Spoštovane clanice in clani Inštituta za razvoj družbene odgovornosti! 25. junija bo tocno 20 let odkar je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan je bila sprejeta Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostoj-nosti in neodvisnosti Slovenije. Praznuje pa tudi Inštitut IRDO. In to že 7. rojstni dan. 15. julija 2004 je bil ustanovljen prvi in takrat edini inštitut, ki se je zacel ukvarjati izkljucno z namenom raziskovati in pospeševati razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji. V tem casu se je marsikaj spremenilo, predvsem na bolje, Inštitut pa je še vedno zagnan in poln energije. Tako kot IRDO e-novice, ki tokrat prinašajo obilico zanimivega branja. Ne spreglejte intervjuja z direktorico IRDO Anito Hrast, razmišljanja dr. Mitje Peruša z naslo-vom Sramota »civilizacije« in pogovora z ekološkim samoukom gradbenikom Mirom Žit-kom. Seveda pa tudi kopico zanimivih novic, konferenc in razpisov. 8. junija pa se spomnite na Primoža Trubarja, ki je postavil temelje slovenskega knjižne-ga jezika, z njim pa se zacenja tudi javna raba imena Slovenci. Letos bomo prvic prazno-vali Dan Primoža Trubarja. Prijetno branje vam želimo! Vaš inštitut IRDO IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGOVORNOSTI MAJ 2011 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV 1 IRDO E-NOVICE IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnos-tmi, pod castnim pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Türka in v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno – interesnimi organizacijami, bosta 3.6.2011 objavila razpis za podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost – HORUS 2011. Do zamika z objavo razpisa je prišlo zaradi razvoja dveh novih podrocij nagrade—letos bomo namrec podelili tudi dve posebni priznanji: (1) uspešnim slovenskim podjetnikom v zamejstvu in po svetu ter (2) novinarjem. Nagrada je namenjena podjetjem, ki se zavedajo družbene odgovornosti in jo vkljucujejo v svoje poslovanje: v odnosu do okolja, do svojih zaposlenih in drugih déležnikov podjetja – poslovnih partnerjev in širše družbe – ter pri razvoju izdelkov in storitev. Še posebej pomembno pa je, da jo podjetja vkljucujejo v strateško vodenje ter v svoje poslovanje. Vabljeni k sodelovanju! V tej številki: Prostovoljstvo 2 Intervju Anita Hrast 9 Irdo praznuje 17 Prispevki 18 Clani Irdo 22 Intervju Miro Žitko 25 Novice 27 Dobra praksa 36 Konference, simpoziji, izob-raževanja 37 Razpisi 40 Zanimivo bran-je 44 Novi kljucni datumi: Objava razpisa: 3. 6. 2011 Rok za oddajo prijavnice: 20. 9. 2011 Prijave in informacije: nagrada.horus@irdo.si, www.horus.si STRAN 2 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Aktualno! 12. festival prostovoljstva po Sloveniji Slovenska filantropija je v evropskem letu prostovoljstva organizirala te 12. tradicionalni festival prostovoljstva. Festival je potekal med 18. in 26. majem po Sloveniji, z osrednjim dogodkom 23. maja na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer se je predstavilo skoraj 100 prostovoljskih organiza-cij. Med 20. in 25. majem pa je v okviru Evropskega leta prostovoljstva Slovenijo obiskala tudi Evrop-ska karavana prostovoljstva, ki jo je slovesno odprl slovenski premier Borut Pahor. Organizirana je z namenom osvešcanja splošne in posebnih javnosti o pomenu prostovoljskega dela in omogoca izmen-javo idej, dobrih praks in krepitev sodelovanja med prostovoljskimi organizacijami. Festival prosto-voljstva te tradicionalno povete prostovoljske organizacije na dogodku v Ljubljani, kot tudi na števil-nih dogodkih, ki so potekali po Sloveniji. Prvi dogodek je tako potekal v Mariboru, ko so prostovoljci pomagali pri ustanovitvi 'prostovoljskega mesta'. Tako je Maribor 18. maja za en dan dobil novo tupanjo Tadejo Dobaj iz Zveze prijateljev mladine Maribor. Mimoidoci so se lahko udeletili kombinacije socialnih, ustvarjalnih in interaktivnih iger, pri tem je sodelovalo 25 organizacij, in ugotovili ali imajo kvalitete, ki so potreb-ne za dobrega prostovoljca. Ob tem so dobili tudi potni list s katerim so potovali po mestu in ce so zbrali dovolj tigov jim je tupanja Prostovoljskega mesta podelila listino o mešcanstvu. S tem dogod-kom so teleli predstaviti delo prostovoljskih organizacij, prostovoljskega dela in pridobiti nove prosto-voljce. V Sloveniji deluje med 280.000 in 350.000 prostovoljcev. Ti so leta 2008 opravili 14 milijonov ur dela. Na petem festivalu prostovoljstva, ki je potekal v Mariboru se je mreta lokalnih prostovoljskih organi-zacij Prostovoljstvo v Mariboru, ki jih povezuje in koordinira Mladinski informacijsko-svetovalni cen-ter (MISC) Infopeka, Pekarna-magdalenske mrete, pridrutila vseslovenski akciji praznovanja in zaz-namovanja prostovoljskega dela. Namen vseh sodelujocih prostovoljcev, mentorjev in organizacij na festivalu je bil, še posebej v letoš-njem Evropskem letu prostovoljstva, predstaviti cim vecjemu številu mladim in širši javnosti, da ima prostovoljstvo velik pomen za našo skupnost, saj mocno pripomore k višji kakovosti tivljenja; zago-varja interese posameznikov in skupin, ki so ogroteni, prikrajšani, potisnjeni na drutbeni rob ali izklju-ceni; je ena od osnovnih poti odzivanja civilne drutbe na potrebe v njej in ustvarja motnosti aktivnega sodelovanja mešcanov našega mesta v skupnosti. Prav tako pa prispeva k razvoju obstojecih sistemov vrednot solidarnosti ter k socialnemu in celostnemu napredku drutbe, zato ga moramo skrbno negovati in ustrezno vrednotiti. To so tudi cilji delovanja in prizadevanja mrete "Prostovoljstvo v Mariboru" na lokalnem nivoju in v okviru festivala v letošnjem letu. Cetudi je letošnji 12. festival prostovoljstva te za nami se lahko kadarkoli odzovete sloganu evropske-ga leta prostovoljstva in letošnjega festivala »Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!«. In ne pozabite – Dobra dela ne potrebujejo reklame. Dobra dela potrebujejo vas. Viri: http://www.prostovoljstvo.org, http://www.prostovoljstvo-mb.si/ STRAN 3 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Korporativno prostovoljstvo v podjetjih, nevladnih organizacijah ter javni upravi in sistemske ureditve prostovoljstva v lokalnem okolju. S strokovno konferenco z zgornjim naslovom so se aktivnostim na podrocju prostovoljstva kot dela drut-bene odgovornosti, na izjemno obširnem festivalu prostovoljstva v Mariboru, pridrutili tudi clani Inštitu-ta za razvoj drutbene odgovornosti—IRDO, skupaj z Mreto lokalnih prostovoljskih organizacij »Prostovoljstvo v Mariboru«, ki jo koordinira Pekarna-magdalenske mrete in Slovensko filantropijo. Na konferenci 23. maja sta bili obravnavani dve kljucni temi: 1. sistemska ureditev prostovoljskega dela na lokalni/regionalni ravni, 2. spodbujanje korporativnega prostovoljstva in prostovoljstva v javni upravi. Preberite vec na: www.prostovoljstvo.org STRAN 4 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV SKLEPI STROKOVNE KONFERENCE Udeletenci konference smo sprejeli naslednje sklepe: Tudi prostovoljstvo v javni upravi in gospodarstvu naj bo vkljuceno v Strategijo o prostovoljstvu. V nacionalno Strategijo o prostovoljstvu bi bilo v prihodnje smiselno vnesti dolocila, kako naj bo prostovolj-sko delo organizirano tudi v okviru javne uprave in gospodarstva. Prostovoljstvo v javni upravi se lahko zgle-duje tudi po korporativnem prostovoljstvu, kot je na prostovoljni osnovi organizirano v podjetjih. Pri prostovoljskem delu naj se povezujejo ljudje razlicnih izkušenj, znanj (interdisciplinarno sodelovan-je). Pri izvajanju prostovoljskega dela so smiselne interdisciplinarne povezave prostovoljcev pri izvajanju projek-tov, saj se tako ustvarjajo sinergije iz razlicnih podrocij (razlicne stroke, razlicne funkcije, ki se medsebojno dopolnjujejo). Primer iz prakse: Mestna obcina Maribor – predstavniki razlicnih uradov so prostovoljno sode-lovali pri izvedbi projektov in tako precej pripomogli h kakovostnejši in hitrejši izvedbi le-teh. Prostovoljstvo krepi vrednote in zdravje drutbe. Prostovoljstvo ni zgolj iskanje koristi za vse, ampak predvsem spodbuja razvoj vrednot, morale, dobrega pocu-tja, zadovoljstva pri posamezniku in skupinah ter posredno v drutbi. S korporativnim prostovoljstvom pridobijo tako podjetja, kot prostovoljci in neprofitne prostovoljske organizacije. Podjetja z izkušnjami na podrocju korporativnega prostovoljstva (npr. Zavarovalnica Triglav d.d.) priporocajo tovrstno izvajanje organiziranega prostovoljskega dela zaposlenih tudi drugim podjetjem. Svetujejo jim, da naj se zgledujejo po slovenskih in tujih primerih dobre prakse. Podjetje namrec s korporativnim prostovoljstvom veliko pridobi (vecja motivacija zaposlenih za delo, krepitev ugleda podjetja, inovativnost zaposlenih, …), prav tako pa prostovoljci (krepi se socialni kapital, samozavest prostovoljca, zdravje in kakovost tivljenja…) ter neprofitne prostovoljske organizacije (dodatna delovna sila, pridobitev novih znanj, krepi se socialni kapi-tal, ugled organizacije ipd.). Zakon o prostovoljstvu postavlja jasne meje med prostovoljskim delom in delom na crno. O prostovoljstvu je potrebno cim veckrat govoriti in pojasniti, kaj je in kaj ni prostovoljstvo, da ne bi prihajalo do zlorabljanja tega podrocja. Kajti meja med delom na crno in prostovoljskim delom je tanka, hitro lahko pri-de do zlorab. Zato je Zakon o prostovoljstvu izredno dobrodošel, saj skupaj s svojimi podzakonskimi akti (nekateri so še v pripravi) in evidencami omogoca preglednost prostovoljstva v Sloveniji. Prostovoljsko delo krepi medgeneracijsko sodelovanje. Prostovoljsko delo omogoca tudi prenos znanja od starejših k mlajšim, kar je dragoceno zlasti v kriznih casih. Krepi medgeneracijsko sodelovanje, saj se starejši in mlajši ne pocutijo vec kot iz drutbe izkljucene generaci-je, ampak medsebojno sodelujejo. Tako se ohranjajo vrednote, izmenjujejo znanja in izkušnje, ponovno se oti-vlja te skoraj izumrla znanja (rocna dela, obrti ipd.). Brezposelnim prostovoljsko delo omogoca krepitev socialnih omretij in s tem hitrejšo motnost pridobit-ve zaposlitve. Prostovoljske organizacije se te povezujejo z zavodi za zaposlovanje in organizirajo usposabljanja za prostovo-ljce tudi med brezposelnimi osebami. Za brezposelne je namrec prostovoljsko delo dobra prilotnost za pridobi-vanje novih znanj, izkušenj, poznanstev (socialna omretja, socialni kapital) in tako za širitev motnosti za more-bitno prihodnjo zaposlitev. Zakon o prostovoljstvu pravi, da brezposelna oseba ne izgubi pravic iz naslova brez-poselnosti, ce brezposelna oseba opravlja prostovoljsko delo. V vsakem primeru pa mora organizacija voditi posebne evidence prostovoljcev (ne glede na to, ce je oseba brezposelna ali ne), saj se s pomocjo zakona le na ta nacin lahko pravno pravilno ureja podrocje prostovoljskega dela. Korporativno prostovoljstvo potrebuje natancnejšo opredelitev. Glede na pomanjkanje dobre prakse in izkušenj v Sloveniji, bi bilo morda smiselno tudi v zakonu o prostovolj-stvu opredeliti, kaj je korporativno prostovoljstvo. Ce namrec delodajalec zaposlenim placa delovni dan, da opravljajo nadomestno delo v prostovoljski ali humanitarni organizaciji, gre bolj za prostovoljstvo podjetja, kot njegovih zaposlenih (ti namrec delo pac opravljajo drugje, vendar jih v to nihce ne prisili - se sami odlocijo za tovrstno obliko po dogovoru z vodstvom podjetja). Ce pa zaposleni (na pobudo podjetja ali zaposlenih) izvaja-jo prostovoljsko delo izven svojega delovnega casa, v svojem prostem casu, pa gre bolj za obliko prostovoljske-ga dela oseb, seveda s sodelovanjem podjetja (korporacije), torej delno tudi prostovoljskega dela podjetja (vlotek v organizacijo, komunikacijo). Pomembno je, da se tako podjetje, kot njegovi zaposleni, s svojo svobo-dno voljo izrazijo za takšno obliko dela in da jih v to nihce ne prisili (niti zakon ne). Koncept drutbene odgovornosti in prostovoljstva sta povezana in potrebujeta vec promocije in podpore s strani Vladne medresorske delovne skupine za podrocje drutbene odgovornosti. Po definiciji EU o drutbeni odgovornosti (Zelena knjiga EU, 2001), drutbena odgovornost zahteva od podjetij, da vlagajo v odnose z deletniki in v okoljske zadeve vec, kot od njih zahteva zakon. Drutbena odgovornost podjetij zajema štiri kljucna podrocja: odnos do zaposlenih, do okolja, do deletnikov na trgu (odjemalci, doba-vitelji…) in do skupnosti. O tem govorijo tudi smernice za drutbeno odgovornost ISO 26000, ki vkljucujejo še druga podrocja. Korporativno prostovoljstvo krepi etiko soodvisnosti namesto medsebojne izolacije med ljud-mi. Razvija vec celovitosti v obliki medsebojne pomoci in vzajemne koristi tistih, ki prostovoljno pomagajo drugim, in tistih, katerim pomagajo, namesto enostranske brezbritnosti. Korporativno prostovoljstvo sodi v koncept drutbene odgovornosti na podrocju odnosa do skupnosti. Omogoca izvajanje razlicnih oblik – nadome-stno delo zaposlenih v neprofitni organizaciji, pomoc v materialni obliki, usposabljanja, izobratevanja ipd.. Tako drutbena odgovornost, kot korporativno prostovoljstvo potrebujeta vec promocije in aktivnosti v širši jav-nosti. Zato bi bila izredno dobrodošla reaktivacija Vladne medresorske delovne skupine za podrocje drutbene odgovornosti (ta je bila ustanovljena leta 2005), ki naj pomaga krepiti in širiti akcije v Sloveniji tako na podroc-ju drutbene odgovornosti, kot prostovoljstva. V Mariboru, 23.5.2011 V imenu organizatorjev in udeletencev konference porocilo pripravila: Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO in dopolnili udeletenci konference. STRAN 5 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV STRAN 6 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Porocilo s kolokvija NACELA MLADINSKEGA DELA IRDO je vodilni partner projekta MDNFI (financiranega iz sredstev Evropskega socialnega sklada za obdobje 2009 – 2012), v okviru katerega skupaj z vec konzorcijskimi partnerji razvijamo razlicne progra-me izobratevanja za poklicni profil »mladinski delavec«. Vec o projektu je mogoce prebrati oz. si ogleda-ti na spletni strani projekta www.mladinski-delavec.si. Konec meseca aprila smo se sestali na kolokviju, kjer smo se »spopadli« z zamejitvijo polja »mladinskega dela« preko opredelitve njegovih nacel. Cilj kolokvija je bil, da za potrebe projekta (in njegovih treh pod-projektnih skupin) izdelamo poenoten seznam nacel mladinskega dela. Kot bo vidno iz nadaljevanja tega »porocila«, nismo v celoti dosegli zastavljenega cilja. Smo pa na dobri poti, da na naslednjem kolokviju (sredi meseca junija) zastavljen cilj tudi uresnicimo. Kolokvij je potekal na Socialni akademiji znotraj dveh sklopov dogajanj: najprej smo izvedli krog uvod-nih prispevkov z diskusijami, nato pa smo izpeljali (krajšo kot smo nacrtovali) razpravo o nacelih mladin-skega dela. Vsi uvodni prispevki so posneti (in dostopni preko spletne strani projekta). Uvodne prispevke so pripravi-li: Matej Cepin (Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju kot izhodišce za razpravo), Petra Pucelj Lukan (Nacela mladinskega dela, kot jih vidi neformalna skupina), Jan Peloza (Odnos med formalnim izobratevanjem in mladinskim delom), Tadej Pugelj (Mladinski voditelj: mladinski delavec), Albert Mrgole (Od nacel v »Kam z mularijo?« k sistemskemu pogledu), Vesna V. Godina (Ali ima mladinsko delo potencial, da mlade potegne iz potrošniške drutbe?). V diskusiji so sodelovali vsi prisotni. Predstavitve in diskusije je povezoval Andrej Fištravec. Glede na program se je Andrej Fištravec odpovedal lastni prezentaciji prispevka v korist Alberta Mrgoleta (ter si kompenzacijsko vzel nekaj vec sodelovanj v diskusiji). Posebno mesto med uvodnicarji je imela Vesna V. Godina, ki je bila zaprošena, da ob odgovoru na v nas-lovu zastavljeno vprašanje tudi reflektira predstavljene prispevke: . odgovor na zastavljeno vprašanje ni enoznacen, ker je odvisen od tega, na katere mlade glede na tip socializacije se to vprašanje nanaša; . mladi niso enovita skupina z univerzalnimi potenciali, na katerih je mogoce aplicirati univerzal-ne pristope in postopke in se uresnicujejo univerzalni cilji kot so razvoj moralnosti, vecanje socialnosti ipd.; . potrebno je upoštevati (tudi pri izdelavi nacel mladinskega dela za potrebe projekta MDNFI), da imamo danes pred seboj tri osnovne tipe mladih glede na tip primarne socializacije in ti mladi funkcionirajo razlicno; . ti trije tipi so: 1. vase orientiran tip: odgovoren, moralen, funkcionalno odrasel, loci med PRAV in »FAJN«, ima vest, ve, da JA ni enako NE, so avtonomno moralni; 2. k drugim orientiran tip: imajo vest, locijo med JA in NE, ce tako menijo drugi, na primer vrst-niška skupina, imajo torej heteronomno moralnost, 3. patološki narcis: funkcionalno neodrasel, rezultat permisivne vzgoje, ne loci med NE in JA, NE = JA, nima vesti, je brez moralen, ne ne-moralen, prav je isto kot »FAJN«, so a-socialni: drugi ljudje so samo sredstvo za zadovoljevanje interesov patoloških narcisov; . tip otrok oz. mladostnikov, na katere se nanašajo avtorji v svojih prispevkih je krepko manjšin-ski tip »vase orientiranih« mladostnikov (le okoli 1 %!); . potrebno se je nauciti prepoznavati vse tri tipe mladostnikov; . potrebno se je nauciti, kako ravnati z vsemi tremi tipi mladostnikov, saj je z vsakim tipom potre-bno ravnati drugace. Prispevki in razprava je navrgla 3 sklope nacel mladinskega dela: 1.) nacela »neformalne skupine MDNFI« - predstavila Petra Pucelj Lukman: . prostovoljna udeletba mladih, . mladi so akterji, . lastna prizadevanja mladih, . prostor drutenja, . osebnostni razvoj, . vkljucevanje mladih v drutbo, . dodana vrednost za drutbo. 2.) nacela, povzeta po 2. clenu Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju – predstavil Matej Cepin: . demokraticnost, . pluralnost, . integralnost, . medgeneracijska solidarnost, . enakopravnost, . nediskriminacija in pravicnost, . veckulturnost, . prostovoljstvo, . participacija civilne sfere pri upravljanju javne sfere . zdrav tivljenjski stil . spoštovanje tivljenja in okolja. 3.) »Mrgoletova« nacela – predstavil Albert Mrgole: . mladi izbirajo sami (nacelo izbirnosti, prostovoljnega vkljucevanja mladih), . smiselnost izbire zaradi zadovoljevanja lastnih potreb, . izhajati iz obstojecega sveta mladih, . širjenje socialnih in kulturnih perspektiv mladih, . upoštevanje razlicnosti sveta mladih, . upoštevanje potreb mladih v njihovi razvojni perspektivi, . odzivanje na pobude mladih, . funkcionalnost vsake izbrane oblike dela z mladimi (jasne vloge, pravila…), . funkcionalnost povezanosti in odnosov z zunanjimi sistemi (okoljem), . kompetentna delitev vlog glede na realne potrebe mladinskega dela, . kompetentnost – prednost prakticnosti pred znanji, . mladi so aktivni soustvarjalci samih sebe, . kreiranje varnosti v razlicnih okvirih dela z mladimi. Prisotni na kolokviju nismo izoblikovali poenotenega zapisa nacel glede na predstavljene tri sklope. Prav tako nismo zakljucili razprave o tem, kako poenoteno opredeliti pojem »nacela mladinskega dela«, kakor jo je v razpravo ponudila Petra Pucelj Lukman (»Nacelo je nacin, na katerem se dogaja mladinsko delo v neki organizaciji«). Otja projektna skupina MDNFI nadaljuje s svojim delom na kolokviju, predvidoma sredi meseca junija. Tokrat v prostorih Dijaškega doma Ivan Cankar v Ljubljani, ki je tudi naš konzorcijski partner (in se odli-kuje po tem, da je edini dijaški dom v Sloveniji, ki ima pod svojim okriljem tudi mladinski center s priz-nanim statusom pri Uradu RS za mladino z bogato paleto kulturno-umetniške ustvarjalnosti). Pripravil: Andrej Fištravec Aktualno Se nadaljuje STRAN 7 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Se nadaljuje STRAN 8 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV STRAN 9 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Kako bi definirali pojem družbene odgovornosti? Pri tem konceptu ne gre le za podjetja, kot pogosto mislimo, temvec tudi za odgovornost posameznikov, organizacij, družbenih skupin, države? Koncept drutbene odgovornosti podjetij, kot ga je te leta 2001 definirala EU (Zeleni dokument za promo-cijo Evropskih usmeritev za drutbeno odgovornost podjetij), pravi, da naj bi podjetja na prostovoljni osnovi integrirala drutbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deletniki. Aktiv-nosti, ki jih izvajamo v inštitutu IRDO izhajajo iz te opredelitve, le da smo v našem Strokovnem svetu dorekli, da drutbeno odgovornost pojmujemo širše, in sicer kot individualno drutbeno odgovornost (posameznika), drutbeno odgovornost organizacij (podjetij, zavodov, izobratevalnih in raziskovalnih inš-titucij, nevladnih organizacij, vladnih organizacij), drutbeno odgovornost poklicnih skupin, in navsezad-nje drutbeno odgovornost naroda, drtave, zveze. Definicij drutbene odgovornosti je sicer veliko, a zaradi širine pojma, ki ga predstavlja, doslej ni obveljala ena sama. Na kateri razvojni stopnji glede razumevanja in spoštovanja vrednot družbene odgovornosti se nahaja Slovenija? Doslej še nisem zasledila lestvice, na katero bi bila glede teh vprašanj uvršcena tudi Slovenija. Pred leti smo sicer prejeli študijo nemške fundacije Die Bertelsmann Stiftung z naslovom "The CSR Navigator - Public Policies in Africa, the Americas, Asia and Europe", v kateri primerjajo politike na podrocju korpo-rativne drutbene odgovornosti v 13 drtavah sveta, vendar Slovenija, tal, v raziskavo ni bila vkljucena. Od nastanka inštituta IRDO leta 2004 do danes, se vse vec govori o drutbeni odgovornosti, o vrednotah, spo-štovanju, vendar ocenjujemo, da so dosedanji sistemi tako v ljudeh, kot v politiki in gospodarstvu tako mocno ukoreninjeni, da bo najbrt preteklo še kar nekaj casa, preden bodo vsi koruptivni in drugi posame-zniki, podjetja, organi, prejeli placilo (oz. pošteno kazen) za to, kar sejejo (oz. jemljejo). Verjetno bo pot-rebna kakšna »ljudska« revolucija, ali pa resnicno dovolj velika kriza, da bo prišlo do korenitih spre-memb. Ce krize ni, tudi ni potrebe po spreminjanju sistema, v katerem deluješ. Kriza pa nastaja (in se povecuje), tudi, in predvsem, zaradi prej omenjenih. Kdo so kljucni akterji na podrocju družbene odgovornosti pri nas? Kljucen akter je lahko vsakdo, ki se odloci, da bo resnicno pomagal spremeniti dosedanje sisteme na bol- je. To je lahko tako nevladna organizacija, kot skupina posameznikov, ki se s tem namenom zdrutuje, tako vlada, kot gospodarstvo, mediji. Veliko organizacij je, ki na tem podrocju v Sloveniji te precej dela-jo, ceprav smo bili ob nastanku našega inštituta (IRDO) leta 2004, edini (kolikor je nam znano), ki smo svojo dejavnost v celoti posvetili temu podrocju. Nastali pa smo seveda na civilno pobudo, kot neprofiten zavod. Kmalu smo zaznali vse vec organizacij, predvsem strokovno-interesnih, ki na tem podrocju aktiv-no spodbujajo razvoj drutbene odgovornosti. Med njimi so naše številne partnerske organizacije, s kateri-mi vsako leto organiziramo mednarodno konferenco »Drutbena odgovornost in izzivi casa«, doslej je bilo teh te šest, vsako leto na drugo temo. S partnerskimi organizacijami podeljujemo tudi Slovensko nagrado za drutbeno odgovornost Horus, od leta 2009 dalje, sedaj je v pripravi razpis za leto 2011, ki bo objavljen še maja. Tako ima Slovensko društvo za odnose z javnostmi posebej sekcijo za drutbeno odgovornost, veliko na tem podrocju dela tudi Zdrutenje delodajalcev Slovenije, Zdrutenje Manager, Zavod Ekvilib pravkar ustanavlja slovensko platformo na tem podrocju. V inštitutu IRDO trenutno zdrutujemo vec kot 100 clanov, od tega polovico kolektivnih, med njimi so tako velika, kot majhna podjetja, npr. Telekom Slovenije, Nova KBM, Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Triglav, Premogovnik Velenje, Mimovrste in še bi lahko naštevali. Veliko clanov zdrutuje tudi Slovensko zdrutenje ZN za trajnostni razvoj, ki delu-je pri IEDC na Bledu. Aktualne dogodke in veliko informacij o drutbeni odgovornosti je mogoce najti na brezplacnem portalu www.nfrcsr.org, ki ga je te pred leti vzpostavil prostovoljec Jernej Zavrl, lani pa pre-jel tudi posebno priznanje Horus 2010 za njegov prispevek k razvoju drutbene odgovornosti. Pogrešamo aktivnejšo vlogo slovenskih ministrstev na tem podrocju, a upamo, da se bo to tudi kmalu spremenilo na bolje. Veseli smo, da o drutbeni odgovornosti piše vse vec slovenskih medijev, zlasti Dnevnik, Delo, Finance, pa tudi nekateri elektronski mediji. Kako bi opredelili družbeno odgovornost NVO v primerjavi z ostalimi akterji? Menim, da so nevladne organizacije tiste, ki zapolnjujejo nek drutbeni manko – torej prepoznavajo doslej še neprepoznane probleme v drutbi in jih s svojim delovanjem poskušajo reševati, ali pa vsaj opozarjati nanje. So pomemben gradnik sodobne drutbe, in ce so dobro organizirane, lahko mocno vplivajo na spre-membe v drutbi. In prav njihov nastanek ter delovanje, kadar presega zgolj ljubiteljsko zdrutevanje na posamezno temo, lahko pomeni veliko drutbeno odgovornost. Manko, ki ga imajo te organizacije, pa je predvsem financne narave, kar jim onemogoca hiter in ucinkovit razvoj, zato so mnoge med njimi manj mocne na trgu, kot si telijo biti in svojega poslanstva v celoti ne zmorejo izpolnjevati. Nekatere tudi kma-lu usahnejo, zlasti, ce so ambicije vecje, od danih motnosti. Koliko je odgovornost za skupno dobro danes, v casu divjega potrošništva, pehanja za materialnimi dobrinami in kapitalisticnega boja za profit, sploh dosegljiva? Kako pristopati? Popolno drutbeno odgovoren skorajda ne zmore biti nihce. Vsi se lahko le cim bolj priblitujemo idealni podobi osebne in drutbene odgovornosti in jo po svojih moceh uresnicujemo. Najbolj morda tako, da tivimo uravnoteteno. Te pokojni akad. prof. Anton Trstenjak je dejal, da je samo clovek v ravnotetju zdrav clovek. Stanje duha vpliva tudi na telo. Torej, precistiti moramo svoje misli, se zavedati, kaj nam povzroca stres, nepotrebne stroške, odpadke in pomisliti, kako lahko poskrbimo za svoje zdravje, za zdra-vje drutine, drutbe, za varcevanje in s tem zmanjšanje onesnatevanja. Razmisliti moramo, koliko stvari dejansko sploh potrebujemo, in poskusiti tiveti z manj, zato, da bo vec casa za drutino, zase in za tisto, kar radi pocnemo, ne le za delo. Tudi, ce ostanemo brez dela, si je potrebno najti kakšno obliko zaposlit-ve, da cas, ki nam je na voljo, koristno pretivimo. Morda lahko ravno takrat spoznamo, da lahko pretivi-mo tudi z znanjem, ki nam ga omogoca ukvarjanje s hobijem. Morda lahko pridelate na vrtu kaj vec (npr. biološke hrane) in to prodate na trtnici, morda popazite otroke, popravite kakšen izdelek ali se kaj naucite od starejših mojstrov, katerih znanje te skorajda izumira. Tudi to je lahko vaš prispevek k ohranjanju dru-tbene odgovornosti, s tem pa seveda krepite tudi svojo lastno. Ste ustanoviteljica in direktorica IRDO-Inštituta za razvoj družbene odgovornosti, ki deluje od leta 2004, s kakšnim namenom je bil ustanovljen, kakšno je njegovo poslanstvo, vizija, cilji? IRDO – Inštitut za razvoj drutbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom raziskovati in pospeševati razvoj drutbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadevamo si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja drutbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna drutba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše drutbe o pomenu drutbene odgovornosti v Sloveniji, kar nam tudi vse bolj uspeva. Poslanstvo inštituta IRDO je torej z raziskovanjem, izobratevanjem, svetovanjem, povezovanjem in promocijo prispevati k razvoju drutbene odgovornosti v slovenskem in svetovnem merilu. Pri tem sodelujemo z domacimi in tujimi strokovnjaki, ustanovami, organizacijami, vladami in podjetji ter tako prispevamo k izmenjavi znanja in izkušenj o drutbeni odgovornosti. Naša vizija je do leta 2015 postati v Sloveniji in v svetu še bolj poznano in priznano jedro raziskovalcev in strokovnjakov s podrocja drutbene odgovornosti, ki s svojimi aktivnostmi pomembno prispevajo k raz-voju drutbene odgovornosti in drutbe v celoti. Ciljev je veliko, vsi tudi niso takoj uresnicljivi. Najvecji pa so, da ohranimo in razširimo inštitut, da pridobimo še vec partnerskih organizacij, clanov, da razširimo nekatere dejavnosti in omogocimo nemoteno likvidnost zavoda. Slednje je v razmerah, ko je potrebno za leto dni vnaprej zalagati evropske projekte, te kar umetnost. Katere so osnovne dejavnosti inštituta IRDO? Osnovne dejavnosti inštituta IRDO so raziskovanje (projekti, DO - primeri dobre prakse v Sloveniji in v tujini, znanstveni prispevki, publikacije), promocija (DO koncepta, osvešcanje medijev ter krepitev njiho-ve podpore razvoju DO (nagrada Horus, …)), izobratevanje (seminarji, delavnice, konference…), infor-miranje in povezovanje (gospodarstvo, vlada, mediji, civilna drutba, interesna zdrutenja) za izmenjavo izkušenj, znanj in krepitev DO), svetovanje in razvoj (novih DO projektov, tudi izdelkov in storitev za narocnike; sodelovanje pri oblikovanju DOP strategij, …), zalotništvo (zborniki, prirocniki, CD- knjige, e-mesecnik za clane…), dobrodelnost (mladi in drugo). Bistven poudarek dajete raziskovalni dejavnosti. Ravnokar izvajate raziskavo o dobrem pocutju zapos-lenih; komu je namenjena, kdaj bodo znani rezultati? V sodobnem svetu je drutbena odgovornost nujna za uspešno delovanje podjetij, prav tako dobro pocutje zaposlenih. Ker nas je zanimalo, kakšno je stanje v slovenskih podjetjih, smo pripravili raziskavo z nazi-vom »Dovolj celovit model merjenja dobrega pocutja zaposlenih v tranzicijskih organizacijah s primerja-vo inovativnih in manj inovativnih«. Vzorec te raziskave zajema priblitno 2400 pravnih oseb. V raziskavi lahko sodelujejo tako podjetja kot neprofitne organizacije in javne ustanove, izpolnjujejo pa jo vodje pod-jetij in nekaj njihovih zaposlenih. Raziskavo izvaja multidisciplinarna raziskovalna skupina uciteljev na Ekonomsko-poslovni fakulteti (Inštitut za podjetništvo, Inštitut za marketing in Inštitut za organizacijo in informatiko) Univerza v Mariboru in raziskovalci v IRDO - Inštitutu za razvoj drutbene odgovornosti, po narocilu Javne agencije za raziskovalno dejavnost republike Slovenije, vodja raziskave pa je zasl. prof. ddr. Matjat Mulej. Raziskovalni projekt se nanaša na aktivnosti drutbene odgovornosti, inovativnosti in upravljanja cloveš-kih virov, ki se izvajajo v slovenskih podjetjih in vplivajo na poslovno uspešnost v podjetjih. Cilji razis-kovalnega projekta so naslednji: . razviti celovit model merjenja dobrega pocutja zaposlenih v tranzicijskih organizacijah s primerjavo inovativnih in manj inovativnih, . razviti orodje za merjenje drutbene odgovornosti, inovativnosti in sistematicnega upravljanja clove-ških virov, . razviti orodje za merjenje telesnega in custvenega pocutja, duhovnega stanja, emocionalnega in psi-hološkega dobrega pocutja, poznavanja in izvajanja raznih tehnik zagotavljanja dobrega pocutja itn., . z njim izmeriti drutbeno odgovornost in inovativnost organizacij ter uspešnost upravljanja cloveš-kih virov, in . izmeriti povezanost med uspešnostjo organizacij in dobrim pocutjem zaposlenih. Rezultati raziskave bodo objavljeni kot clanki v najuglednejših tujih in slovenskih strokovnih revijah ter kot referati na mednarodnih posvetovanjih, kakor tudi v znanstveni monografiji. Kasneje bomo ta spozna-nja prenašali tudi na študente in praktike. Ker gre za temeljni projekt na drtavni ravni v okviru Javne agencije za raziskovalno dejavnost republike Slovenije, ki omogoca pridobivanje novih znanj na bistvenem, a doslej zanemarjenem podrocju drutbene odgovornosti, inovativnosti in upravljanja cloveških virov kot pogojev za poslovno uspešnost, smo veseli vsakega izpolnjenega vprašalnika. Z raziskavo bomo zakljucili najkasneje do sredine junija, prve rezultate pa upamo, da bomo lahko objavili še v tem letu, saj je vprašalnik precej kompleksen. Katere so še vaše ostale raziskave in publikacije na podrocju raziskovanja družbene odgovornosti? Sodelavci inštituta smo te leta 2005 priceli z objavljanjem prispevkov na razlicnih strokovnih in znans-tvenih konferencah v Sloveniji in v tujini. Predstavniki inštituta so s svojimi strokovnimi prispevki sode-lovali na številnih strokovnih in znanstvenih srecanjih v Sloveniji in v tujini. V letu 2009 smo uspešno kandidirali za sredstva in tudi prejeli odobritve ter pogodbe za naslednja dva 3-letna raziskovalna projek-ta: (1) Dovolj celovit model merjenja dobrega pocutja zaposlenih v tranzicijskih organizacijah s pri-merjavo inovativnih in manj inovativnih (sodelovanje EPF UM in IRDO, ARRS - omenjeno pri prejšnjem vprašanju). (2) Razvoj modelov formalnega in neformalnega izobratevanja za poklic mladinskega delavca za vkljucevanje v programe organizacij (sodelovanje IRDO in 16 konzorcijskih partnerjev, MŠŠ (ESS)). V letu 2010 smo uspešno kandidirali za sredstva in tudi prejeli odobritev ter pogodbe za naslednja dva projekta: . Cezmejni projekt SLO-AT: »Chance4Change: Razvoj, izvedba in vrednotenje programov za izbolj-šanje subjektivnega dobrega pocutja«, nosilec Mariborska razvojna agencija, skupaj 8 partnerjev v projektu, 3-letni projekt. . INO 2010 – izobratevanje, svetovanje, delno Horus, konferenca (1 leto), nosilec GV Izobratevanje d.o.o., 4 konzorcijski partnerji v projektu. Objav strokovnih prispevkov, clankov je precej. Npr. vseh bibliografskih postavk v Cobissu - uradni evi-denci ima ddr. Mulej preko 90, od tega je 5 clankov v vrhunskih svetovnih revijah (seveda s soavtorji), med drugim je bil mentor 4 novim magistrom, ki se ukvarjajo z drutbeno odgovornostjo. Raziskovalno so delovali tudi drugi clani in zaposleni v inštitutu z objavami na razlicnih dogodkih, konferencah ipd. Na podrocju zalotništva izdajamo samostojno ali v partnerstvu elektronske knjige, prirocnike, e-novice za naše clane in druge publikacije. Izdali smo naslednja dela: . Zbornik z vsakoletne konference Drutbena odgovornost in izzivi casa (teme: narava in clovek, med-generacijsko sodelovanje, vloga menedterjev pri drutbeni odgovornosti, mladi ipd.), . CD knjiga: Eseji o drutbeni odgovornosti, 200 izvodov (decembra 2010), januarja 2011 še 300 izvodov ponatisa, . Zbornik finalistov - Slovenska nagrada za drutbeno odgovornost Horus 2009, 2010, . Redni dnevni kliping o DO in spremljanje rasti objav o DO v slovenskih medijih - v sodelovanju s Press Clipping d.o.o. (od 2007 dalje), . SFPO – Prirocnik o DOP po EFQM – strokovno sodelovanje IRDO, . Mesecne IRDO e-novice za clane: 10 številk izdanih v letu 2010, 3. leto izhajanja, . Prirocnik za uvajanje drutbene odgovornosti v malih in srednje velikih podjetjih (kot stro-kovni izvajalec v projektu), . Objave v konferencnih zbornikih drugih, In še kar nekaj drugih naslovov bi lahko našteli… Vaše delo zaobjema tudi svetovanje, izobraževan-je in medijsko dejavnost? Da, to je posledica našega raziskovanja in del pos-lanstva inštituta. Informacije pridobivamo, dopol-njujemo in tako pridobljeno znanje širimo. Za sve-tovanje in izobratevanje se odlocajo predvsem podjetja in nevladne organizacije, sodelovali pa smo tudi te z lokalno skupnostjo (upravne enote, obci-ne). Posredujemo jim osnovne informacije o drutbeni odgovornosti in jim pomagamo pri oblikovanju interne strategije razvoja drutbene odgovornosti. Skupaj z njimi ustvarjamo partnerske povezave ter tako krepimo skupno drutbeno odgovornost. Da bi bili naši clani cim bolje obvešceni o dogajanjih na tem podrocju, zanje izdajamo mesecne e-novice, spodbujamo pa tudi porocanje drutbene odgovornosti v medijih – tudi tako, da z veseljem posredujemo informacije ali povetemo novinarje do primernih virov na tem podrocju. Veliko zanimanja za informacije je tudi pri bodocih diplomantih, saj mnogi citirajo našo literaturo kot enega izmed relevantnih virov infor-macij pri pripravi njihovih diplomskih ali magistrskih nalog. Vsako leto organizirate konferenco Družbena odgovornost in izzivi casa. Letošnja je bila posvecena temi Mladi v presecišcu svetovnih sprememb. Kako ocenjujete izid konference, kakšni so njeni sklepi? Vsaka naša dosedanja konferenca je po obsegu, pa tudi kakovosti, presegla prejšnjo. Tako smo leta 2006 s prvo enodnevno in slovensko konferenco zabeletili 12 avtorjev in priblitno 70 udeletencev. Letošnja, te šesta po vrsti, pa je imela cez 90 avtorjev oz. prispevkov iz vec kot 11.-tih drtav, ter priblitno 200 udele-tencev. Bila je prvic tudi tridnevna, pred tem pa obicajno dvodnevna konferenca. Vec znanstvenikov, strokovnjakov, praktikov (mladinski delavci) iz razlicnih podrocij ter predstavniki mladinskih organizacij, so sprejeli naslednje sklepe (natancnejši opis sklepov najdete na spletni strani inštituta IRDO (www.irdo.si)): 1. Spodbujati je potrebno družbeni dialog in ustvarjanje institucionalnih rešitev za oblikovanje boljših pogojev za delovanje mladih v Sloveniji. 2. Prehodi v odraslost so vedno bolj negotovi, razlicni in nedokoncani. 3. Odraslost postaja vedno bolj družbeno nezaželjena. 4. Potrebna je kar se da široka refleksija in problikovanje družbenih praks (od teoretske do institucionalne produkcije in reprodukcije), ki podpirajo delovanje potrošniških družb. 5. Potrebujemo interdisciplinarnost in vecji dialog za afirmiranje mladinskih vprašanj. 6. Redno empiricno raziskovanje sodobnih slovenskih mladin. 7. Družbena odgovornost je netehnološka inovacija, v katero naj se vkljuci cim vec mladih in državljanov. 8. Urediti je potrebno ravnotežje med razpisanimi izobraževalnimi programi in potrebami trga za zaposlovanje mladih. 9. Prevec smo tolerantni do zlorabe substanc (tobak, alkohol) – mladi naj jih zacnejo uporabljati cim kasneje. 10. Potrebno je ozavešcanje javnosti za vec družbene odgovornosti s pomocjo kreativnih del mladih. 11. Vsebinsko povezovanje mladinskih mrež pomaga razvijati nove projekte za mlade. 12. Koordinacija dela in skupnega nastopa na trgu prenocitvenih kapacitet v okviru slovenskih mladinskih centrov. 13. Socialno podjetništvo je lahko pomembna oblika zaposlovanja mladih. 14. Spodbujanje mladinskega podjetništva je mogoce tudi z novimi priznanji in nagradami. 15. Povezovanje Slovencev iz zamejstva in iz sveta s Slovenijo. 16. Naslednje leto konferenca na temo kulture, vrednot, osebne in družbene odgovornosti. 17. Potrebna je demarginalizacija mladinskega dela. 18. Svet potrebuje vsestransko preobrazbo delovanja in obnašanja. Sodelujete tudi v projektu CSR-Code to Smart Reality for SMEs. Za kakšen projekt gre, dosedanji rezultati? Namen projekta je bila vzpostavitev podpornega okolja za vecjo ozavešcenost o pomenu drutbene odgo-vornosti med podjetji in drugimi javnostmi. Inštitut IRDO je od maja 2006 do oktobra 2007 sodeloval z Gospodarsko zbornico Slovenije – Obmocno zbornico Maribor (sedaj Štajersko gospodarsko zbornico) pri projektu »CSR – Code to Smart Reality for SMEs«. V okviru projekta so potekale razlicne aktivnosti, clani inštituta IRDO pa smo s svojim strokovnim delom sodelovali na vec podrocjih. V aktivnosti projek-ta so bila vkljucena predvsem mala in srednje velika podjetja iz vse Slovenije, podjetniški svetovalci in ostale institucije. Rezultati projekta so bili: 1. Oblikovan osnutek Kodeksa drutbeno odgovornega ravnanja MSP-jev v Sloveniji – priprava in predstavitev v podpornem okolju. 2. Vzpostavitev Informacijskega centra o DOP, ki je dosegljiv MSP-jem in drugim deletnikom (informacije, dobre prakse, DOP orodja…) ter DOP svetovalni servis. 3. Izmenjava dobre prakse (mednarodna delavnica o DOP, izmenjava izkušenj med britanskimi in slo-venskimi MSP-ji; prirocnik s primeri dobre prakse DOP; DOP nagrada v Sloveniji in prepoznavanje najbolj drutbeno odgovornih MSP-jev, študijski obisk v Veliki Britaniji). 4. Razvoj in izvedba programa usposabljanja za svetovalce MSP-jem o DOP (24 svetovalcev usposob-ljenih in vkljucenih 29 malih in srednje velikih podjetij v proces usposabljanja in svetovanja). 5. Oblikovanje predstavitvenih gradiv in graficne podobe za DOP v Sloveniji, izvedba promocije pro-jekta (strokovni in predstavitveni clanki o DOP v Sloveniji, natisnjena DOP informacijska kartica, izvedba zakljucne konference, itd.) Inštitut IRDO je kot strokovni izvajalec aktivno sodeloval z Gospodarsko zbornico Slovenije – Obmocno zbornico Maribor pri projektu »CSR – Code to Smart Reality for SMEs« in sodeloval pri pripravi nasled-njih podprojektov: . informativne delavnice po obmocnih enotah GZS, . usposabljanje o drutbeni odgovornosti za podjetniške svetovalce, . spletno stran kot informacijski center z informacijami o drutbeni odgovornosti, . prenos dobrih praks (mednarodna delavnica in študijska pot v Veliko Britanijo za podjetja ter podjetniške svetovalce), . prirocnik s primeri dobre prakse "Uvajanje drutbene odgovornosti v poslovno prakso malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji", . zakljucno konferenco projekta, . ter informirali slovensko javnost o drutbeni odgovornosti. Zelo aktivni ste v zvezi z nagrado Horus. Kako ocenjujete dosedanje ucinke te nagrade? Inštitut za razvoj drutbene odgovornosti in Slovensko društvo za odnose z javnostmi sta leta 2009 v sode-lovanju z drugimi partnerji objavila razpis za pilotno podelitev Slovenske nagrade za drutbeno odgovor-nost - Horus. V letu 2010 sta razpis ponovila, z dodatnimi partnerji projekta, skupaj s 13 partnerji: stroko-vno-interesna zdrutenja, organizacije, podjetja, mediji, Komisijo, ki je ocenjevala v 2. krogih, je leta 2010, ko smo objavili razpis te drugic, sestavljalo 17+1 clan. Sestavljali so jo predstavniki razlicnih funk-cij in strok; strokovno-interesna zdrutenja, nevladne organizacije, mediji, znanstveniki, podjetniki, pred-stavniki komisij. Na razpis se je prijavilo 8 podjetij, od tega 3 velika in 5 majhnih. V Letu 2009 pa se je na razpis prijavilo 11 podjetij. Za posebno priznanje se je potegovalo 6 predlogov, tudi s strani javnosti in clanov ocenjevalne komisije, izbrana pa sta bila Jernej Zavrl in Vida Ogorelec Wagner. Podelili smo nagrado majhnemu in velikemu podjetju, v srednji kategoriji prijav ni bilo. Zmagovalca sta bila Unicredit Bank Slovenija d.d. v kategoriji velikih podjetij, v kategoriji majhnih pa Abbott Laboratories d.o.o.. Zma-govalci nagrade Horus 2009 pa so bili Trimo d.d., Informa Echo d.o.o. in Atech Elektronika d.o.o.. Podelitev nagrade v letu 2010 je bila novembra v Ljubljani, pred tem smo 2.9.2010 v Ljubljani organizira-li seminar za prijavitelje, ki se ga je udeletilo 7 podjetij, od katerih so na razpisu potem sodelovala 3. Na seminarju so predavali strokovnjaki, vecinoma clani ocenjevalne komisije in predstavniki lanskih zmago-valcev Horus (10). Predstavitev clanov Ocenjevalne komisije, porocilo o delu Ocenjevalne komisije in predstavitve prijavljenih podjetij ter podpornih partnerjev projekta so zbrani v Zborniku finalistov 2010 Slovenske nagrade za drutbeno odgovornost Horus, ki je izšel na dan podelitve nagrade Horus. Izdajatelja sta bila PRSS in IRDO, naklada 500 izvodov. V letu 2009 je prav tako izšel zbornik finalistov te nagrade, vendar v manjši nakladi (200 izvidov). Ocenjujemo, da je nagrada Horus pomembno prispevala h krepitvi drutbene odgovornosti v Sloveniji in k razvoju le-te. Opatamo namrec, da se podjetja vse bolj zanimajo za sodelovanje na razpisu in se pred tem tudi po leto dni in vec intenzivno (ravno s pomocjo vprašalnika pri tej nagradi) pripravljajo na uravnote-teno uvajanje drutbene odgovornosti v njihovo poslovno prakso. Vprašalnik in razpis za tekoce leto je mogoce najti na spletni strani www.horus.si, letošnji razpis bo objavljen predvidoma maja 2011, dodani pa bosta še dve novosti - vabilo za sodelovanje slovenskim podjetjem v tujini in novinarjem. Kakšni pa so sicer kriteriji za vrednotenje družbene odgovornosti, ali obstaja kakovostno certificiranje za to podrocje? Enotnih kriterijev za to podrocje ni, razlicne institucije objavljajo svoje kazalce, priporocila, smernice. Tako se veliko podjetij zgleduje po kazalcih smernic GRI pri porocanju, v minulem letu pa so kot pripo-rocila podjetjem bile objavljene dolgo pricakovane smernice ISO 26000, ki smo jih našim clanom na okrogli mizi ob letnem srecanju clanov letos te predstavili, predstavitev pa nacrtujemo ponovno v juniju 2011. Nagrada Horus vecino podrocij, ki jih priporoca ISO 26000 te vkljucuje. Zato je mnogim dovolj dobra osnova za analizo stanja in ugotavljanje lastnih pomanjkljivosti znotraj podjetja te to, da izpolni vprašalnik za nagrado Horus, cetudi potem na samem razpisu podjetje ne sodeluje. Zgodilo se nam je namrec to, da smo po zakljucku razpisa lani vprašalnik umaknili s spletnega mesta, saj bo maja letos obja-vljen nov vprašalnik z nekaj dopolnitvami, a so nas podjetja poklicala in prosila, da ga vrnemo nazaj na spletno stran, ceš, da jim precej koristi pri njihovem delu. Tudi to nam predstavlja merilo kakovosti in hkrati priznanje, da je nagrada Horus v slovenskem prostoru pomembna, potrebna in kot takšna uravnotetena (kljucna podrocja: okolje, zaposleni, skupnost, trg in vodenje) ter inovativna (skuša zaobjeti celostno poslovanje podjetja, organizacije, podobno kot ISO 26000). Kakšne so prednosti in slabosti, da ima IRDO sedež v Mariboru? Morda je potrebno, da IRDO deluje v Mariboru in na ta nacin opozarja na pomen decentralizacije in spod-buja tako lokalno, kot nacionalno delovanje ter ozavešca o pomenu drutbene odgovornosti. Sicer je pos-lanstvo inštituta IRDO delovati nacionalno, pa tudi globalno in lokalno, vse cim bolj uravnoteteno. Zaenkrat s svojim delom trkamo na mnoga vrata, a se ponekod, morda prav v lokalnem okolju, še prepo-casi odpirajo. Letos smo izvedeli, da je tupan prestolnice vprašal nekatere clane programskega odbora naše konference, zakaj ni ta mednarodna konferenca v Ljubljani. Ce bi bila tam, bi jo najbrt podprli z vec kot 200 EUR, kolikor nam je letos namenilo tupanstvo MOM. A se na dolgi rok pokate, kakšen tek kdo tece, zato verjamemo, da se bo tudi v Mariboru še kaj premakni-lo na bolje. Vsekakor pa je potrebno biti skoraj vsaj enkrat tedensko v Ljubljani, ce teliš delovati nacio-nalno. Ali obstajajo sticne tocke med poslovanjem po nacelu družbene odgovornosti in poslovanjem po nace-lih upravljanja raznolikosti? Sticne tocke prav gotovo obstajajo med temi naceli. Koncept drutbene odgovornosti, kot ga pojmuje EU (2001) namrec zajema štiri kljucna podrocja: odnos do zaposlenih, odnos do okolja, do skupnosti in odno-se na trgu. Torej je odnos do zaposlenih z vidika drutbene odgovornosti eden izmed temeljnih podrocij, kamor sodi tudi zagotavljanje spoštovanja raznolikosti, kot osnovne clovekove pravice. O tem pa govorijo tudi priporocila smernic ISO 26000. Vsak clovek s svojo edinstvenostjo, torej raznolikostjo od drugih, lahko pomembno pripomore k uspehu organizacije, podjetja, v katerem deluje. Ce vodstvo in zaposleni skupaj prepoznajo prednosti teh raznolikosti in jih spletejo v takšne kombinacije, ki se medsebojno dopol-njujejo in hkrati inovirajo obstojece poslovanje, je uspeh takšne organizacije, podjetja na dolgi rok zago-tovljen. In tudi to je lahko del drutbene odgovornosti. Intervju opravila: Tatjana Greif. Intervju objavljamo z dovoljenjem ZSU. Vir: e-revija ZSU, http://revija.zsu.si (17. maj 2011). Iskrena hvala! Inštitut IRDO praznuje 7. rojstni dan 15. julija 2004 je bil ustanovljen prvi in takrat edini Inštitut, ki se je zacel ukvarjati izkljucno z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji. V letu 2011 ponosno združu-jemo približno 100 clanov, od tega skoraj polovico kolektivnih, ter veliko strokovnjakov, raziskovalcev, znanstvenikov in drugih ljudi dobre volje, ki se zavedamo pomena osebne in družbene odgovornosti. Ob 7. obletnici inštituta IRDO smo se z nekaterimi našimi partnerji in clani dogovorili, da bomo za clanice in clane našega inštituta organizirali nekaj brezplacnih delavnic, na katere vas vljudno vabimo. Vabimo vas na naslednje BREZPLACNE DELAVNICE: 1. Smernice za družbeno odgovornost ISO26000 v slovenskih profitnih in neprofitnih organizacijah, ki bo v petek, 17. junija 2011 od 10.00 do 14.00 ure, v sejni sobi SIQ, 1. nadstropje, Tržaška 2, Ljubljana. Novembra 2011 so izšle dolgo pricakovane smernice – standard za družbeno odgovornost ISO26000. Da bi bili naši clani cim bolje seznanjeni s tem standardom in njegovimi možnostmi za uporabo v praksi, smo se povezali Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) in Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ) ter za clane inštituta IRDO in simpatizerje pripravili omenjeno delavnico. Na delavnici bo predavala Blanka Kaker, vodja produktov SIQ in clanica inštituta IRDO. 2. Izzivi pridobivanja nepovratnih sredstev EU, ki bo v torek, 5. julija 2011, od 10.00 do 14.00 ure v sejni sobi ob podjetju Creditexpress d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor (Trgovsko poslovni center City 1, 4. nadstropje). Predavala bo strokovna sodelavka in clanica inštituta IRDO, Alenka Zelenic. 3. Retorika in javno nastopanje, ki bo v sredo, 22. junija 2011, od 10.00 do 13.30 ure v sejni sobi ob podjetju Creditexpress d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor (Trgovsko poslovni center City 1, 4. nad-stropje). Predavala bo priznana moderatorka in clanica inštituta IRDO, Irena Polak Fištravec. Videli jo boste lahko tudi na Festivalu Lent, ki bo potekal v casu od 24.6. 2011 do 9.7. 2011 v Mariboru. Vec o festivalu Lent lahko preberete na http://www.festival-lent.si/. Ob tej priložnosti vas vljudno vabimo, da se udeležite teh brezplacnih delavnic in da nanje povabite tudi druge. Udeležba na delavnici je brezplacna! Prosimo vas, da vašo udeležbo potrdite na naslovu ales.jambrek@irdo.si cim prej. Število udeležencev je omejeno! Natancnejša vabila z opisom vsebine vam bomo poslali še s posebno e-pošto, predvidoma 14-dni pred posamezno delavnico. Vsem predavateljicam iskrena hvala za sodelovanje, clanom pa za udeležbo! _____________________________________________________________________________________________ FESTIVAL LENT GOSTITELJ MEDNARODNE KONFERENCE O PROSTOVOLJSTVU NA FESTIVALIH - ProLENT Tudi Festival Lent se je vkljucil v dogajanje v okviru Evropskega leta prostovoljstva. V sodelovanju s Slo-vensko filantropijo, Inštitutom IRDO, društvom MARS in drugimi partnerji 1. in 2. julija na prizorišcu Jaz-zlenta gostimo Mednarodno konferenco o prostovoljstvu na festivalih. Govorci iz podjetij, ustanov, nevladnih organizacij in organizatorjev festivalov bodo v dveh dneh osvetlili razlicne vidike prostovolj-stva, ki so primerne tudi za dogodke kot so festivali. Prvi dan se bodo udeleženci seznanili s stanjem na podrocju prostovoljstva v Sloveniji, možnimi oblikami organiziranega prostovoljstva, izmenjali bodo izku-šnje v podjetjih, ki so že zacela uvajati prostovoljstvo v svoje družbeno odgovorno delovanje. Drugi dan bodo predstavniki razlicnih domacih in tujih festivalov predstavili svoje izkušnje pri delu s prostovoljci. Vljudno vabljeni! Pripravila: Mirjana Mladic Intervju Intervju z Anito Hrast, direktorico Inštituta IRDO, je bil objavljen v 4. številki spletne revije »Danes temelj, jutri steber«, ki izhaja v okviru ZSU - Zdrutenja slovenskih ustanov - fundacij. Se nadaljuje -Vsi se lahko le cim bolj priblitujemo idealni podobi osebne in drutbene odgovornosti. STRAN 10 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Se nadaljuje STRAN 11 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Se nadaljuje STRAN 12 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Se nadaljuje STRAN 13 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Se nadaljuje Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO STRAN 14 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Se nadaljuje STRAN 15 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Se nadaljuje STRAN 16 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV STRAN 17 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV 1 STRAN 18 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV SRAMOTA »CIVILIZACIJE« Dr. Mitja Peruš Clan inštituta IRDO (Opomba uredništva: clanek objavljamo z dovoljenjem avtorja, prvotno je bil objavljen v casniku Vecer) Lahko bi koncno imeli raj na zemlji, pa ga tal zapravljamo – zaradi zdolgocasenih potrošnikov, ki ne znajo tiveti brez pretiravanja. Skoraj nic res hudega se še ni zgodilo, a ponorele sisteme se ne da usta-viti, razen z velikim naporom. Kult ekspanzionizma (»rasti«) in s tem genocidno onesnatevanje gresta predalec. Oboje krši vec osnovnih clovekovih pravic – do zdravega okolja, hrane, vode, varnosti, nedis-kriminacije, dostojanstva… Zaradi toplogrednih plinov (zaradi transporta, tivinoreje idr.) bo temperatura rasla še stoletja, morska gladina pa, tudi zaradi termicnega raztezanja, še tisocletja! Tivalske in rastlinske vrste se zato te mnoticno selijo ali izumirajo: 30% vrst je izumrlo zaradi cloveka in še enkrat toliko jih je ogrotenih! Podnebni kaos se bo vlekel in prevesil tudi v drutbenega in zdravstvenega. Priznajmo motnost milijardnih cloveških trtev. Ne bodimo kot tisti, ki so se leta 1990 zgratali nad Drnovškom, ko je omenil nevarnost stotisoc mrtvih v Jugoslaviji. Resno napovedujem(o) razpad te civilizacije (ce ne bo megalo-manskih ukrepov kmalu); a tudi ce ga ne bo, bo to zgolj po zaslugi nas, ki opozarjamo in/ali varcujemo s porabo. Zaenkrat kate, da smo nesposobni pretiveti kot ljudje. Ob sedanjih trendih: ce morda kdo bo pre-tivel vojne zaradi unicevanja planeta, bo to tak, ki tega ne zasluti in takšen bo vedno ogrotal obstoj tive-ga in sebe. Zmanjševati potrošnjo – le to res vtge, le to zmore navaden clovek kadarkoli. To je najboljši ukrep proti elitam, ki nas s »piramidnimi igrami« izdajajo. Npr. povecujejo stopnjo tekmovalnosti z velikimi denarnimi kaznimi drtavam, ki »izgubljajo konkurencnost«. S številnimi triki nas dobesedno silijo v pot-rošnjo. To ni le kapitalisticna zarota, to je zelo nevarna igra. Današnje zapletene in zahtevne sisteme velja dojemati celostno, ne pa se z njimi otrocje in adrenalinsko igrackati. Ta sistem dela, ker mi delamo! Ni narobe, da delamo, ampak da delamo glede na (eko)okolišcine napacne stvari za napacne ljudi! Saj jim gre le za provizije, ki jih pobirajo. Ni vatno delati, treba je narediti – (splošno) korist! Ta nima (vec) zve-ze z denarjem, ki je le redkokdaj še merilo vrednosti. En srednje dolgi polet izpusti na osebo toliko CO2 kot kurilna sezona Slovenca. Zakaj se letalske-mu prometu prevec »gleda skozi prste« v Kyoto protokolu ipd.? Zakaj se nas celo perverzno sili k potroš-nji? Zakaj bankam ni treba vracati davkoplacevalskega denarja, s katerim so bile rešene iz zablod? Itd.itd. Zarota peticnetev in kapitala (ne Tidov)! (Npr. Kramar, bivši šef NLB, ni izplaceval pravilnih obresti mnoticam pri »Modrem varcevanju«, zato dobi milijon nagrade.) Omogocamo jim to: Trošenje je kolabo-racija. Niso demonstracije najprimernejše. Morebitno razgrajanje samo poveca porabo in zacarani krog. Raje volite proti, tako da ne kupite! Razen nujnega ali neluksuznega kakovostnega. Neumno je nic ukrepati, npr. pustiti podnebnim nesrecam, da unicujejo premotenje, in prepustiti zavarovalnici povrnitev, da to spodbuja proizvodnjo in financne tokove – a povecuje onesnatevanje in nas spodnaša. Takih nevarnih »zacaranih krogov« je veliko… Etika je vsaj danes pomembnejša od udobja, »razvoja« in celo znanja. Kar naprej se govorici o inovativnosti, ki pa navadno postaja sama sebi namen. Tehnologije nas vecinoma peljejo »z detja pod kap«, gledano celostno oziroma kot pokate cas – npr. pri biogorivih, sevanjih, plastiki, hormonskih motnjah, azbestozi. Kakovost tivljenja se danes (na Zahodu) v povprecju manjša, ne vec veca (razen površinsko). Zavozlali smo se in, mi credniki, »ne stojimo vec na lastnih nogah«, sutnji netransparentnega sistema! Znanstveniki in tehniki, predvsem biotehnologi, ali se bomo prebudili v slonokošcenih stolpih? Zastarelo je tisto: mi delamo (s trudom!) svoje; ce pa to drugi tal zlorabijo, ni naša stvar. Saj oni ne vedo, kaj delajo, le mi (morda) vemo! Sicer pa se bo vse vrnilo vsako-mur – pametnjakovicem, egoistom in bedakom, tal pa tudi inovatorjem. Umetna hrana in nacin tivljenja, pregreta ali prevec hlajena stanovanja ter drugi odmiki od narav- nosti pogosto škodijo zdravju. V »krvavih« (saj so iz nafte!) plastenkah voda stane in eko-škodi tisockrat vec kot iz pipe in v povprecju ni vecje kakovosti, katejo raziskave. Nasploh bo razvajenim in neinformi-ranim prihodnost tetka. Tudi sedanje leterno tivotarjenje vecine na ravni cenenega kruha in iger, pa tudi drog in virtualnih realnosti (od kiber in psiho do verskih), se bo sprevracalo v… – še bolj kot v zgodovi-ni. Ce smo zelo celostni in pošteni, je danes zelo tetko narediti kaj nedvoumno koristnega – veliko tetje kot v preteklosti. Novo znanje nam kate slabe strani mnogih dejavnosti, katerih dvoreznost ali nevarnost nekoc ni bila ocitna. Zlorabljivo bodo vedno zlorabljali! Zelo redko kdo se je zmoten soociti z resnico in nejasnostmi v zvezi z njo. In skoraj nihce ni sposoben gledati dovolj celostno. Bolje narediti nic kot napak – npr. skoraj nic preverjano gensko spremenjeno hrano. Za radioaktivno sevanje je dovolje-na doza danes petstokrat nitja kot ob zacetkih atomskih poskusov, ko so dovoljeno dozo prav tako smat-rali kot »zanesljivo varno«. Poskusne zajcke se pac vedno trtvuje do roba. Zakaj biti »zajcek«, le da agre-sivna multinacionalka, npr. Monsanto, še vec zasluti? Za Svetovno trgovinsko organizacijo je trgovina pomembnejša od zdravja in sodobni zakon ji to celo omogoca. Celo v oceanih je te nevarno malo rib—zaradi lova—in koral idr.—zaradi otopljevanja, ki vodi še v spremembe tokov, zacenjajoc nepredvidljive masakre. Na kopnem pa le-te povzrocajo kolosalne secnje, potigi, zastrupljanja, zazidave… Tako kot so tekmovalni športniki le na videz zdravi, v resnici pa so dokazano imunsko oslabljeni, tako je naša podivjana civilizacija (in njena elita in baza) – nestabilna, šibka. Tisti, ki danes profitirajo, to pretetno zaradi strateškega polotaja v sistemu, torej zagrebenosti ali srece, vse redkeje zaradi zaslutnosti. A kopljejo jamo vsem: Danes povsem zdravi, jutri—le zaradi onesnatenosti plus vse hitrejših vremenskih sprememb—»alergijske« idr. tetave, npr. z grlom, nosno votlino, dihanjem idr., cez nekaj let smrt zaradi vrocinskega vala ali posledicnih novih epidemij—ali raka, ki je pretetno okoljskega ali prehranskega izvora—ali… Tudi otroci bodo obcutili in spoznali, kako se je pretiravalo v današnjih odlocilnih casih. Zato je dvorezno jih voziti na »ekološke tedne« tisoce kilometrov dalec. Talostni so eko-nekonsistentnosti in eko-blefi. Tudi da so estradne in športne zvezde v politiki (so v njej dobre?) je napaka ljudstva. To bo tudi odlocilo, ali se bodo i-omretja kot Facebook, Twitter idr., ki omogocajo bliskovito usklajevanje, uporab-ljala za podporo pravici in svobodi (kot zdaj v arabskem svetu) ter demokraciji ali pa za populizem in neumnosti. Vsekakor to vsaj eko-stane: stretniki in povezave povzrocijo ogromno izpustov CO2. Da povzamem: Kriza se je razvijala od financne do gospodarske do monetarne/doltniške, kar se razvija v politicno, nato bo šlo v inercialno krizo (ko si te vsi telijo umiritve, a dogajanj ni mogoce vec ustavljati) in naposled v popolno eko-zdravstveno krizo ter se seveda vzajemno poglabljalo v mešanico vseh kaosov. Zato je nujno planetarno onemogociti (izpogajati v OZN idr.) mehanizme pretirane tekmo-valnosti. Sever naj zmanjša potrošnjo, Jug pa rodnost. Dobro bi bilo razvrednotiti denar po faktorjih nekoristnosti. Po piratski globalizaciji pride spet lokalizacija. (Eko)poljedelstvu se mora vrniti dostojans-tvo. Veljalo bi prepovedati oglaševanje; ostane naj le obvešcanje, ki ne zavaja. Bolj obdavcevati bogas-tvo, potrošnjo, transport, kapital in vse ekscese, to pa nameniti naravovarstveni sanaciji! Sicer, ali ste res pripravljeni prenašati, kako vaši sinovi in vnuki pobijajo podnebne begunce na meji ali v silah NATO? (Ljudje, ki ubijajo otroke drugih za svoje otroke – to je zastarelo, tivalsko. Ni vatno, cigav je otrok.) Telite nepravicne vojne z (neo)kolonialisticno izkorišcanim in preobremenjenim Jugom, ki je vecji od nas? Ali smo sploh sposobni pretiveti? Vsi se pocutijo mocne, da bodo druge obvladali in izvrgli, a to so iluzije. Kajti zmaga – narava. Še bakterije postajajo odporne na antibiotike; podgane so bolj tilave od nas… Streznitev! Od površinskosti k bistvu! Obogatimo notranje tivljenje; k uravnotetenju, razumevan-ju, harmoniji, socutju, ljubezni! In nujno, bolje še pred vojnami kot med vojnami, zmanjšati potrošnjo. Saj se da tiveti veselo skromno zdravo tivljenje. Prispevki Se nadaljuje STRAN 19 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV STRAN 20 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV SOCIALLY RESPONSIBLE ENTREPRENEURSHIP AND BUSINESS ETHICS Ddr. Matjat Mulej, Prof. Emer. University of Maribor, Faculty of Economics and Business, and IRDO Institute for Development of Social Responsibility, Maribor, Slovenia (head of experts board), And IASCYS International Academy for Systems and Cybernetic Sciences, Vienna (president), European Academy of Sciences and Arts, Salzburg (member), European Academy of Sciences, Arts and Humanities, Paris (member) Abstract: ‘Problems can not be solved with the mentality that has caused them’. Hence, the 2008- crisis can not be solved with ethics of one-sided and short-term mentality of the industrial and neo-liberal economics, which has caused the ‘Bubble Economy’ of several recent decades. Neither the market nor the govern-ment alone have assured the common benefit of all humans so far, as they were supposed to in the so-called capitalistic or communistic/socialistic socio-economic order over the recent centuries. The pre-industrial mentality has neither been able to assure the common benefit that should result from the ‘invisible hand’ or the ‘visible hand’ of power-holders. The decisions/actions have always been made and taken by humans, making or heading organizations, be it families, enterprises, non-governmental organi-zations, public institutions, or government bodies. The role of organizations is to provide for synergetic co-operation of specialists toward holism as the basis of the common benefit. These facts make us think about humans, their responsibility, values, culture, ethic, and norms (VCEN), with a focus on entrepreneurial and business life, in this text. They make us think about an inno-vativechange in mentality (both as a process of beneficial change and as its outcome). Thus, we come to think of combining in a synergy (a) social responsibility (SR), (b) innovation, (c) the (Dialectical) Systems Theory (as the theory of attainment of the requisite holism (RH), without which the benefit of all can hardly be yielded). This means that we do not see the (corporate) SR as a simple charity or honesty of owners and managersin their relations with their coworkers, business partners, broader society (including charity as a part of SR) and nature (as a general precondition of human survival after centuries of nature’s destruction rather than maintenance), but as a/the new socio-economic order after neo-liberalism and its ‘Bubble Economy’. The latter disregards the natural and human capacities too much to be allowed to con-tinue destroying humankind and its natural preconditions. Without SR, the current civilization hardly has a chance to survive. In ISO 26000, namely, SR covers (1) governance, management and organization, (2) human rights, (3) labor relations, (4) natural environment, (5) fair business practices, (6) consumer issues, (7) community involvement and develop-ment;it links all of them with consideration of (1) interdependence as the basis, and (2) holism as the top intention/achievement.We prefer no limitation of SR to companies: they follow influential humans’ deci-sions. SR is a human attribute. Interdependence makes human honest and leads from one-sidedness to holism. Keywords: global economy, invention-innovation-diffusion process, ISO 26000, requisite holism, social responsibility, socio-economic order, (Dialectical) Systems Theory. More: mulej@uni-mb.si STRAN 21 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Morda vam slovenski prikaz slike ISO 26000 prav pride. Za mene je bistvena novost v obeh pojmih, ki vseh sedem vsebin povezujeta. Soodvisnost odpira pot do poštenosti, ki nadomešca zlorabo iz dosedanje prakse, katero drutbena odgovornost preganja iz zelo jas-nih drutbeno ekonomskih razlogov. Celosten pristop je motna posledica soodvisnosti, a ne nujna, vodi pa k enakemu cilju iz enakih razlogov: enostranskosti iz dosedanjih povojnih desetletij globalnega names-to lokalnega gospodarstva si cloveštvo ne more vec privošciti. Seveda je drutbena odgovornost, tako kot vsaka nova zamisel, tudi taka v obliki zakona ali drugega pred-pisa ali standarda ali drugega mednarodnega dogovora, zgolj invencija, ki bo postala inovacija šele, ko bo dotivela in pretivela invencijsko-inovacijsko-difuzijski proces, seveda tak za ne-tehnološke novosti. Sle-dnji je še bolj zapleten kot za tehnološke novosti, kot kate izkušnje z uvedbo obveznega šolstva, demo-kracije, trtnega gospodarstva brez monopolov, podjetnosti in podjetništva itd. Brez ne-tehnoloških inova-cij ostajajo tehnološke sicer nujne, a samo orodje, ki zelo ucinkovito sluti nejasnim ali celo (zelo) vpraš-ljivim ciljem. Glede slednjih se vracamo k drutbeni odgovornosti – kot lastnosti ljudi in zato prevladujoce lastnosti njihovih organizacij – kot poti iz sedanje krize. Le-ta pac ni financna, ampak kriza izobilja, ki unicuje ambicije garati in zato vodi v propad namesto v primerno kakovost tivljenja. DDr. Matjat Mulej ISO 26000 — kmalu v slovenšcini Se nadaljuje STRAN 22 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Predstavitev MARIBORSKEGA VODOVODA javnega podjetja za oskrbo s pitno vodo – novega clana inštituta IRDO. Mariborski vodovod izvaja obvezno javno slutbo oskrbe s pitno vodo na obmocju sedemnajstih obcin severovzhodne Slovenije, to so razen Mestne obcine Maribor še obcine Benedikt, Sv. Ana, Lenart, Kun-gota, Šentilj, Pesnica, Duplek, Miklavt na Dravskem polju, Hoce-Slivnica, Ruše, Selnica ob Dravi, Gor-nja Radgona, Cerkvenjak, Sveta Trojica, Sveti Jurij in Apace. Ob osnovni dejavnosti zbiranje, cišcenje in distribucija vode, izvaja še vzdrtevalna in obnovitvena dela ter novogradnje vodovodnih sistemov, sploš-na gradbena dela, vodovodne in sanitarne inštalacije, servisira in umerja ter prodaja vodomere, projektira in izvaja tehnicno svetovanje, hidravlicno modeliranje, izdaja projektne pogoje, soglasja in drugo. Dolti-na vodovodnega omretja ki ga upravlja znaša 1.357 km, na katerem je 43.000 prikljuckov, 37 vodnjakov, 84 vodohranov in 95 precrpališc. V letu 2010 je bilo v omretje nacrpano 15 milijonov m3 vode. Pristop v IRDO sovpada s 110 letnico podjetja. To se je v teh 110 letih, ko je s pitno vodo oskrbovalo vec generacij Mariborcanov in danes vec kot desetino prebivalcev Slovenije, razvilo v drutbeno odgovorno podjetje. Te zdavnaj je preraslo nacin oskrbe s pitno vodo v katerem je pomembna le zadostna kolicina in zadosten tlak vode. Ta sicer pomembna elementa oskrbe sta le osnova za še pomembnejše vidike oskrbe s pitno vodo, to pa so varnost oskrbe, pridobitev zaupanja uporabnikov in koncni cilj zadovoljen uporabnik, ki zaupa. Te cilje podjetje dejansko gradi te desetletja, pravzaprav lahko recemo ves cas svojega obstoja. V zadnjem casu, posebej s pripravo za vstop in z vstopom v EU pa tudi s pridobitvijo certifikatov vodenja kakovosti ISO, nazadnje ISO 9001:2000 in izvajanjem varne oskrbe s pitno vodo s HACCP »Hazard Analysis Critikal Control Points« sistemom. Sistem obravnava pitno vodo kot tivilo in omogoca pravo-casno prepoznavanje in eliminacijo neskladij pri oskrbi s pitno vodo še preden do njih pride. Posledicno se kvaliteta pitne vode stalno izboljšuje in je v vecjem delu sistema motna oskrba s pitno vodo brez doda-janja preventivnega dezinfekcijskega sredstva. Kot drutbeno odgovorno podjetje poudarja odgovornost do ohranjanja okolja k cemer spodbuja tudi svo-je uporabnike in najširšo javnost. Vkljucuje se v okoljske akcije lokalnega in drtavnega pomena, za kar prispeva ljudi, delovna in financna sredstva. Tudi samo vsako leto 22. marca ob svetovnem dnevu voda organizira cistilno akcijo na najotjih vodovarstvenih obmocjih crpališc pitne vode. V tej redni letni akciji povetemo vse dejavnike v okolju, šole in vrtce, da otroci spoznajo pomen zdravega okolja in varovanja vodnih virov, otjo in širšo lokalno skupnost in medije, da podajo širšim mnoticam pozitivno informacijo o stanju v okolju, odnosu do vodnih virov in drutbeni odgovornosti nas in drugih udeletencev. Skozi vso leto sprejemamo na naših objektih organizirane šolske skupine na vseh nivojih izobratevanja. Ob dnevu voda, ko se ves svet zave pomena vode imamo dneve odprtih vrat in organiziramo tiskovno konferenco, kjer medije za namen seznanitve širše javnosti seznanimo z delom in aktivnostmi podjetja ter stanju in kvaliteti pitne vode. Odnos do okolja se odrata tudi v skrbi za vzdrtevanje in urejenost okolja uprave in objektov oskrbe s pitno vodo, kar daje vsem obiskovalcem in zaposlenim pozitiven obcutek. Za urejenost okolja je podjetje te veckrat pridobilo najvišje lokalno priznanje »Zlato vrtnico«. Poseben poudarek podjetje daje pridobivanju in povecevanju stopnje zaupanja uporabnikov v oskr-bo s pitno vodo. Podjetje stanje zaupanja redno pre-verja z anketiranjem, spremlja kazalce zadovoljstva s storitvami in seznanjenost s kvaliteto pitne vode. Rezultati katejo na stalno povecevanje zaupanja upo-rabnikov. Clani IRDO STRAN 23 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Fontana za pitje v OŠ Tabor II, Maribor Fotografija fontane za pitje z napisom »MARIBORSKA VODA« (zašcitena znamka) S svojo dejavnostjo podjetje pušca v okolju kjer izvaja oskrbo z vodo jasne sledi, s katerimi prvenstveno promovira pitje zdrave pitne vode iz vodovodnega omretja. Izpostavili bi eno izmed teh dejavnosti. V šol-skih, socialnih in zdravstvenih ustanovah, na urbanih igrišcih za šport, javnih športnih objektih in površinah izobratevalnih skupnosti skupaj z obcinami namešca zunanje in notranje fontane za pitje pitne vode. Ljudje so se na fontane navadili in jih redno uporabljajo, kar še dodatno povecuje zaupanje. Število fontan na celotnem obmocju oskrbe se stalno povecuje. V letu 2010 smo zaceli preko tiskanih medijev promovirati tudi pitje naše zdrave in kvalitetne vode z registrirano blagovno znamko »Mariborska voda«. Se nadaljuje STRAN 24 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Kot javno podjetje del sredstev namenjamo pomoci potrebnim posameznikom in skupinam, predvsem invalidom, socialno ogrotenim in šport-nikom. Sponzorski in donatorski zneski niso viso-ki, so pa dokaz naše odgovornosti do okolja in drutbe. Dobicek ustvarjen iz trtne dejavnosti raje v mejah zakonsko dopustnega, solidarno vracamo v okolje v katerem delamo. Sofinanciramo tudi delovanje mestne blagajne, kjer obcani za placilo komunalnih polotnic ne placajo provizije, kot na bankah in poštah. Skupaj z ostalimi javnimi komunalnimi podjetji tako omogocamo socialno ogrotenim, da prihranijo nekaj sredstev. Svojo drutbeno odgovornost gradimo tudi znotraj podjetja s stalnim spremljanjem zaposlenih tako na delovnem mestu kot v zasebnem tivljenju. Fluktuacija zaposlenih je minimalna, saj podjetje zapustijo samo tisti, kateri se redno upokojijo. To je znak, da so zaposleni zadovoljni s svojim delovnim polotajem, kar se kate tudi z izvedbo tajne ankete o zadovoljstvu zaposlenih, vsako drugo leto. Podjetje poleg redne-ga neformalnega izobratevanja na tecajih, seminarjih in konferencah zaposlenim s sofinanciranjem izob-ratevanja omogoca pridobitev višje izobrazbe kot jo imajo. Trenutno se dodatno izobratuje kar 20% zaposlenih, kar omogoca njihov razvoj in napredovanje tako na delovnem kot osebnem podrocju. Zaradi strokovnega znanja zaposlenih v našem podjetju, so le ti velikokrat vkljuceni v razne komisije za pripravo zakonov in predpisov. Podjetje nudi svojim zaposlenim še niz drugih ugodnosti, otrokom zaposlenih omo-goca obvezno prakso, organizira redno letno srecanje z upokojenci, ima lastno športno društvo, preko katerega lahko zaposleni koristijo športne objekte, ima lastne pocitniške kapacitete na morju in termah in še bi lahko naštevali. Kot tako je podjetje v postopku pridobitve certifikata drutini prijazno podjetje. Ob 110. obletnici obstoja bo naše podjetje organiziralo zimske in letne komunalne igre Slovenije, kjer pri-cakujemo okrog 3000 udeletencev. V podjetju je drutbena odgovornost sestavni del poslovanja. S tem smo neposredno vpeti v okolje, kjer ustvarjamo in delamo in kateremu vracamo. Kljub temu, da nismo veliko dobickonosno podjetje, dajemo dodano vrednost k skrbi za zdravo pitno vodo, okolje in zaposlene. Gre neposredno za prizadevanje za izboljšanje kakovosti tivljenja v najširšem smislu. Menimo, da smo kot prepoznavno javno podjetje lahko primer dobre prakse tudi za druga podjetja, da zadovoljstvo okolja, drutbe in zaposlenih lahko nadomesti tudi del borbe za dobicki. Za drutbeno odgovornost in prispevek k razvoju drutbenih odnosov, kvalitete tivljenja, vpetosti v lokal-no okolje smo te prejeli vrsto najvišjih obcinskih priznanj in plaket, kar je samo en dokaz vec, za naš dru-tbeno odgovoren odnos do okolja, lokalne skupnosti, do v podjetju zaposlenih in uporabnikov. Vrednota drutini prijazno podjetje in njegova širša drutbena odgovornost bosta z našim clanstvom v inš-titutu IRDO še bolj poglobljena. Pripravil: Danilo Burnac, direktor podjetja Mariborski vodovod Direktor podjetja Mariborski vodovod g. Danilo Burnac, magister ekonomskih in poslovnih ved STRAN 25 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Ste samouk, ekološki gradbenik. Sami ste si zgradili hišo, kaj vas je k temu napeljalo? Ob ocetu zidarju sem se te kot otrok spoznal z gradnjo. Vedno sem rad delal, prvo hišo sem renoviral na ocetovi kmetiji star dvajset let, kasneje sem zgradil še vec hiš in gospodarskih poslopij. Vedno sem se lotil vseh del, in niti razmišljal nisem, da si hiše ne bi sam postavil. Kako ste zgradili hišo? Kakšna je posebnost vaše hiše? Hiša je zgrajena tako, kot so jih gradili naši predniki, stil gradnje se imenuje spodbijanca. Dodal sem še nekaj detajlov, ki sem jih pridobil pri gradnji z konvencionalnimi materiali. Temu primeren je tudi izpust CO2. Katere materiale ste uporabili in kje ste ga nabavili? Les, slama, glina, pesek, tagovina, nekaj apna in mivke. Hiša v kateri tivim je zgrajena iz materialov, ki sem jih našel v sami blitini gradbišca, le manjši del materiala je pripeljan od drugod. Cena takšne gradnje? Ne samo da je material prakticno zastonj, tudi ni prevozov, stroš-kov nabave, davkov... Prvi del hiše, ki sem ga zgradil 2004 me je stal material 1000 evrov, sedaj ko je narejen še prizidek, skupaj 200m/2 bivalnih površin, sem za ves material placal nekaj manj kot 5000 eurov. Naj poudarim, da sem les posekal v domacem gozdu in ga tudi sam raztagal, uporabil sem tudi takšnega, ki so ga ljudje zavrgli ali pa mi ga podarili. Ste naleteli pri gradnji na kakšne tetave? (recimo s kakšnimi inšpektorji?) V Sloveniji ne gre brez prijave, kljub temu da je najblitji sosed oddaljen dva kilometra. Inšpektor je pri-šel preverit, vendar, ker sem gradil na mestu, kjer so prej te bili objekti in sem tudi urejal dokumentaci-jo, ni bilo problemov. Se je pa zataknilo na obcini in upravni enoti, prvi so hoteli (kljub temu, da je hiša na tem mestu prej te stala) vseeno zaracunati 3600 evrov komunalnih prispevkov, na UE pa so pribili podobno številko, saj sem pricel graditi preden so mi izdali gradbeno dovoljenje, to pa je po slovensko - crna gradnja – kaznivo dejanje. Obnavljali ste tudi staro »konvencionalno« zgrajeno hišo. Kakšne so razlike? Tetje je obnoviti staro hišo kot pa zgraditi novo. Tudi stroški so neprimerno višji. Res pa je, da nekaj kar te stoji ni kar tako enostavno porušiti, pozabiti ali zamenjati . Podobno je tudi z ostalimi stvarmi v tivljenju. Toda ko nekaj starega odvrteš pride nekaj novega, drugacnega. Kaj vas je pritegnilo v ekološko gradbeništvo? Kje ste se naucili takšne gradnje? Najvec sem se naucil v Prekmurju, kjer sem eno leto in pol tudi tivel. Na Inštitutu za rehabilitacijo v Murski Soboti, sem z tetje zaposljivimi osebami katerim sem bil mentor postavil prvo spodbijnico. Podrli smo staro in na njeno mesto postavili novo. Tudi streho smo pokrili s slamo, katero smo sami poteli in pripravili... Delal sem in se ucil, nekaj tudi na napakah, veliko sem eksperimentiral in razisko-val. Veliko znanja sem dobil pri starih ljudeh, ki še niso pozabili, kako se je vcasih gradilo. Gradnja je bila v starih casih tesno povezana z tivljenjem. Vsi so delali vse. Kako ste uredili ogrevanje, sanitarno, pitno in toplo vodo, kanalizacijo? Hiša je sedaj ogrevana na drva. Štedilnik v kuhinji ima tudi kotel za centralno ogrevanje, nanj je priklo-pljeno talno gretje, bojler in trije radiatorji. Vodo iz izvira, ki je nekaj nitje od hiše, crpa hidravlicna crpalka - oven. Potrebuje le nekaj padca in dovolj vode. Toplo vodo greje pozimi štedilnik, poleti tudi sonce. Sanitarne vode tecejo preko usedalnika v rastlinsko cistilno napravo. Ker ne uporabljamo strupe-nih in nerazgradljivih detergentov, je postopek sila enostaven, saj mikroorganizmi in bakterije z lahko-to predelajo doma izdelano milo in bukov lug, tudi usedline iz usedalnika, se bodo kompostirale kar v suhi gredi, ko se jih bo dovolj nabralo. Verjetno pa bi bila gradnja brez sosedske in prijateljske pomoci tetja? Kako bi na takšno grad-njo vplival Zakon o preprecevanju dela in zaposlovanja na crno? Prijatelji in sosedje so v hribih pravi zaklad. Sistem kroji usodo velikemu številu ljudi. Z napacnimi potezami se te tako prenatrpan zakonodajni sistem še bolj zapira. Kaj lahko in kaj ne smeš postaja uganka tudi za tiste, ki pišejo zakone. Na sreco obstajajo v tem svetu tudi Zakoni Narave, ti so edini pravi in nad vsemi, ki jih je napisal clovek. Te tudi vedno bolj spoznavam, jim zaupam in po njih tivim. Tistega o zaposlovanju na crno pa nisem in ga verjetno tudi ne bom nikoli prebral. Si lahko vsak sam zgradi takšno hišo? Tem so verjetno namenjene tudi vaše delavnice? Kdaj in kje potekajo? Smisel bivanja na zemlji vidim v povezovanju z naravo. Clovek ima roke, noge in tudi zdravo kmecko pamet. Te v osnovni šoli, bi morali otroke nauciti, kako si sam pridelaš hrano, zašiješ obleko, narediš obutev, ali pa hodiš bos in tudi, kako si lahko sam zgradiš bivališce. Delavnice potekajo v Razaziji te sedmo leto, nekaj tudi drugje po Sloveniji, Za vse, ki vas zanima pošljite na razazia@gmail.com vaš naslov, in ob vsakem razpisanem terminu boste prejeli obvestilo. Napisal sem tudi knjigo Gradnja z naravnimi materiali, v njej je veliko - tudi 300 - fotografij, vse o materialih in tudi kako jih vgraditi. Za vec informacij, lahko tudi poklicete na 041 315 785. Miro Titko je samouk, ekološki gradbenik z bogatimi izkušnjami. Pred leti je na Razazijah sredi neo-krnjene narave zase zgradil glineno lesenjaco, nato pa je prvic organiziral šolo ekološke gradnje. Posebnost njegove hiše je povsem ekološka gradnja potresno varne hiše, brez ene lopate betona, z odlicnimi bivalnimi pogoji in z nizko stroškovno gradnjo. Fotografija: Miro Titko, Razazija. Intervju Se nadaljuje STRAN 26 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Fotografije: Miro Titko, Razazija. Pripravila: Sabina Kojc STRAN 27 Projekt Mesec zdravja 2011 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Ozon se v najvišjih koncentracijah pojavlja v casu od meseca maja do septembra in prav zaradi zakonodaje, ki predvideva opozarjanje prebivalstva v primerih, ko koncentracija troposferskega ozona (to je tisti ozon, ki škoduje zdravju) presete opozorilno vrednost, bo agencija takoj opozarjala javnost preko svoje spletne strani in medijev ter ustreznih organov. Visoke koncentracije ozona se pojavljajo v popoldanskem casu ob jasnem vre-menu, najvišje pa so prisotne na Primorskem, kjer piha veter iz jutne oziroma jugozahodne smeri. Na agenciji tudi poudarjajo, da so koncentracije na višjih nadmorskih višinah višje kot v dolini. Pozivajo tudi, da naj se obcutljivejši ljudje ob opozorilih zadrtujejo v zaprtih prostorih, katere naj zracijo v jutranjih in dopoldanskih urah. Koncentracijo ozona lahko spremljate na spletni strani http://www.arso.gov.si. Vir: http://www.arso.gov.si Agencija RS za okolje pricela z napovedjo ozona Foto: arvind balaraman, www.freedigitalphotos.net V Sloveniji je te dalj casa neuresnicena telja, da se ustanovi Svet Vlade RS za razvoj nevladnih in prostovoljskih organizacij z namenom vzpostavitve dialoga z organizacija-mi civilne drutbe in nevladnimi strokovnimi institucijami. V ta namen je CNVOS 21.4.2011 organiziral posvet glede sestave in nacina izbora predstavnikov. Osebno mnenje vodje projekta »MINVOS - znanje za vse« je, da je za izvedbo demokraticnih volitev zelo pomemben volilni sitem oz. volilni red, ki ga je mogoce v najširšem pomenu opredeliti kot skupek pravnih pravil, ki urejajo volitve ali pa kot skupek volilnih nacel ter sredstev za njihovo uresnicevanje. Brez razumskih volilnih pravil namrec ni mogoce doseci demokraticnih volitev, zato je smiselno, da sta-lišce do predlogov zavzame tudi mreta MINVOS. Alternative, izpostavljene na posvetu. Vir: prejeto po elektronski pošti od mrete MINVOS Svet Vlade RS za razvoj nevladnih in prostovoljskih organizacij Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je v casu Lampionckovih iger pripravila projekt Mesec zdravja 2011, v sklopu katerega so potekali Shake it baby, Kadilska policija in Akcija 0,0. S projektom telijo osvešcati mlade o pome-nu zdravega nacina tivljenja. Študentje so lahko okušali brezplacne brezalkoholne koktejle, kadilci prejeli anti stresno togico, z akcijo 0,0 pa so preverjali alkoholizi-ranost udeletencev. Vir: http://www.soum.si/vse_o_soum/aktualno/arhiv_novic/arhiv_novic/browse/2/article/arhiv_novic/mesec-zdravja/ Eno jabolko na dan, pretene zdravnika stran. Foto: pixomar, www.freedigitalphotos.net Novice STRAN 28 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Ustanovljena Mreta za drutbeno odgovornost Ekvilib Inštitut je skupaj s 14 podjetji na 5. konferenci Poti drutbene odgovornosti ustanovil Mreto za drutbeno odgovornost Slovenije. Delovanje bo temeljilo na informiranju in osvešcanju podjetij, organi-zacij in širše javnosti o pomenu drutbeno odgovornih strategij v delovanju podjetij, o pozitivnih vplivih vkljucevanja in o dobrih praksah drutbeno odgovornega delovanja. V okviru omenjene konference so podelili tudi osnovne certifikate Drutini prijazno podjetje štirim podjetjem: Baby centru, Borzenu, Elektro Mariboru in Slovenskemu inštitutu za standardizacijo. Imetniki so se tako pridrutili 60-im imetnikov omenjenega certifikata v Sloveniji. Vir: Ekvilib Inštitut Ekvilib Inštitut, v sodelovanju z Zavodom za promocijo fotografije SPP v sredo, 1. junija 2011 ob 20. uri vabi v Komunikacijsko informacijsko tocko KIBLA (Glavni trg 14, Maribor) na otvoritev razstave izbranih fotografij mednarodnega fotografskega natecaja: »GLOBALNI SVET: skozi objektiv clovekovih pravic«. Castna pokroviteljica fotografskega natecaja in razstave je Varuhinja clovekovih pravic Republike Slovenije dr. Zdenka Cebašek - Travnik. Razstavljena dela so zmagovalne fotografije drugega mednarodnega fotografskega natecaja »GLOBALNI SVET: skozi objektiv clovekovih pravic«, s katerim telimo spodbuditi odgovorno uporabo fotografije kot orodja za zašcito in promocijo clovekovih pravic ter za izratanje kriticnega pogleda na globalna drutbena dogajanja. Vec informacij: www.sofaglobal.org ali sofa@ekvilib.org Otvoritev fotografske razstave »GLOBALNI SVET: skozi objektiv clovekovih pravic« v Mariboru STRAN 29 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Umetnostna galerija Maribor vabi slepe in slabovidne osebe, da se udeletijo programa, ki so ga pripravili ob kiparski razstavi Dragice Cadet. Odrasli, mladostniki in otroci bodo v likovnih ustvarjalnicah skupaj z videcimi s pomocjo razlicnih pripomockov in pristopov spoznali segment sodobne likovne umetnosti in ustvarili prostor za izmenjavo dotivetij med slepimi in videcimi. Udeletenci bodo umetnine med drugim lahko dotiveli tudi s pomocjo tipne izkušnje, kar je v muzejskih ustanovah dovoljeno le izjemoma. O-TIPLJIVO, PROGRAM ZA SLEPE IN SLABOVIDNE 18.05.–03.07.11 Pedagoško andragoški program ob razstavi DRAGICA CADET, RETROSPEKTIVA Umet-nostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6. Vir: http://www.ugm.si O-TIPLJIVO, program za slepe in slabovidne Znani so zmagovalci natecaja »University Award - Predstavi idejo« 18.5.2011 Nuša Bejek s Fakultete za drutbene vede in Tina Turk Belic z Ekonomske fakultete (obe Univerza v Ljubljani) sta avtorici zmagovalnega projekta na temo Drutbena odgovornost ban-ke, Mary Servatius s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije ter Blat Intihar s Fakultete za Mana-gement (oba Univerza na Primorskem) pa avtorja zmagovalnega projekta na temo Idealna banka. Natecaj »University Award - Predstavi idejo« je izvedla Banka Koper, 17. maja je mednarodna komisija študentskega natecaja seznanila javnost kdo so zmagovalci natecaja. Komisija je pri ocenjevanju upoštevala vec kriterijev, kot so doslednost projekta, vsesplošni pozitivni vtis, uporabnost v Banki Koper, sposobnost analize in kriticnega mišljenja, sposobnost strnjenega podajanja snovi, samos-tojnost pri opravljanju dodeljenih nalog in predstavitvene spretnosti. Clani zmagovalnih ekip so na slovesnosti prejeli priznanje Certifikat odlicnosti, po koncanem študiju pa bodo lahko opravljali pripravništvo v Banki Koper oziroma z motnostjo kasnejše zaposlitve. Obe ekipi se bosta predstavili še na finalnem mednarodnem izboru, kjer se bodo potegovali za zaposlitev na mednaro-dnem sedetu hcerinskih bank Intese Sanpaolo v Milanu oziroma študij na eni izmed vodilnih italijanskih fakultet. Clana prvouvršcene ekipe v skupini, kjer so pripravljali naloge na temo Idealna banka, sta komisijo prep-ricala s projektom »Naša banka v vašem tepu«. V nalogi sta zagovarjala tezo, da mobilno (telefonsko) bancništvo ponuja edinstveno udobno in avtonomno izkušnjo ter predstavila prednosti in razlicne motno-sti uporabe storitev mobilnega bancništva. V skupini na temo Idealna banka sta bili še dve ekipi; v eni sta pri nalogi z naslovom E-svetovalnica Banke Koper zdrutila znanje Danijela Jacimovic in Uroš Šraj, oba z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, v drugi pa Anja Dovecar z Ekonomsko - poslovne fakulteta Univerze v Mariboru in Matija Tratnik s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnolo-gije Univerze na Primorskem, ki sta predstavila projekt Virtualna poslovalnica. Slednji štirje so prejeli pri-znanje za sodelovanje. Zmagovalca v skupini, ki se je spopadla s temo Drutbena odgovornost, sta projekt poime-novala »Modro ravnanje za zelene odlocitve = IN« Ideja se nanaša na osvešcanje in spod-bujanje tako komitentov kot ne-komitentov Banke Koper k drutbeno odgovornemu ravnanju z uporabo spletne banke Banke IN. Avtorici sta razvili naslov projekta, ki opozarja, da je uporaba spletne Banke IN prilagojena sodobnemu uporabniku in hkrati prijazna do okolja in drutbe. V skupini na temo Drutbena odgovornost sta sodelovali še dve ekipi; v eni sta bila Andrej Maršic s Fakultete za matematiko in fiziko ter Tiva Mitarz Ekonomske fakultete (oba Univerza v Ljubljani), ki sta pripravila projekt Banka in njena drutbena odgovornost, v drugi pa Blat Kukovic s Fakultete za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko ter Tadeja Jamšek z Ekonomsko – poslovne fakultete (oba Univerza v Mariboru), ki sta se loti-la teme Ekotransport – elektricno kolo. Tudi slednji štirje udeletenci so prejeli priznanje za sodelovanje. Študentski natecaj »Customer Satisfaction University Award« v Sloveniji organizira Banka Koper, na mednarodnem nivoju pa ga koordinirajo v bancni skupini Intesa Sanpaolo, katere clanica je tudi Banka Koper. Na natecaj, ki v Sloveniji poteka pod imenom »Predstavi idejo« se je prijavilo 46 študentov koprs-ke, ljubljanske in mariborske univerze ter Fakultete za podjetništvo. Izmed njih je komisija izbrala dvanajst kandidatov, ki so se razdelili v dve skupini oziroma dve razpisani temi – Drutbena odgovornost banke in Idealna banka.Vir: http://www.dostop.si/Novica.aspx?ID=1299 Delavnica PSIHOSOCIALNA TVEGANJA V DELOVNEM OKOLJU in pristopi za njihovo obvladovanje 7. junij 2011, URI - Soca, Linhartova 51, 1000 Ljubljana, stavba Vrtnica - sejna soba v kleti Delavnica poteka v okviru projekta »RAZVOJ MODELA PODPORE ZA IZBOLJŠANJE DELOVNEGA OKOLJA V MSP«. Pomembno mesto namenjamo v projektu identifikaciji primerov domace in tuje dobre prakse. S poznavanjem in prenašanjem uspešnih, te preizkušenih orodij, metod dela in pristopov, telimo namrec zagotoviti oblikovanje ucinkovitega modela podpore malim in srednje velikim delodajalcem pri izboljševanju delovnega okolja ranljivim skupinam. Na tak nacin bodo mikro, mala in srednje velika pod-jetja kot najvecji potencialni generator delovnih mest ustvarila nova in ohranila obstojeca zdrava, produkti-vna in kvalitetna delovna mesta tudi za ranljive ciljne skupine. Namen delavnice je, da projektni partnerji, predstavniki podjetij, oblikovalci politik in predstavniki stro-kovnih institucij spregovorimo o stanju na podrocju psihosocialnih tveganj v malih in srednje velikih slo-venskih podjetjih, pomenu obvladovanja psihosocialnih tveganj v delovnih okoljih, razlicnih pristopih na tem podrocju in njihovih rezultatih, uveljavljenih pristopih slovenskih podjetij pri soocanju z dejavniki psihosocialnih tveganj in oblikujemo smernice za nadaljnje delo v podjetjih. Prosimo vas, da s svojo akti-vno udeletbo prispevate k oblikovanju modela ucinkovite podpore vodstvom, strokovnim delavcem in zaposlenim v malih in srednje velikih podjetjih. Vabljeni k udeletbi! Prijavnico pošljite najkasneje do 3. junija 2011 na elektronski naslov: andreja.kitek@ir-rs.si . Vir: Jasna Botic, vodja slutbe Univerzitetni rehabilitacijski inštitut - Soca, Slutba Maribor Študenti so se izkazali s svojimi idejami STRAN 30 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV STRAN 31 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Evropska komisija za vecjo zašcito trtev kaznivih dejanj in prometnih nesrec v EU V Evropski uniji je vsako leto vec kot 75 milijonov lju-di trtev kaznivih dejanj, 40 tisoc pa jih umre v promet-nih nesrecah. Trtve in njihovi svojci trpijo zaradi tega hude psihološke, custvene in fizicne posledice. Ce se kaznivo dejanje zgodi v tujini, se lahko trtev zaradi razlik v kulturi, jeziku in predpisih znajde v hudi stiski. Na koga se lahko obrne? Kakšne so njene pravice? Eno od temeljnih nacel EU je, da je treba vsakogar v vseh okolišcinah obravnavati dostojanstveno in s spošto-vanjem ter brez kakršne koli diskriminacije, zlasti ce je v tetavah. Na talost v praksi ni vedno tako. Predpisi v drtavah EU so lahko nedoreceni, nejasni in neizvršljivi ter pogosto ne šcitijo trtev. Kot prvi korak je Evropska komisija danes predlagala svetenj ukrepov, skladno s katerimi naj bi drtave clanice EU sprejele minimalne standarde v zvezi s pravicami, podporo in varstvom trtev kaznivih dejanj. Po novih predpisih bo trtev upravicena do: - priznanja in spoštovanja, ki si ju zasluti; - enake ravni zašcite, podpore in dostopa do sodnega varstva po vsej EU ne glede na kraj stalnega prebivališca. S predlagano direktivo o minimalnih standardih za trtve se bo v vseh 27 drtavah EU zagotovilo, da: . se vse trtve spoštljivo obravnavajo ter da se policisti, totilci in sodniki usposabljajo glede ustreznih nacinov njihove obravnave, . trtve prejmejo razumljive informacije o svojih pravicah in svoji zadevi, . je podpora trtvam na voljo v vsaki drtavi clanici, . trtve lahko sodelujejo v postopkih, ce tako telijo, na voljo pa jim je tudi pomoc za udeletbo na sojenju, . se opredelijo in ustrezno zašcitijo ranljive trtve, na primer otroci, trtve posilstva ali invalidi, . so med policijskimi preiskavami kaznivega dejanja in med sodnimi postopki trtve zašcitene. Komisija predlaga tudi uredbo o vzajemnem priznavanju civilnopravnih zašcitnih ukrepov, da bi pomagala trtve nasilja zašcititi pred vsako nadaljnjo škodo, ki bi jo lahko povzrocil njihov napadalec. Zagotovila bo tudi, da se trtve nasilja (kot je nasilje v drutini) med potovanjem ali selitvijo v drugo drtavo EU lahko še naprej zanesejo na odredbe o odv-zemu prostosti ali zašciti, izdane proti storilcu. Majski sklop predlogov je prvi korak na poti k temu, da postanejo trtve kaznivih dejanj osrednji element pravosodnih sistemov. Komisija bo v naslednjih letih sprejela ukrepe za okrepitev obstojecih pravil EU o odškodnini za trtve kaznivih dejanj, da se jim zagotovi ustrezen dostop do odškodnine, zlasti ce postanejo trtve v tujini. Da bi imele trtve nes-rec v cestnem prometu v drugi drtavi EU motnost uveljavljanja odškod-nine za nastalo škodo, namerava Komisija pregledati tudi obstojeco zakonodajo EU o koliziji zakonov, tako da se bodo osebe lahko zanesle na casovne roke, ki se uporabljajo v njihovi drtavi. Od zacetka veljavnosti Lizbonske pogodbe ima EU na podrocju pravic trtev kaznivih dejanj izrecno zakonodajno pristojnost. Vec informacij o posameznem sklopu predlogov lahko najdete na spletnih straneh: - generalni direktorat za pravosodje: http://ec.europa.eu/justice/news/intro/news_intro_en.htm, - spletna stran podpredsednice Evropske komisije in evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding: http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/reding/index_en.htm. Vir: http://ec.europa.eu/slovenija Foto: Phiseksit.jpg, www.freedigitalphotos.net STRAN 32 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Foto: Simon Howden.jpg, www.freedigitalphotos.net Prej „Na pocitnicah sem bila trtev napada. Odšla sem na policijsko postajo, kjer niso pokazali nikakršnega zanimanja: še ena turistka pac. Nisem razumela, kaj so mi govorili. Po vrnitvi domov se mi niso vec oglasili. Nikoli nisem izve-dela, ce so mojega napadalca prijeli. Še vedno se bojim ponoci ven.“ Zdaj „Na pocitnicah sem bila trtev napada. Odšla sem na policij-sko postajo, kjer sem s pomocjo tolmaca prijavila kaznivo dejanje. Pojasnili so mi moje pravice in razlotili, kako lahko vlotim zahtevek za odškodnino. Policija me je po vrnitvi domov sproti obvešcala o poteku zadeve. Sodelovala sem tudi na sojenju. Povrnili so mi celo potne stroške za udelet-bo na sojenju. Vesela sem, da je zdaj to za mano.“ Prej „Moj oce je umrl na Škotskem. Smo iz Latvije, ne govorimo angleško in ne razumemo škotskega pravnega sistema. Nima-mo dovolj denarja za prevoz njegovega trupla v domovino. Niso nam povedali, kako lahko naja-memo odvetnika ali kam naj se obrnemo za odškodnino. Moj oce je bil dober clovek in zas-lutil si je vec kot to.“ Zdaj „Tena je umrla v avtomobilski nesreci v Italiji. Ko sem se vrnil v Francijo, so me obvestili o izidu kazenske obravnave. Ker sem slep, so mi poslali zapisnik obravnave v Braillovi pisavi. Poslali so mi tenine osebne stvari in me obvestili, ko je bil kaznovani voznik izpušcen iz zapora. Nesreca me je zelo prizadela, zato mi je veliko pomenilo, da sem lahko vseskozi sledil postopku." STRAN 33 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Na poziv nevladnih organizacij (Plan B - Pobude za trajnostni razvoj (CIPRA, Focus, Greenpeace, IPoP, PIC in Umanotera), je podaljšan rok za podajanje pripomb na tretji osnutek Zakona o podnebnih spremembah. V skladu z mednarodno sprejetimi cilji in zavezo Deklaracije Drtavnega zbora RS o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb (Uradni list RS, št. 95/2009). Slutba Vlade RS za podnebne spremem-be pripravlja dolgorocno podnebno strategijo do leta 2050. Na podlagi izhodišc za pripravo strategije se je te zakljucila faza »vsebinjenja« strategije, v kateri so prejeli vrsto vsebinskih predlogov. Na tej podlagi so bila izhodišca dopolnjena (delovno gradivo april 2011) predvsem z opredelitvijo kljucnih pristopov in pod-rocji oz. sektorjev, po katerih bodo doloceni ukrepi znitevanja emisij toplogred-nih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe. Podrobneje so predstavljene tudi analitske podlage, ki analizirajo motnosti doseganja ciljev na podrocju pod-nebnih sprememb. Sedaj potekajo delavnice, s pomocjo katerih bodo v sodelova-nju z deletniki po ekspertni metodi oblikovali vsebino Strategije prehoda Slove-nije v nizkoogljicno drutbo do leta 2050. Ker procesi oblikovanja ukrepov, priprave osnutka strategije in medresorskega usklajevanja še niso zakljuceni, delavnice po posameznih podrocjih pa bodo pred-vidoma potekale tudi v prvi polovici junija (seznam delavnic najdete tu), podalj-šujejo obravnavo tretjega osnutka Zakona o podnebnih spremembah do konca junija. Vljudno vabljeni k aktivni udeletbi na prihajajocih delavnicah! Vir: Slutba vlade RS za podnebne spremembe - e-novice Podaljšanje obravnave tretjega osnutka Zakona o podnebnih spremembah in spremljajoce aktivnosti POVABILO K SODELOVANJU v socialno humanitarnem sklopu »KORENINE SRCA« posvecenem Evropskemu letu prostovoljstva 2011 Tudi Festival ustvarjalnosti ART KAMP se pridrutuje vseevropskemu gibanju, ki letos ljudem priblituje pomen prostovoljnega dela, ustvarja spodbudno okolje za njegov razvoj in s tem krepi ozavešcenost o koristi in pomembnosti vrednot, ki pripomorejo k medsebojni povezanosti in solidarnosti ljudi v drutbi. V sodelova-nju z lokalno mreto prostovoljskih organizacij »Prostovoljstvo v Mariboru« so se odlocili za ponovno izved-bo »Prostovoljskega mesta« v Art kampu Festivala Lent Maribor. Organizacije se boste lahko predstavile skozi vsebinsko povezane igre, delavnice socialnih vešcin, ustvarjalne delavnice, s promocijskim materialom ali kako drugace. Na podlagi ponudbe bodo posamezniki imeli motnost ugotoviti in razviti tiste kvalitete, ki so pomembne za dobrega prostovoljca. Organizacije naj pri izbiri iger izhajajo iz tistih kvalitet, ki so potrebne, da je nekdo dober prostovoljec oz. dober clan drutbe. »Prostovoljsko mesto« bo potekalo ves cas Festivala Art kamp 2011 od 24.6. do 9.7. 2011, v popoldanskem casu, med 16. in 20. uro. Vir: prejeto po e-pošti od ESS mreže Foto: Idea go, www.freedigitalphotos.net STRAN 34 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Univerzitetni rehabilitacijski inštitut - Soca vabi na delavnico Psihosocialna tveganja v delovnem okolju in pristopi za njihovo obvladovanje, ki bo potekala 7. junija 2011 med 9.00 in 12.45 uro, v prostorih URI Soca, Linhartova 51, Ljubljana v stavbi Vrtnica (vhod s Tomacevske ulice), sej-na soba v kletnih prostorih. Delavnico URC Soca organizira v okviru projekta »RAZVOJ MODELA PODPORE ZA IZBOLJ-ŠANJE DELOVNEGA OKOLJA V MSP«. Pomembno mesto v projektu namenjajo identifikaciji primerov domace in tuje dobre prakse. S poznavanjem in prenašanjem uspešnih, te preizkušenih orodij, metod dela in pristopov, telimo namrec zagotoviti oblikovanje ucinkovitega modela podpore malim in srednje velikim delodajalcem pri izboljševanju delovnega okolja ranljivim skupinam. Na tak nacin bodo mikro, mala in srednje velika podjetja kot najvecji potencialni generator delovnih mest ustvarila nova in ohranila obstojeca zdrava, produktivna in kvalitetna delovna mesta tudi za ranljive ciljne skupine. Namen delavnice je, da projektni partnerji, predstavniki podjetij, oblikovalci politik in predstavniki strokovnih institucij spregovorijo o: . stanju na podrocju psihosocialnih tveganj v malih in srednje velikih slovenskih podjetjih, . pomenu obvladovanja psihosocialnih tveganj v delovnih okoljih, razlicnih pristopih na tem podrocju in njihovih rezultatih, . uveljavljenih pristopih slovenskih podjetij pri soocanju z dejavniki psihosocialnih tveganj . in oblikujejo smernice za nadaljnje delo v podjetjih. S svojo aktivno udeletbo prispevajte k oblikovanju modela ucinkovite podpore vodstvom, strokov-nim delavcem in zaposlenim v malih in srednje velikih podjetjih. Udeletbo potrdite s prijavnico najkasneje do 3. junija 2011 na elektronski naslov: andreja.kitek@ir-rs.si Vir: prejeto po elektronski pošti od Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta - Soca Vabilo—delavnica Psihosocialna tveganja v delovnem okolju in njihovo obvladovanje Slutba vlade RS za podnebne spremembe vabi na delavnico v sklopu priprave Strategije prehoda Slove-nije v nizkoogljicno drutbo do leta 2050 na temo: NARAVNE NESRECE. Delavnica bo potekala 10. 6. 2011 s pricetkom ob 9. uri v modri ucilnici Izobratevalnega centra za zašcito in reševanje RS (Zabrv 12, Ljubljana - Ig). Namen delavnice je po ekspertni metodi oblikovati del vsebine Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljicno drutbo do leta 2050 (t.i. dolgorocne podnebne strategije), ki zadeva podrocje naravnih nesrec v okviru podne-bnih sprememb. Izhodišca za pripravo Strategije (delovno gradivo april 2011) so dostopna na spletni strani. Prijave zbirajo na elektronskem naslovu navedenem v vabilu do vkljucno srede, 8. 6. 2011. Vir http://www.svps.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/3/70/88cefcbbcd/ Vabilo—delavnica: Naravne nesrece STRAN 35 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Zveza društev za biomaso Slovenije v sodelovanju z Drtavnim svetom Republike Slovenije, Ministr-stvom za gospodarstvo, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Zveza društev za biomaso Slovenije organizira 12. mednarodno konferenco z naslovom MEDKULTURNI DIALOG ZA OBNOV-LJIVO ENERGIJO IN SUROVINE, EKOLOŠKO KMETOVANJE IN ZDRAVO HRANO. Konferenca bo 7. in 8. julija 2011 v dvorani Drtavnega Sveta RS, Šubiceva 4, v Ljubljani. Prijave in informacije: info@slobiom-zveza.si Vec: http://www.slobiom-zveza.si/ Vabilo—mednarodna konferenca Vabilo - usposabljanje za mediatorke in mediatorje »SPOR NI PROBLEM« V okviru projekta Aktivendrzavljan.si bo 16. 6. 2011, v prostorih Zavoda PIP, Gosposvetska cesta 86 v Mari-boru, potekalo usposabljanje z naslovom »Spor ni problem«. Usposabljanje, ki se bo pricelo ob 9.00, bo potekalo pod vodstvom priznane strokovnjakinje z dolgoletnimi izkušnjami na podrocju mediacije gospe Anke Stojan. Udeletba v programu usposabljanja je brezplacna. Prijavo za udeletbo v programu usposabljanja posredujte najkasneje do petka, 10. 6. 2011 na e-naslov: miha.simon@zavodpip.si. Število prijav je omejeno. Vir: prejeto po e-pošti in http://www.aktivendrzavljan.si/ Izšla je majska številka novic mrete Plan B za Slovenijo. Med drugim lahko v novicah preberete: Nevladne organizacije: velika odgo-vornost, premajhen vpliv, Kakšna naj bo nova slovenska razvojna strategija?, IPCC porocilo opozarja na kljucno vlogo obnovljivih virov energije in še mnogo vec. Celotno številko lahko preberete na spletni strani Plana B za Slovenijo. STRAN 36 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Ekološka vizitka! Vecina vizitk je izdelanih iz papirja. Ampak uporaba papirja, pa ceprav recikliranega ni naj-boljša za okolje. Da bi se izognili tiskanju vizitk, je rešitev, izdelava gumijaste štampiljke s pomembnimi podatki, ki jo odtisnemo na kar-koli je pac pri roki (karton, servieta, kos pisem-ske ovojnice...) in tako nastane poslovna vizit-ka. Super ideja za vsa podjetja, ki so drutbeno odgovorna. Res izvirno! Vir: http://pinterest.com/pin/24920217/ Dobra praksa Ce imate tudi v vašem podjetju zanimiv pri-mer dobre prakse s podrocja drutbene odgovornosti, vas vabimo da nam ga predsta-vite. Objavili ga bomo v IRDO e-novicah. Vaš primer dobre prakse pošljete na novice@irdo.si. Z izmenjavo dobrih praks lahko skupaj oza-vešcamo o pomenu drutbene odgovornosti, kar je del poslanstva inštituta IRDO. Uredništvo IRDO e-novic. STRAN 37 Zavod PIP je v sodelovanju s priznanim strokovnjakom mag. Petrom Cokanom organiziral delavnico Trening kriticnega mišljenja. Pojasnili so, kaj sploh je kritic-no mišljenje in kaj to ni, zakaj pogosto ne razmišljamo kriticno, pa tudi razkrili vešcine kriticnega razmišljanja. Trening kriticnega mišljenja omogoca obravnavo kriticnega mišljenja, ucenje osnovnih vešcin kriticnega mišljenja ter ucenje kon-kretnih tehnik argumentacije, ki jih lahko takoj uporabljamo v vsakdanjem tivlje-nju. Delavnice so namenjene vsem mladinskih delavcem in tistim, ki izvajajo dejavnosti za mlade ter mladim posameznikom. IRDO E-NOVICE ŠT.5/ Trening kriticnega mišljenja Vir: www.aktivendrzavljan.si Photo: photostock, www.freedigitalphotos.net. Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij vabi na 2. srecanje predstavnikov vladnih slutb in mladih, ki bo potekalo 15. junija 2011 med 14.00 in 15.30 v veliki sejni dvorani Ministrstva za kulturo v Ljubljani. Po uvodnem pregledu porocila iz 1. srecanja in porocila o napredku glede sklepov 1. srecanja, se bodo odvijala tematska omizja predstavnikov vlade ter mladinskih organizacij in sicer na teme financiranja NVO, zdravje mladih, nasilje nad in med mladimi ter komuniciranje z mladimi. Udeletbo potrdite najkasneje do 10. junija 2011 na e-mail naslov veronika@cnvos.si. Vir: prejeto po elektronski pošti 2. srecanje predstavnikov vladnih slutb in mladih Vmesna konferenca »Obmocje Alp« 16. in 17. junija 2011 bo v Grenoblu v Franciji pote-kala vmesna konferenca programa Obmocje Alp z nas-lovom »Sodelovanje, ki poteka v Alpah«. Prijave na konferenco so motne tukaj. Vec informacij in sam program konference najdete na spletni strani. Vir: prejeto po elektronski pošti od Programi transna-cionalnega sodelovanja. Photo: Michal Marcol, www.freedigitalphotos.net. Konference, simpoziji, izobratevanja STRAN 38 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Mednarodna konferenca Socialno podjetništvo = Humano podjetništvo Vse se je zacelo s profesorjem in Nobelovim nagrajencem, Muhamma-dom Yunusom, ki je 40 revnim vašcanom iz Bangladeša razdelil 27 dolarjev, da odplacajo dolg in zacnejo z majhnim biznisom. Od takrat do danes je profesor Yunus pomagal milijonom majhnim socialnim podjet-nikom. Ustanovil je skupino Grameen, ki ima podrutnice po razlicnih koncih sveta. Sedaj prihajajo v Slovenijo njegovi najtesnejši sodelavci, saj jih je Klub evropskih tensk povabil na mednarodno konferenco, ki bo potekala 16. in 17. junija 2011 v Postojni. Konferenco organizira Klub evropskih tensk ob podpori obcine Logatec ter v sodelovanju z Inštitutom za razvoj drutbene odgovornosti IRDO in znanim slovenskim podjetjem Postojnska jama d.d. ter v partnerskem sodelovanju z Yunus Social Business Centre iz Italije, cigar ustanovitelj je profesor Muhammed Yunus. Na konferenci bodo priznani strokovnjaki in karizmaticni sodela-vci skušali razbiti stereotipe, ki se v slovenski javnosti povezujejo s poj-mi socialno podjetništvo, humano podjetništvo. Razumljeni so precej ozko, tako da jim je potrebno dati novo, ustreznejšo širino. S strani socialnega podjetništva v Sloveniji bodo predstavljeni tudi pri-meri dobre prakse, tako s predavanji kot s prakticnimi delavnicami in zanimivimi debatami na omiz-ju. Vir: www.skup.si Foto: xedos4, www.freedigitalphotos.net. 1. mednarodni znanstveni posvet Od 29.06. do 01.07 2011 bo v Raziskovalno izobratevalnem središcu dvorec Rakican potekala 1. mednarodna znanstvena konferenca na temo: »Izzivi, pasti, tetave sodobne drutbe«, katere cilj je prispevati k ozavešcanju o aktualni problematiki tako iz teoreticnega kakor tudi iz prakticnega vidika. Na konferenci lahko sodelujete s prispevkom v enem od naslednjih sklopov: . DRUTINA (naloga in potrebe drutine, otrok in mladostnikov, partnerstvo, starševstvo, custva, enostarševstvo, nasilje v drutini, alkohol v drutini…) . OSEBNOSTNA RAST OTROK IN MLADOSTNIKOV (prosti cas mladostnika, razvijanje nadarjenosti pri mladih, nasilje med vrstniki, nasilje v šoli, spolno nadlegovanje in druge oblike izsiljevanja, razvajenost, odvisnost, otroška integrativna terapija…) . VARSTVO STAREJŠIH IN DRUGE STISKE (medgeneracijsko sodelovanje, nasilje nad starejšimi, prisilna namestitev v dom za ostarele, izguba slutbe, brezposelnost, mobing na delo-vnem mestu, talovanje, osamljenost, zapušcenost…) Vir: prejeto po elektronski pošti Povabilo k sodelovanju v naboru inovacij v okviru 6. Slovenskega foruma inovacij Objavljeno: www.japti.si/index.php?t=Razpisi&id=125&l=sl Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije vabi vse avtorje izumov, invencij in inovacij, ki telijo sodelovati na osrednji slovenski prireditvi – 6. Slovenskem forumu inovacij, ki se bo odvijal 22. in 23. novembra 2011 v Ljubljani na Gospodarskem razstavišcu. Japti ponuja prilotnost, da svoje inovacije predstavite širši javnosti. Pomagajte osvetliti dejansko stanje na podrocju inovacij in inovativnosti v Sloveni-ji ter s tem prispevajte svoj doprinos k razvoju in napredku, pomembnem za širšo drutbo. Kdo se lahko prijavi? . posamezniki - fizicne osebe: študenti, dijaki, mladi raziskovalci, inovatorji, upokojenci in drugi, . skupine posameznikov, . mikro, mala in srednje velika podjetja, . raziskovalno-razvojne institucije. Kaj lahko prijavite? . inovativni proizvod, . inovativno storitev, . inovativni poslovni model. Kaj pridobite s prijavo? V okviru dogodka bodo predstavili skupno vsaj 45 najbolje ocenjenih inovacij. Avtorji izbranih inovacij bodo imeli na samem dogodku motnost BREZPLACNE predstavitve s plakatom in eksponatom na pose-bej opremljenem razstavnem prostoru, tudi v tivo na odru in/ali na plazemskem zaslonu in/ali na spletu. Nacin predstavitve in prisotnost na spletni strani ter v tiskanih gradivih dogodka, vkljucno z nacionalnim Katalogom inovacij za leto 2011, bo dolocen po meri vsake izbrane prijave. Prireditev bo širše medijsko pokrita, kar vam omogoca dobro promocijo v javnosti. Nacin in rok za prijavo: Prijavite se preko spletnega obrazca najkasneje do 12. septembra 2011, do 24:00 ure. Dodatne informacije: Spletna stran: www.foruminovacij.si, E-pošta: sfi@japti.si IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV STRAN 39 Vavcerska sredstva JAPTI nudi podjetjem nepovratna sredstva za kritje stroškov: . zunanjih izvajalcev pri pripravi in izvedbi novih ali bistveno izboljšanih obstojecih proizvodih ali storit-vah, . svetovalnih storitev poslovnih mentorjev, . udeletbe na tematsko zaokrotenih usposabljanjih. Vavcerska sredstva lahko pridobite prek: . javnega razpisa "Inovacijski vavcer 2011" (Ur.l. RS, št. 7/2011 z dne 4.2.2011). Nepovratna sredstva so namenjena podjetjem za kritje stroškov zunanjih izvajalcev pri pripravi in izvedbi novih ali bistveno izbolj-šanih obstojecih proizvodih ali storitvah podjetij. Podjetje lahko prejme do 20.000 EUR nepovratnih sred-stev; . javnega razpisa "Mentorski vavcer 2011" (Ur.l. RS, št. 22/2011 z dne 25.3.2011). Nepovratna sredstva so namenjena podjetjem v zacetnih letih poslovanja za kritje stroškov svetovalnih storitev poslovnih men-torjev. Podjetje lahko prejme do 15.000 EUR nepovratnih sredstev; . javnega razpisa za tematsko zaokrotena usposabljanja. Javni razpis je v pripravi. Vir: http://www.podjetniski-portal.si/ustanavljam-podjetje/vavcerska-sredstva STRAN 40 Odprt je 3. razpis progra-ma Jugovzhodna Evropa, ki je namenjen strateškim projektom iz petih izbranih vsebinskih podrocij (mehanizmi v podporo razvoju grozdov, omretje mest za povecano dostop-nost in mobilnost ljudi, multimodalno tovorno omretje med pristanišci in drtavami brez morja, pri-lagajanje na podnebne spremembe, upravljanje z demografskimi spremem-bami v JV Evropi). Razpis bo potekal v dveh fazah. Prva faza bo trajala do 17. junija 2011, do takrat bo potrebno nalotiti izjavo interesa (expression of interest) na spletno stran programa. Podrobnejša navodila in informacije so na voljo na spletni strani programa JV Evropa. Informacije o drugi fazi razpisa bodo objavljene naknadno. Vir: prejeto po elektronski pošti od Programi tran-snacionalnega sodelovan-ja. 3. razpis programa JV Evropa IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Javni razpis za sofinanciranje zacetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih obmocjih Slovenski regionalno razvojni sklad je 20.5.2011 objavil javni razpis, ki omogoca sofinanciranje investiciji v 57 slovenskih obcinah v 9 regijah, ki so opredeljene kot "obmejna problemska obmocja". Motne so investicije v nakup, gradnjo in obnovo objektov, nakup strojev in opreme ter nematerialne nalotbe. Cilj javnega razpisa je spodbujanje podjetij k zacetnim investicijam, ki prinašajo višjo dodano vrednost na zaposlenega; spodbujanje zaposlovanja in dvig konkurencnosti na obmejnih problemskih obmocjih. Razpolotljiva sredstva po tem javnem razpisu so nepovratna sredstva in se razpisujejo za leti 2011 in 2012. Skupna višina nepovratnih sredstev za obe leti znaša 14.658.200 EUR: Rok prijave: 30.6.2011 Vec: http://www.regionalnisklad.si/uploads/datoteke/javni_razpis_pbn.pdf 1. aprila 2011 sta bila odprta dva razpisa za strateške projekte programa Mediteran, 1. strateški razpis, osredotocen na prioriteto: Preprecevanje tveganj na morju in krepitev varnosti v pomorskem prometu. Razpis bo odprt do 30. junija 2011. 2. strateški razpis programa Mediteran je namenjen le predlogom projektov v okviru prioritete 3 (Izboljšanje mobilnosti in teritorialne dostopnosti), na katero se je na prejšnjih dveh razpisih prijavilo le malo projektov. Rok za oddajo predlogov bo 30. september 2011, na razpolago pa bo 25 mil. EUR. Razpis poteka v dveh fazah in v prvi, ki traja do 30. maja 2011, morajo biti Skupnemu tehnicnemu sekretariatu posredovani osnutki predlaganih projektov. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani http://www.programmemed.eu/en/download-area/open-calls.html. Dva razpisa za strateške projekte programa Mediteran Razpisi STRAN 41 APA in Bank Austria objavili razpis za nagrado pisanje za SVE 2011 Avstrijska tiskovna agencija (APA) v sodelovanju z Bank Austria te osmic zapored podeljuje prestitno novinarsko nagrado »Pisanje za SVE/Writing for CEE«. Nagrada v višini 5.000 evrov je namenjena spodbujanju novinarskega raziskovanja Evrope in evropskih integracij. Nagrajuje prispevke, ki se ukvarjajo z Evropo in njenimi prebivalci, z vsakdanjim tivljenjem v evropskih drtavah ter z evropsko umetnostjo, kulturo in tivljenjskim stilom – ter tiste, ki prispevajo k podiranju ovir in preseganju predsodkov. Novinarske prispevke, ki so objavljeni v obdobju od 1. avgusta 2010 do 31. juli-ja 2011, je mogoce prijaviti do 31. julija 2011. Dobrodošli so tudi posnetki radijskih in televizijskih oddaj kot tudi prispevki za internet. Zmagovalec bo raz-glašen in bo prejel nagrado na slovesnosti, ki bo potekala konec leta 2011 na Dunaju. Za sodelovanje na razpisu je potrebno oddati clanek v izvirniku, prevod v angle-šcino ter tivljenjepis avtorja. Dodatne informacije ter obrazec za prijavo so na voljo na spletni strani www.apa.at/cee-award. Vir: prejeto po elektronski pošti IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Foto: graur codrin, www.freedigitalphotos.net Razpis za financna sredstva za sodelovanje slovenskih in švicar-skih inovativnih podjetij v okviru projekta EUROSTARS Veleposlaništvu RS v Bernu je švicarski Urad za strokovno izobratevanje in tehnologijo (OPET), ki je del švicarskega Ministrstva za gospodarstvo, posredoval razpis za financna sreds-tva za sodelovanje švicarskih in slovenskih malih in srednjih inovativnih podjetij v okviru evropskega projekta EUROSTARS. Omenjeni razpis zadeva sodelovanje malih in srednjih inovativnih slovenskih in švicarskih podjetij na podrocju vesoljskih tehnologij (Space Technology), industrijske proizvodnje (Manufacturing), elek-tronike (Electronics), internetne tehnologije (IT) in telekomunikacijske tehnologije (Telecoms Technology). Švicarska stran bo za posamezni projekt za švicarske partnerje namenila do 600.000,00 EUR, sloven-ska stran pa za vsak posamezni projekt za slovenske partnerje do 50.000,00 EUR. Trajanje vsakega projekta je najvec 36 mesecev. Zainteresirana podjetja se morajo javiti na razpis do 22. septembra letos. Takšni razpisi bodo objavljeni tudi v naslednjih dveh letih. Razpis je posebej zanimiv, saj švicarska mala in srednja podjetja sodijo med najbolj inovativna ter tehnološko razvita na svetu. Vir. http://www.mzz.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/6/28844/18b07af55a/ STRAN 42 Nadzorni odbor programa Srednja Evropa je na svojem zadnjem sestanku izbral 28 novih projektov s podrocja inovacij, dostopnosti, okolja ter konkurencnosti mest in regij, ki bodo sofinancirani v okviru 3. razpisa programa. Informacije o odobrenih pro-jektih so te na voljo na splet-ni strani programa v rubriki Odobreni projekti. Vec infor-macij najdete na spletni stra-ni: http://www.central2013.eu/nc/central-projects/implementing-a-project/approved-projects/ Vir: prejeto po elektronski pošti od Programi transnaci-onalnega sodelovanja. IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2014 Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov vgradnje kotlovskih naprav na lesno biomaso (v nadaljevanju: KNLB). Financne spodbude so namenjene za nalotbe v vgradnjo novih KNLB. Do spodbud so upraviceni tudi investitorji, ki širijo kapacitete v obstojeci kotlovnici na lesno biomaso ali zamenjujejo obstojeci kotel na fosilni energetski vir. Vrednost razpisa: Višina nepovratnih sredstev znaša 9.000.000 EUR Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo Rok: Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 5.9.2013, morebitni ostali roki za oddajo vlog bodo objavljeni v Uradnem listu RS in na spletni strani MG, na naslovu: http://mg.gov.si/, najmanj 45 dni pred datumom oddaje vloge. Vec informacij najdete tukaj. Vir: http://www.podjetniski-portal.si/index.php?t=E_publikacije&type=prirocnik&article_id=3047&utm_source=newsletter&utm_medium=email&utm_campaign=msp083 Urad Vlade RS za komuniciranje je 26.4.2011 objavil razpisno dokumentacijo za oddajo javnega narocila za "Predstavitve dobrih praks za blatenje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje", št. objave JN4338/2011. Do javnega narocila lahko dostopate preko spletne strani. Kratek opis narocila: priprava pregleda obstojecih dobrih praks na podrocju blatenja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, organizacija in izvedba predstavitev ter ogledov dobrih praks, razvoj spletne platforme za mretenje v okviru spletnega mesta Slovenija znituje CO2, oblikovanje priporocil za vkljucitev primerov dob-rih praks v širše programe za soocanje s podnebnimi spremembami, priprava in izvedba komunikacijske pod-pore projekta. Ocenjena vrednost narocila brez DDV je 62.500,00 EUR. Rok za sprejemanje ponudb je 3.6.2011. Vir: http://www.enarocanje.si/pregledobjave.asp?IzpObrazec=168377 Dobre prakse za blatenje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje Informacije o projektih, odobrenih v okviru 3. razpisa programa srednja Evropa STRAN 43 IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV Ekologi brez meja zmagovalci akcije Zemljo so nam posodili otroci 2011 Ob mednarodnem Dnevu Zemlje se je 22. aprila zakljucila akcija »Zemljo so nam posodili otroci«, ki je potekala pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka. Zmagovalec leto-šnje akcije je društvo Ekologi brez meja in Petra Matos, ki sta jih predlagali Osnovna šola Sostro in Gimnazija Ledina. Projekt te šesto leto poteka v organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje in Zveze prijateljev mladine Slovenije. Komisija je nagrado in priznanje društvu Ekologi brez meja utemeljila takole: "Prvic v šestletni zgodo-vini akcije »Zemljo so nam posodili otroci« se je zgodilo, da sta dve šoli neodvisno pripravili nominaciji v dveh razlicnih kategorijah za isto ekipo nominirancev. Te to dejstvo veliko pove o uspešnosti dela društva Ekologi brez meja. Komisije akcije Zemljo so nam posodili otroci pa niso prepricali le okoljski ucinki akcije Ocistimo Slovenijo v enem dnevu, ki vsekakor niso zanemarljivi. Še pomembneje je, da so nam dali energijo ter motivacijo, da stopimo skupaj in naredimo nekaj povsem konkretnega za okolje v katerem tivimo. Odnos do okolja, ki so ga s sodelovanjem v tej akciji pridobili ali spremenili številni sodelujoci, je preprosto neprecenljiv. Zdaj tudi po zaslugi Ekolo-gov brez meja in gospe Petre Matos vemo, da potrebujemo le iskreno teljo ter voljo, pa je mogoce nare-diti dobesedno vse. Komisija akcije Ekologe brez meja in gospo Petro Matos z velikim veseljem soglas-no razglaša za zmagovalce akcije zemljo so nam posodili otroci 2011." Vir: http://ebm.si/oj/novice/161-ekologi-brez-meja-zmagovalci-akcije-zemljo-so-nam-posodili-otroci-2011.html Foto: Arvind Balaraman, www.freedigitalphotos.net V soboto, 21. maja je potekala vseslovenska akcija v organizaci-ji Mladih fac. Kot smo te napovedovali je bil ta dan namenjen opravljanju dobrih del, predvsem s strani mladih drtavljanov Republike Slovenije. Mladi za mlade oziroma pobuda je nastala s strani mladih, ki so teleli s svojimi vrstniki pokazati, da so mladi, ko se zdrutijo lahko mocni, niso zgubljena generacija in da jim ni vseeno, kaj se dogaja okrog njih. Mladi so svoja dobra dela lahko prijavili na spletni strani www.letomladih.si, kjer si lahko ogledate aktivnosti, ki so se izvajale na ta dan. Vir: www.letomladih.si Mlade face za dobra dela Zgodilo se je... STRAN 44 IRDO E-NOVICE ŠT.5/ Smo to, kar jemo. Hrano dobesedno dajemo v naša telesa. Preko prehranjevanja, na osnovnih in nezavednih nivojih, sodelujemo v vrednotah in paradigmah naše družbe. V otroštvu smo skozi nenehno izpostavljenost zapletenim odnosom, ki so povezani z najbolj razvitim skupinskim obredom, to je prehranjevanjem, absorbirali vrednote in nevidne predpostavke družbe. Kot spužva smo absorbirali, se ucili, sodelovali in na koncu postali del družbe. V odrasli dobi nam stres in velike težave, ki smo jih sami ustvarili, otežujejo naša življenja. Z vso pravico poskušamo razumeti lastno nesposobnost življenja v harmoniji na tem svetu. Ce pogledamo bolje, bomo odkrili grozljivo silo, ki je odgovorna za nastajanje naših dilem in kriz. Ta sila vsakodnevno strmi v nas z naših krožnikov! Ceprav mnogi razpravljajo o tem, katera prehrana je najboljša za zdravje in dolgo življenje, to delo ne govori o prehrani na ta obicajen nacin. Knjiga razkriva globoke družbene in duhovne posledice naših prehrambenih navad in mentaliteto, ki jih podpira. Smo sredi velikega preobražanja družbe. Vse bolj postaja ocitno, da se stari družbeni miti podirajo. Dojemamo, da so osnovne predpostavke naše družbe zastarele in da bodo, ce jim bomo še naprej sledili, povzrocale ne samo unicenje kompleksnih in obcutljivih ekoloških sistemov na planetu, ampak tudi naše lastne vrste. Rojeva se nova paradigma, ki vzpodbuja sodelovanje, svobodo, mir, življenje in enost. Zamenjala bo staro, ki temelji na tekmovalnosti, razdvajanju, vojni, izkljucevanju in ideji, da moc doloca pravicnost. Hrana je bistveni kljuc pri rojevanju te nove paradigme. Leta 2010 najbolje prodajana knjiga na Amazonu tudi v slovenšcini: Hrana za mir - s prehrano do duhovnega zdravja in harmonije Vir fotografije: www.facebook.com Vir: prejeto po elektronski pošti Zanimivo branje Kontakt: Inštitut IRDO, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 E-pošta: info@irdo.si IRDO - Inštitut za razvoj drutbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom raziskovati in pospeševati razvoj drutbene odgovornosti v Slo-veniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podro-cju razvoja drutbene odgovornosti (podjetja, vla-da, civilna drutba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše drutbe o potreb-nosti in pomenu drutbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k pre-nosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omo-goca izmenjavo slovenskega znanja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Postanite clani inštituta IRDO tudi vi in pova-bite v naše clanstvo tudi druge, ki bi teleli biti seznanjeni z informacijami o drutbeni odgo-vornosti in prispevati k razvoju le-te! 1 Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Sloveni-ja, www.irdo.si, Uredništvo: novice@irdo.si. V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, one-snaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtor-jev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Soustvarjajte e-novice IRDO E-NOVICE ŠT.5/IV STRAN 45 Spoštovani clani, predstavite vaše delo na podrocju drutbene odgovornosti v IRDO e-novicah, da bodo z vašimi dosetki seznanjeni tudi drugi clani. Tako boste s svojimi primeri dobre prakse kot vzorniki prispe-vali k hitrejšemu razvoju drutbene odgovornosti pri nas. Obvestite nas tudi, ce pripravljate zanimiv dogodek, ce bi lahko vaše znanje in izkušnje, novosti pri poslo-vanju ter prakso, teorijo predstavili tudi drugim, ce ste kje prebrali kaj zanimivega, pa menite, da bi bilo to zanimivo tudi za druge clane inštituta. Spodbudite druge, da se bodo zgledovali po vaših primerih dobre prakse in inovativno oblikovali svojo na podrocju drutbene odgovornosti, izkoristite te e-novice—predstavite sebe, svoje podjetje, organizacijo, svoje delo, sodelavce, poslovne partnerje, zanimivosti, itd…Besedilo naj obsega najvec 3000 znakov. Pošljite ga na naslov novice@irdo.si do vsakega 20. v mesecu. Hvala. Inštitut IRDO tudi redno pridobiva nove clane. Zdrutuje te skoraj 100 clanov, od tega priblitno 40 kolek-tivnih. "Clovek zmore biti mocnejši od zunanje usode in vsak dan stoji pred odlocitvijo, ali bo iz svojega trpljenja napravil notranji uspeh." Viktor E. Frankl