi. Napredek bb razodeva tu in tam. IlohrcpolJ, 22. aprila. (Poslovilo č. g. J. Razborška. — Mrtvec najden.) Dragi ,,Slovenec", sprejmi v svoje predale sledeče vrstice ; nič kaj veselega ti nimam poročati. Danes velikonočni pondeljek so se naš mnogospoštovani gosp. kaplan J. Razboršek v zadnjem govoru od svojih dosedanjih ovčic v Dobrepoljski fari poslovili. Vsi navzoči so britke solze točili za tako ljubljenim dušnim pastirjem, ki nas zapuste ter nastopijo službo župnika na Berdu; res srečna je duhovuija, ki bo imela tako skrbnega in v vsih obzirih mnogo čislanega dušnega pastirja! Mi se pa z žalostnim srcem poslovimo od njih, ter jim za vse dobrote, ktere so nam storili v dušnem in telesnem obziru izrekamo naj toplejšo zahvalo. Druga žalostna novica v naši okolici je pa ta, da so našli mrtvo skoraj že vse gnjilo truplo J. Pugelna iz Podgore. še meseca decembra se je bil skregal s svojim očetom, potem pa odšel z doma, da niso nič vedeli, kam, in dozdaj nič slišali o njem. Te dni pa je prišla žandarmarija naznanit, da so ga našli mrtvega v gozdu pri Brezovici pri Ljubljani. Domače novice. V Ljubljani, 25. aprila. (Deželni predsednik vitez Kalina) je v torek z nagličem iz Gradca došel v Ljubljano. (Kranjska stavbena druiba) je imela vče raj svoj občni zbor. V preteklem letu je imela od 250 000 vplačanega kapitala čistega dobička 1G.099 gld. 5 kr. (Posebni železniSni vlaki), ki so šli te praznike na razne kraje, se niso nič kaj obnesli. Iz Ljubljane na Dunaj se je v Boboto odpeljalo samo 11 oseb, z Dunaja v Benedke pa jih je šlo skoz Ljubljano samo 125. Glavni vzrok je poleg pomanjkanja denarjev menda ta, da je o velikih prazuikih vsakdo rad doma pri svoji družini, in da se take dni brez posebnih opravkov nihče rad ne podaja na pot. (Vcenitev zemtjiS) se ima zarad nove postave, ktere smo v ,.Slovencu" že omenjali, vsled ukaza finančnega ministerstva toliko časa ustaviti, dokler ne dojde povelje jo zopet pričeti. (Mestni odbor) ima jutri 26. aprila ob 5. uri popoldne svojo navadno mesečno sejo. (Bizoviška čitalnica) misli napraviti dne 2. rožnika veselico v Bizoviku, in sicer uza-jemno z družtvoin „Sokolom", ako bo ta dan tudi sokolovcem všeč. Sklenilo se je tudi, da se čitalnica udeleži mnogobrojno slovesnosti, kedar se bo čitalnica v Šiški odprla. Omenjamo, da se je lepa zastava bizoviške čitalnice videla celo v daljnem Ložu pri lanski ta-mošnji slovesnosti. Govori se tudi, da mislijo Bizovičaui v jeseni tabor napraviti. Slava vrlim možakom! CSlovensko gledališče). „Turki pri Sisku" bili so v pondeljek po občinstvu s pohvalo sprejeti. G. Kocelj naredil je hrvaškega bana izvrstno. Beneficijant g. Schmidt je kot Juran občno dopadal. Kakor vselej, bila nam je tudi ta večer simpatična osoba g. Blejca všeč, ki je Ilasan pašo prav dobro predstavil. Gospica Mancetova ni popolnem zadostila. V obče se more reči, da so bile glavne uloge v dobrih rokah, Bkupnost pa je bila sem ter tje slaba. G. Schmidt je z vojaško godbo in z dobrimi igralnimi močmi vse storil, da bi občinstvo zadovoljil, pa on sam je — menda nezadovoljen, ker hiša je bila precej prazna. Razne reči. — Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: Č. g. Anton Černe fajmošter v Ilotederšici je 21. t. m. umrl. R. I. P. Zafaj-rnoštre so bili 24. t. m. inštalirani čč. gg. J. Razboršek za Berdo, B. Šoklič za Loko, baron C. Cirhemb za Koroško belo, M. Poč za Loški potok, J. Sajovic za Slavino. — Knjiga potrjena. Iz Trsta se nam piše, da je izvrstna knjižica „poduk o ženskih ročnih delih" , ktero je spisala naša duhovita rojakinja Ana Stumpfi, rojena Po-gorelčeva, voditeljica c. k. dekliške meščanske šole v Trstu, z odlokom vis. c. kr. minister-Btva za uk in bogočastje od 30. marca t. 1. št. 4104 dobila ministersko potrjenje in se sme vsled tega rabiti kot učna knjiga v vsih javnih šolah in zavodih. — Nesreča pri streljanji seje velikonočno nedeljo pripetila v Ložini na Kočevskem, kjer imajo navado, da omenjenega dne skoraj v vsaki vasici Btreljajo z možnarji. Tudi v Ložini bo že pred peto uro zjutraj od-raščeni fantje z možnarji pokali tako silno, da se je razlegalo daleč okrog. Po neprevidnosti se jim pa vžge smodnik, ki so ga imeli shranjenega v nekem piskru, in osmodi tri strelce po obrazu in rokah tako hudo, da bosta dva med njimi težko okrevala. Malo prej so bili žandarji tam in so hoteli streljanje zabraniti. Pa komaj so odnesli pete, zvlekli so fantje možnarje zopet na dan in zapalili ogenj ter streljali tako dolgo, dokler si niso osmodili glav. Kolikokrat smo že svarili pred takim drznim streljaujem, kakor je semtertje v navadi , pa ljudje so za vsa svarila navadno gluhi, dokler jih lastna škoda ne spametuje. — čitalnica v [Kropi napravi na belo nedeljo 28. aprila ob 7. uri zvečer besedo s sledečim programom: 1. Ilirija oživljena, napev Benj. Ipavca, besede Vodnikove. 2. Naglo bratje od dr. Lovro Tomana. 3. Vesela igra „Vdova in vdovec" v enem dejanju. Osobe Pavlina, grajšakinja vdova, Milka, njena prijateljica , baron Samo, vdovec, Živko, mlad plemič. 4. Zopet petje „V tihi noči", čvetero-spev Ant. llajdrihov, besede Jenkove. 5. Mili kraj, Nedvedov. G. Deklamacija, s. Glosa. J. Koseski. 7. „Šablenka", mazurka od Knitta, dvospev. 8. „Pod oknom" napev Ileidrihov, besede Prešimove. 9. Tombola. 10. ples. — Živinska kuga se je prikazala v beligradski okolici na Srbskem. Vsled tega je prepovedano govejo živino in drobnico, kakor tuai kože in druge enake reči, po kterih bi se znala kuga zatrositi, iz Srbije vvaževati v naše dežele. _ Eksekutivne dražbe. 27. aprila: 2. Duh z Kaškega vrlia , v Krškem. 2. Drežnik iz Markovega, v Kamniku. 2. Tomic z Grosuplja, 2. Požlcp h PleSivice, 2. Jcsih a Studenca, 2. Hočevar s Pijavo gorico, 2. Galič iz IlruSice, 3. Tancik iz Gorenjega Iga, 3. Klan-čar 8 Studenca, 3. Miholič iz Bizovika. 3. Bricelj iz Gorenjega Kašlja , 3. Korene iz SuSe , 3. Su-žterSič. z Jezera, 3. Kastelic z Veliko Uavcgorc, vsi v Ljubljani. 2. Vari iz KamtlOgorice, v liado-lic.i. 2. Maci iz Vidma, Kru&nik iz Spodnjega, '['listanja, 2. Maci iz l'ola, vsi na Brdu. 3. Jakopič iz Pod peči v Lafiičah. 3. Robcrnik iz Vclc-eovega, v Kranji, 3. Carman v Tržiču. 2. Žgur iz Podboršta, v Vipavi. 3. Gorišek z Vrhpolja, 1. JenSkovec iz Drame, oba v Kostanjevici. 1. Potočnik od bv. Lenarta, 1. Vernik iz Stare loke, oba v Loki. 1. Kustrin z Vojske, 1. Slabe iz Go-veka, 1, Cigala iz Zadloga, vsi v Idriji. 3. Premru z Vrhpolia v Vipavi. Vidrih iz Trnja v Postojni. Wi llielm-o v Schneebergs Kriiuter-AIIop ? Ta čaj som žo večkrat med lotom od drugo strani pozivljan preiskoval in svoje menje o njegovih delih izrekel. Prav všeč inije tedaj bilo, ko seje g. lekar Frane Willielui sam do mene obrnil s častno prosu jo, naj opirajoč se na svojo natančno kemično, mikro-skopično in farmakodinamično preiskavo izrečem svoje mnenje o tem čaju. Pred vsem opomnim, da sem v čaju, kterega mi je g. Franc AVilhelm, lekar v Nennkirhenn naravnost poslal, našel ravno tiste posamezne reči knlcor pri vseh že prej preiskovanih sortah, in da so bilo vse za ta čaj porabljene rastline vselej jako izvrstne. Vsled svoje preiskave smem dalje opomniti, dagori imenovani A\ Ihelniov protiprotinski protireviiintični čaj za čiščenje krvi g. Fr. Wilhtlma, luk. v Nennkirehenu, ima v sebi koreninice, rastline iu cvetke, ktere je veda že zdavnaj poznala, dačistijo kri pospešujejo delavnost želodca inpre--hlajcnje, in da se je vednim posknšnjam g. izdelate-lja razun tega še posrečilo temu čaju primešati rastline, ktere dozdaj med zdravilska zeliša šo niso bile sprejeto. Trdno sem prepičan, da so bodo po pravi rabi toga vsakej hiši jako potrebnega domačega zdravila polajšale in odpravile vse goii natančneje imenovane bolezni. Wil-lielinov protiprotinski protireviiintični raj EH «-iš(-«-i»j»• krvi smem pa zaznamovati kot bistven in malo cenjen napredek ,,Phamaco-peae eleganteae." V Vratislavn meseca maja 1877. Vodja, anatalično-kemičnnega laboratorija in politehničnega zavoda (L. S.) Dr. Theobald Wcrncrf prisežen kemik. Edino pravega izdeluje Vrane l^illielm« lekar v Nenn-kirchmu. Zavitek zn osemkratno rabo, po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rabi, vraznih jezicih stane 1 gl., kolek in zavi- j nuje 10 kr. Svarilo Vsakdo naj se varuje prod ponarejenim čajem, ter naj zahteva vselej edino le „Wil-hellliov protiprotinsi i protirevmatični čaj za čiščenje krvi'- tWilhelm8 antiartritisehen antirhenma-tisclieu Blutrei nigutigsthee), ker so čaji, ki se nahajajo samo pod imenom protiprotinski protirev-matični čaj za čiščenje ki vi samo ponarejene reči, ki naj se nikar ne kupujejo. Da jo za p. i. občinstvo priličneje, prodajajo pravi \Vilicluiov protiprotinski protirevmatični čaj ti le gospodje: V Ljubljani: Peter I,nsnik : v Postojni: Jos KupIVrschmidt, lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mitlbach, lekar; v Borgu: Giuseppi Bftaniji, lekar; v Br u k u na M uri; Albert Langer, lekar! Bozena Franz Waldmiillor, lekar; v Brnneku: J. G. Mahi; v Belovaru: Rud. Svoboda, lekar; v Briksenu: Leotih. Staub, lekar; v Plibergu: Jan. Nousser h-kar; v Celji: Bauinbaehova lekarna in Fr Kauscber; v Kormiuu: llermes Codolini, lekar; v K o r t i n i: A. Cam bruzzi; v Deutscli-I.andsbergu: Miilierjevi dediči; vOsekn: J. C. pl. Dienes. lekar iu Jož. Go- betzk y, le kar; v Fiir-stenfeldn: A. Schriickenfnae. lekar; v Frolin-leitenu: v Blumauer; v B rež ah: O. Russheim, lekar iu A. Aichinger,lekar;v Gorici: A. Franzoni, lekar; v Gradcu: J. Burgleitner, lekar; v Gut-taringu: S. Vutterl; v Grubišnem polji; Jos. Malicli; v Gospičn: Valentin Vovk, lekar; v Grafendorfu: Jos, Kaiser; v Mohorju; Jos. M. Richter, lekar; v Ilallu (na Tirolskem): Leop. pl. Aichinger, lekar; v Judenburgn: F, Senekovič v Inniehenu: J. Stapf, lekar; v Jmstn: Vilh. Dentsch, lekar; v Ivaniču: Ed. T< lovič, lekar; v Karlovcu: A. E. Katkič. lekar in J. Benič; v Celovcu: Kari Klemenčič; v Kindsbergu: J. Kaiinčič; v Kapfenbergu: Tiirner; v Knittelfeldu: Wilh, Visehner; v Kranj i: Kari savnik, lekar; v Liencu: Fr. pl. Erlach, lekar; v Leobnn: Jan. Peferschy, lekar; v M a ribor h: Alojzij Quamlest; v M e ti ik i: Alfred Matter, lekar; v M ur z z us c blagu: Jan. Danzer, lekar; v Mnravu: Jan. Steyrer; v Mi-trovici: A. Kerstenovič; v Malsu; Ludvig Poli, lekar ; vN e u m a r k t u (na Štajarskem): Kari Mally, lekar; v Otočcu: Edv. Tomaj , lekar; v Mozirji: Jan. Tiibu'1; v Ptuj u: C. Girod, lekar; v Pe-tervar dimi: L. C. Juuginger; v No vem mestu: Dom. Rizzoli, lekar; v Roveredu: Rihard Thalcs, lekar; v Ro 11 e n mannu: Franz X. Illing, lekar; v Samoborn:F. Schware, lekar;vŠebo-niku: Peter Beros, lekar; vŠtrasburgu: J. V. Corton : v S t. V i d n : Julian Rippert; v R a d g o n i: Cezar E. Andrieu, lekar; v S ta i n z u: V. Timoušek, lekar, v Zemu nu: D. Jovanovičev sin; v Špli t u: Venatio pl. Grazio, lekar ; v Schlander su: B. Wiirstl, lekar; v Trstu: Jak. Seravallo, lekar; v Tridontu: Ant. Santoni v Trebižn: Eug. Eberlin, lf kar; v B o 1 a k u : Math. Kiirst; v V u k o-varu: A Kraiosovics, lekar; v V i n k o v e ih: Fridr. Ilerzig, lekar; v Varaždinu:dr A TI al ter, lekar ; v Slove n j e m g r a d c n: Jos. Kaligarič, lekar in g. Kordik, lekar; v Slovenski Bistrici: Adam pl Gutkovsbi, lekar; v Se nji: Jos. Accurti, lekar; v Zadru: B. Audravič lekar, v Zlatarn: Jan. Poppišil, lekar. ('2) Loterijske številke 20. aprila. V Trstu: 54, 37, 18, 64, 78. V Lincu: 13, 43, 2«, 73, 77. Telelfratične denarne cene 24. aprila. Papirna renta 61.15 — Sreberna renta 65.15 — Zlata renta 72 90. — 18601etno državno posojilo 11125 Bankin« akeije 795 — Kreditne akcije 213.90— London 121.70 — Srebro 106 50.— Ces. br. cekini 5,73.— 20 frankov 9.73'/,. Denarstvcne cene 23. aprila. Državni fondi. Denar. 6*/0 avstrijska papirna renta .... 61.40 61.50 6% renta v srebru..............65,— 66.60 4"/, renta v zlatu (davku prosta) . . 72.46 72.60 Srečke (loži) 1854. 1..............107,— 107.50 „ „ 1860. 1.. celi.....111 20 111.50 „ „ 1860. 1., petinke . . . 120.25 120.25 Premijski listi 1864 1.,............134.— 134.40 Zemljiščine odvezniee. Žtajarske po 5»/,........98.50 99.50 Kranjske, koroške in primorske po 6", 90.— 91,— Ogerske po 5%.........77 90 78.— Hrvaške in slavonske po b'!a .... 84.50 85.50 Sedmograške po 6% ............75.40 75.75 Delnice (akcije). Nacijonalne ban ...........794.— 796.— Unionske bank^ ... .... 6 6.— 57.50 Kreditne akcije.........212.— 212.25 Nižoavstr. eskomptne družbe . . . 726.— 730,— Anglo-avstr. banke......• 87.75 88.-- Srečko (loži). Kreditno po 100 gld. a. v. . 169.75 160.— Tržaške „ 100 ,, k. d. . 120.— 121.— 50 ...... . 62.- 63.- Bndenske „ 40 gld. a. v. . 29.25 29.50 Salmove „ 40 ...... . 38 25 38.76 Palffi-jeve „ 40 „ „ „ . 28 25 28 50 Clary-jeve „ 40 „ „ „ . 29 50 30 50 S t. Genois „ 40 „ „ „ . 28.75 29.50 Windischgratz-ove „ 20 „ ., „ . 25.75 26.25 Waldstein-ove „ 40 „ „ „ . 22 75 23.50 Srebro in zlato. Ces. cekini ..."............5.75 5.76 Napoleonsd'or..................9.77 9.78 Srebro..........1106 40 106.60 Zaloga cementa iz c. kr. priviligirane kamniške tovarne je v prodajalnici železnine Terček in Nekrep "v Ljiibliimi mi vel. terfjn št. lO. Prodaja se na debelo in na drobno po zelo nizki stalni ceni; unajna naročila se točno izvršujejo. (2) Najprimernejše darilce za pridne otroke ste povesti: 1. llanani, ali zadnji dnevi Jeruzalema, in 2. Zadnji dnevi Ogleja. Knjižici obsegate okoli 180 strani iu se dobivate mehko vezani po 30 kr. pri oprav-ništvu „Nl<>vetiea", ki po želji preskrbi tudi ličnejše vezanje. Kdor jih naroči deset, dobi eno knjižico po vrhu. (3) Najnovejša in najizvrstnejša podoba papeža Leona XIII.7 oljnotis, v veliki obliki, 68 cent. visoka in 57 cent. široka, v krasnem pravem pozlačenem okviru se dobiva po 15 gld. (ki se zamorejo plačati tudi v treh mesečnih obrokov) pri Kari TJIl-u, (7) knjigarna in prodajulnica umotvorov, muzikalij in papirja v Ljubljani. iz zdraviluih planinskih rastlin za pljuča in prsi po zdravniSkem ukazu napravljen je najboljše zdravilo za bolna sopila, prehlajenje jalielka in sap-nikovih vej , naj bodo že akutno ali kronično, daljo za dušljivi kašelj, hripavico in vratne belezni. Zdatno nabiranje jabelkovlh in pljučnih sliznic se strmovito naglo ozdravi in plučnega emfizema tisti 110 dobe, ki rabijo Wilhelmov Schneebergs Krauter-Allop. Willielmov Schneebergs KrSuter-Allop zdrami že-lodčeve sliznico, in slast pa dober povžitek jedil bistveno pospešujeta splošno rejo iu odpravita vse čutniško bolezni, ki jih večidel napravlja slaba kri. Wi!lielmov Schnoebergs Ktiiutdr-Allop je od 1. 1855 sini presti.! vse peskušnje, mnogo zdravniških spričeval potrjujo njegovo izvrstno, zanesljivo in korenito moč, iu mnoge razprodaja njegova priča, kako priljubljen da je. P. i. kupci, ki žt-16 od 1. 1655 sim od mene pripravljenega izvrstnega pravega Schneebergs Kriiuter-Allop-a kupiti, naj vselej odločno zahtevajo VVilhelmov Schneebergs KrAuter-Allop. I.e tedaj je res njegov izdelek, če imajo ilnšo njegovo varstveno marko. Kdor j« ponaredi, zapade postavni kazni. Poduk se vsaki flaši pridene. Zapečatena izvirna ilaša velja 1 nI. 25 k r. in se dobiva veduo frišrni lo pri izdeljatelju : Izvirna llaša velja I gl