Štev. 6.	V Ljubljani, 7. februarja 1908.	XLVIII. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ II )i i» trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Naročnikom: Čitajte gotovo vse „Listnice upravništva" v tekočem letu. Ne prezrite nobene!
Voditelji in voditeljice, ali ste že storili svojo dolžnost glede jubilejskega daru?
Učiteljstvo — sebi!
Zadnja leta se je na občnih zborih „Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani izražala resna želja, da bi društveni odbor poskrbel vse potrebne stvari in pričel čimprej z zgradbo našega učiteljskega doma — „Učiteljskega konvikta". Kdo bi tej opravičeni želji rajši ustregel nego odbor! Toda odbor se tega dela ne more in ne upa lotiti prej, dokler se izdatno ne poviša zgradbeni kapital. Ako od vsega društvena imetja 58.600 K odštejemo „Cesarja Franca Jožefa ustanovo" s 6.835 K in Travnovo volilo 5000 K — ki se pa ne smeta načeti! — nam preostaja za uporabo torej le okroglih 46.000 K. In kaj naj začnemo s to vsotico ob stavbi, proraču-njeni s 800.000 K? Ali se ne bi reklo ta denar, ki smo ga v tolikih letih tako težko zbrali, lahkomišljeno zapraviti, ker več kot gotovo je, da bi zbirali, se trudili in zidali le na pesek!
Zato pa je odbor s toliko večjim veseljem pozdravil na zadnjem občnem zboru izraženo in splošno odobravano misel, da naj bi v letošnjem jubilejskem letu — ki naj se razširi na tri leta! — vsak učitelj in vsaka učiteljica poleg letne društvenine žrtvovala še kak prostovoljni mesečni donesek kot jubilejski dar za naš konvikt. Na ta način bi se zgradbeni kapital v treh letih prav izdatno zvišal, in potem bi bilo društvenemu odboru mogoče takoj stopiti s konkretnimi predlogi pred občni zbor in pričeti z delom.
Na nas samih, na stanovski zavednosti učiteljstva je torej, ali naj zgradbo pospešimo, ali
naj jo prepustimo šele potomcem — česar gotovo nihče izmed nas ne želi!
Zato se obrača društveni odbor do vsega učiteljstva z vljudno in prav nujno prošnjo: Vsak učitelj in vsaka učiteljica prispevaj mesečno tri leta zapored kotjubilejski dar za „Učiteljski konvikt" poljubni donesek, ki naj ga na vsaki šoli pobira šolski voditelj (voditeljica) ali kateri drugi tovariš (tovarišica) in ga pošlje našemu blagajniku ali ga pa izroči dotičnemu okrajnemu odseku za izvenšolsko delovanje, ki bo gotovo drage volje zbiral te doneske in jih potem skupno pošiljal našemu društvenemu blagajniku.
Zato prosimo vse okrajne odseke za,iz-venšolsko delovanje, naj izvolijo za svoj okraj po enega poverjenika, ki naj zbira vposlane mu doneske intako ima v pre-
gledu vse ondotno učiteljstvo, kako vrši svojo stanovsko dolžnost.
Trdno se zanašamo, da dobi ta naša prošnja kar najugodnejšega vsestranskega odmeva ter kličemo: Učiteljstvo —: sebi!
V Ljubljani, meseca prosinca 1908. Odbor „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani":
Jakob Fnrlan,
predsednik.
Lnka Jelene,	Ignacij Križman,
I. podpredsednik.	II. podpredsednik.
Jabob Dimnik, JuraJ Režek,
blagajnik.	tajnik.
Odborniki:
Fr. GHrtner, Engelbert Gangl, Fr. Sche-scliark, Ignacij Šijanec.
0 šolski reformi.
IV.
Srednja šola*) ima trojen namen : vzgajati nas za zavedne člane človeške družbe, podajati nam splošno izobrazbo in s tem nas u*po-sobljati za eventualne specialne študije na yi-sokih šolah. Govorim najprej o zadnjih dveh nalogah srednje šole.
Današnji srednješolski tip, gimnazije in realke, ne odgovarja svojemu namenu niti po snovi, ki jo obdeluje, niti po metodi, s katero podaja predpisano snov. Potreba srednješolske reforme se splošno uvideva; vprašanje je, kako se naj izvrši: Ali se naj ustvari nov srednješolski tip, ali reformira že obstoječi tip gimnazij in realk?
Zagovarjam stremljenje po enotni srednji šoli, dostavljam pa takoj, da ne v tem smislu, da se v nižjih razredih poučuje skupno, v višjih pa da se začne cepljenje na več panog. Ta nazor proti taki enotni srednji šoli opiram na svoje stališče glede latinščine in grščine in z ozirom na to, da uvrščam tudi učiteljišča v ta novi srednješolski tip.
Po sedanji osnovi naj imajo gimnazije humanistični, realke pa realistični značaj. Ta razloček se je zgodovinsko čisto logično razvil. Latinsko-grški omiki se pridružuje polagoma zaradi napredka realnih ved od ~18. stoletja dalje izobrazba v teh vedah. Nastaja vprašanje: Ali pa smemo dandanes za podlago kulture jemati dva principa, ki sta ločena drug od drugega? Ali sloni današnja kultura na hu manističnih vedah ali na realističnih? Ali ni marveč sinteza obeh? Imeli smo že tudi poizkuse, takozvane realne gimnazije, ki naj združujejo oba principa.
Kar podaja današnja gimnazija, to niti ni humanistična kultura, to ni tisti del staro-veške kulture, ki tvori od 15. in 16. stoletja, od dobe renesance in reformacije dalje bistveni
*) O srednji šoli je napisal češki filozof prof. dr. Kramar obsežno, globoko zasnovano delo, ki obravnava predmet šolstva z višjega stališča, enotnega svetovnega nazora, črpal sem iz tega dela marsikakšno temeljito misel. Kdor hoče filozofsko poglobiti svoje na-ziranje o srednji šoli, ta naj ne prezre te knjige. Izšla je najprej v nemškem jeziku pod naslovom: Betrachtun-gen iiber den Unterricht an der Mittelschu'e, besonders am Gymnasium, v časopisu „Politik"; češki prevod „Uvahy o stfedni škole" (Praga 1902, cena 2 K) je pisatelj popravil, da se ga lahko smatra za izvirnik.
element modernega človeka. Današnji ustroj gimnazij pomenja pravzaprav veliko hinavščino. Gimnazijski humanistični nauk seje izprevrgel v formalno jezikovno slovničarjenje, zanemarjajoč poznavanje antiške kulture, zlasti grške, v religiji, znanosti, umetnosti in socialnem življenju.
Lani se je vršil IV. občni zbor nemškega društva „Der Verein fiir deutsche Erziehung", pri kateri priliki je imel dr. Gruhn predavanje o potrebi enotne šole, kjer je dejal med drugim sledeče: V ljudski šoli ločimo konfesije drugo od druge, ločimo ljudstvo od višjih slojev, da. v gimnazijah in realkah ločimo stari vek od novega. Naše šolstvo je vedno pripravljeno, da poostruje nasprotstva in ne, da bi jih izkušalo prem osi o vati . . .
Mladino uvajamo v svet, ki leži 2000 do 3000 let za nami, in s tako mladino hočemo delati svetovno politiko 20. stoletja, čigar glavne žile so tehniške iznajdbe novega veka — in s tako mladino naj obvladamo sedanjost, /.ko ni mogoče pogrešati v sedanji dobi realne izobrazbe, so gimnazije neprimerne. Ako pa ne moremo biti brez klasiške izobrazbe, potem so naši realisti le napol zreli. Kako najti izhod? Iz znanja minulosti moramo izključevati dannadan to, kar moremo pogrešati. Učenje grščine moremo opustiti. Latinščine se je treba učiti ne zaradi rimljanstva, marveč zaradi tega, ker je do danes deloma še ne moremo pogrešati. Stari vek pomenja za nas preživelo mladost. Potrebujemo skupnega temelja za vse otroke naroda, ki morajo vendar imeti vsi enake pravice.*)
Pomen antiške kulture se precenjuje. Pri-držimo to, kar ima za nas veljavo, toda ne izključujmo pri tem kulture, ki je primerna, starejša od grško-rimske. Doslej se zanemarja omika orientalskih narodov, ki je vendar dala podlago Grkom. Gmotno kulturo so prevzeli Grki od orientalcev; od Asircev, Babiloncev, Feničanov, Egipčanov je prišlo poljedelstvo, obrt in trgovina v Evropo, tudi v duševnem oziru so bili orientalski vplivi izdatni: v umetnosti, religiji, pisavi. Spominjam n. pr. na to, da je za umevanje verskega življenja jako poučno za nas, ako poznamo verske nazore starih Irancev in Indov.
Zagovorniki latinščine in grščine se vedno sklicujejo na takozvano formalno izobrazbo, ki jo nam daje učenje teh dveh jezikov. Ees je, da se klasiška jezika odlikujeta po ubranosti, uglajenosti, blagoglasju in bogastvu oblik; res je pa tudi, da nam primerjajoče jezikoslovje kaže, kako imajo drugi jeziki (moderni, orien-talni) iste lastnosti. Sicer je pa prava izobrazba v prvi vrsti le stvarna. Prokletstvo našega časa je, da namesto stvarnosti, jedra, nastopa lupina, oblika. Nisem seveda absolutno proti obliki, obračam se le proti njenemu precenjevanju na škodo vsebini. In to se godi dandanes zlasti pri klasiškem jezikoslovju.
Kealka nasproti temu podaja mnogo stvarne izobrazbe, zlasti v prirodoslovju, zanemarja pa obenem z gimnazijo pouk o socialnem življenju in popolnoma izpušča filozofične vede. Sicer si pa obe, zlasti z ozirom na metodo poučevanja in vzgajanja, nimata očitati druga drugi ničesar. Glavne napake so jima skupne.
*) Pedagogiekž Rozhledj, 1907., 2. zv. str. 185.
Cilj srednje šole v umskem oziru je na prvem mestu ta, da podajaj splošno izobrazbo. Srednja šola ima šele v drugi vrsti tudi namen, da pripravlja za specialne študije na visokih šolah. Veliko srednješolskih učencev ne prestopa na visoke šole iz raznih vzrokov, pri nas glavno iz gmotnih. Drugi zopet sploh ne čakajo, da bi dovršili srednjo šolo, gimnazijo ali realko, marveč se zatekajo ali k praktičnim strokovnim šolam, ali pa si iščejo služb pri raznih uradih in zavodih. Za te dijake ne bi bila priprava za eventualne visoke šole smo-trena. Zlasti pri njih vodi dosedania tako-zvana formalna izobrazba do površnosti, blazi-ranosti in nadutosti, to je napol inteligencija, ki ve stvarno malo in nastopa zato tem bolj agresivno z obliko.
Ako pa je v umskem oziru cilj srednje šole, da podaja splošno izobrazbo, potem je samoposebi umevno, da bodi ta izobrazba v organični zvezi z življenjem, z današnjim življenjem in da sprejemaj iz preteklosti samo to, kar tvori kontinuiteto s sodobno kulturo. Dandanes se jemlje preveč tvariue in prepodrobno, posledica tega je: učimo se, da pozabljamo. Gradivo se mora prikrojiti tako, da odgovarja stvarnim zahtevam. Učimo se o vsem mogočem, ne zbuja pa se v nas smisla za novodobne pojave niti na tehničnem in prirodoslovnem niti na socialnem polju. Poleg tega je način poučevanja kriv, da o kakšni resnični splošni izobrazbi ni ne duha ne sluha.
Enotna srednja šola bodi sinteza humanističnih in realnih ved, kakor je sodobna kultura sinteza teh dveh priucipov. Zato naj se pri pouku zgodovine in s čitanjem dobrih prevodov podaja pogled v antiško kulturo, zlasti z ozirom na one elemente, ki jih je sprejela vase tudi novodobna kultura: smisel in čut za lepoto, za umetnost, za naravo, za telesnost in duševnost, skratka: antiški naturalizem.
Zgodovina bodi pregled, kako se je človeštvo razvijalo gospodarsko in kulturno, v umetnosti in socialnem življenju. Politiška zgodovina naj se omeji na najpotrebnejše podatke. V višjih razredih naj se podaja zgodovinska tvarina na temelju sociologije.
Namesto obl:gatne latinščine in grščine naj se poučujejo moderni jeziki in prirodo-slovne vede. Za nas Slovence naj se obenem s poukom slovenščine primerjajoče goji hrvaško-srbski jezik in književnost, ki nam odpira gospodarsko in kulturno pot po Balkanu.
Naravnost škandal je za večino nas, ki smo dovršili gimnazijo, kako malo vemo o prirodoslovnih vedah, kako nezadostno je naše znanje o mehanični in kemični tehnologiji. Enotna srednja šola naj intenzivneje goji fiziko z astronomijo, kemijo, zoologijo, botaniko, geologijo z mineralogijo in geografijo. Fizikalni zemljepis se more znanstveno obdelovati le na temelju geologije, to je predmet, ki spada v delokrog prirodoslovca. Zgodovinarju preostaja politiški zemljepis in narodopis.
Kar se tiče filozofije — ime filozofična pro-pedevtika je nesmisel, ker so priprava za filozofijo vse vede, logika in psihologija pa sta že sami filozofični vedi — je dosedanje učenje tega predmeta prav mačehovsko. Filozofije bi se učilo v najvišjih razredih, in sicer: logike (ki pa ne sme biti „formalna" kakor je sedaj,
ampak metodologija znanstvenega dela) in em-piriške psihologije, tu bi se podajala dalje zgodovina filozofije in religije ter etika namesto obligatnega konfesionalnega pouka.
Enotna srednja šola ne bi smela seveda zanemarjati praktičnih predmetov: risanja, telovadbe in iger, pri čemer naj bi se dijake tudi navajalo k ročnemu delu v botaničnem vrtu.
Ako pomislimo, da bi v srednjo šolo prihajali zrelejši gojenci, ki bi morali iz osemletne ljudsko-meščanske šole prinesti s seboj nekaj osnovnega znanja v jezikih, v matematiki in prirodoslovju; ako upoštevamo dalje, da bi se moral ves pouk vršiti na edino pedagoški podlagi materinščine in ako končno uvažujemo neizogiben predpogoj, da bi morala biti snov kvalitativno in kvantitativno prikrojena sprejemljivosti učencev in faktični, stvarni, duhu dobe odgovarjajoči splošni izobrazbi, ne glede na metodo, ki bi tudi izdatno podpirala učenje in o kateri še izpregovorim: potem ni dvoma, da je taka enotna srednja šola mogoča.
V	to enotno srednjo šolo bi hodili vsi, ki bi si hoteli pridobiti splošno izobrazbo sli nadaljevati svoje specialne študije na visokih šolah.
Skupno bi se učili, sedanji gimnazijci, realci in učiteljiščniki. V zadnjih letih se začenja potem odločitev. Pri današnji uredbi je desetletnemu dečku določena njfgova usoda: ti pojdeš v gimnazijo, ti v realko. Ta odločitev je prezgodnja. Dostikrat jo pa tudi narekuje kruta okolnost, da mora dijak hoditi v tisto srednjo šolo, ki se ravno nahaja v njegovem kraju, naj ima že veselje in zmožnosti ali ne. Vse to odpade pri enotni srednji šoli. Kjerkoli se ustanovi, je povsod enaka. Ko pa dijak postaja mladenič, zmožen jasnejšega upogleda v svet, ko se že njegove sile bolj razvijejo, tedaj približno okrog 18. leta stopa predenj življensko vprašanje: Kam? Ako se odloči za univerzo (za medicino, pravo, profe-suro), potem bi obiskoval kurz za latinščino in grščino, ki bi se poučevala neobligatno; dotičnik, ki bi namerjal pohajati univerzo, bi moral dokazati, da je ta kurz obiskoval. Kdor bi se odločil za tehnične študije, bi posebej obiskoval kurz za opisno geometrijo in za one partije iz matematike, ki jih zahteva študij na tehniki. Kandidat za učiteljski stan bi se moral baviti s petjem in godbo ter z ročnim delom v botaničnem vrtu. Poleg teh neobli-gatnih predmetov bi mogel biti neobligatni predmet tudi konfesionalni pouk za one, ki bi si tega pouka želeli.
V	slučaju, da bi kdo pozneje po dokončani srednji šoli hotel menjati svojo specialno stroko, ne bi potreboval nič drugega, nego dokazati dodatno znanje iz predmetov dotičnega kurza. Na ta način bi se omogočevalo prestopanje na visoke šole.
Za ušesa zgrabi-paglavca!
Neskončna bahatost, brezstidno zaničevanje vsega, kar se ne vjema s klerikalnimi načrti, to je signum temporis slovenske duhovniške stranke. Vsi so edini v zasmehovanju učiteljstva: štajerski „Slovenski Gospodar", goriška „Gorica" — o prismuknjenem „Slovencu" in znorelem „Domoljubu" še govorimo ne.
Neznansko bebasti so razni učenci Krekove šole. Po njih barabskih člankih sodeč, si moramo misliti, da so pozabili še tisto trohico manire, ki so si jo menda prisvojili na gimnaziji. Nepoboljšljive sirovine skozinskoz. Pa tudi sila nevedni in neizobraženi so po ogromnem številu naši posvečeni prijatelji. „Slovenec" — njih evangelij, „Domoljub", „Naša moč" in drugi klerikalni listi njih edina duševna hrana, odkar so bili aprobirani na ljubljanskem semenišču za — katoliške organizatorje. V poštene, izobražene kroge nimajo dostopa. Popolni afriški divjaki so zlasti v naših gorskih občinah, kjer je klerikalni fanatizem že davno prestopil meje dopustnosti. In če se poklicana oblastva ne bodo ganila, je čisto sigurno, da bo treba v ljubljanskem duhovniškem zavetišču prirediti v dogledn m času poseben, precej obsežen oddelek — za umobolne božje namestnike.
Čuda ni, da smo prišli tako daleč, saj je že uveljavljena prislovica, da se duhovniku ne sme zgoditi nič žalega, pa naj se še tako pregreši. Faktum je, da so pri zadnjih državno-zborskih volitvah neženirano kupovali glasove, pritiskali z vsemi sredstvi po prižnici in izpo-veduici na volilce, a skoraj v vsakem slučaju so ušli — zasluženi kazni. Škoda časa, ki ga
je porabil parlament v ustvarjenje zakona za varstvo volilne svobode!
Pa tudi drugače se zdi, da za duhovnike ne veljajo kazenski paragrafi v isti meri kot za druge ljudi. Krive prisege, onečaščevanja nežne m'adine, to in še mnogo drugega imamo pred očmi. A kaj se je zgodilo? Dolge sodnijske preiskave, mogoče malenkostna kazen — navadno pa oprostitev. — Ako korajžen fant v pozni nočni uri veselo zavriska svoji ljubici, je zato zašit 24 ur; božji namestnik pa, čigar svinsko življenje je doneslo nežni otroški duši in telesu toliko gorja — izvršuje neovirano svojo duhovniško službo. Ako je dober klerikalni agitator, ga kaznuje škof navadno na način, da ga prestavi na boljše mesto, v najslabšem slučaju se mu da denarna podpora, da jo lahko pravočasno popiha v Ameriko.
In kdo bi si upal nasprotovati vladiki, kdo obsoditi, kdo preganjati človeka, ki je pod katoliško zaščito!? Gorje uradniku, ki bi se zameril cerkvenemu knezu! Škof veleva — duhovniki slušajo; pokaže se ljudska volja, in Presvetlemu zoperni gospod odfrči, pa če uživa tudi čast samega — deželnega predsednika.
Učitelj, ki dela med ljudstvom za pro-bujo naroda, je v današnjih dneh pravi mu-čenik. Fanatiška kaplaneta lažejo o njem po svojih časopisih, vodijo k šolskim oblastnijam deputacije nezavednih kmetov, nabirajo med ljudstvom podpise za prestavo, hujskajo proti obravnavi šolskih zamud i. t. d. — Ako dobi otrok klerikalca slab red, če je zanikrni katoliški oče kaznovan zaradi šolskih zamud, je to že pristransko in krivično. Potem pa protestirajo na vse strani, in reči moramo, da imajo po katoliških advokatih sestavljene pritožbe pri višjih šolskih inštancah nenavadno_
veliko moč. A kadar se šolski voditelj pritoži zoper nepokorno Slomškarico ali zoper krajui
šolski svet — o, jerum jerum Jeruzalem ! _
najbolje, da molčimo, ker sicer ljudje prehitro
zvedo, kako se vse take reči obravnava v _
gla^e rokovicah.
Pod takimi okolnostmi ni prav nič čudnega, ako neženirano sede za mizo kak ošabni Gostinčar ali kak seksualni filozof pa napiše o poštenem in uspešnem delovanju učiteljstva — ostudni pamflet. Mož je na mestu, saj deluje v duhu tistih, ki so ga faktično izvolili. In to so duhovniki, saj naše dobro, a danes še zavedeno ljudstvo je bile le nekak „Stimmvieh" najsvetejša čuvstva katoliškega kristjana izrab-Ijnjočih božjih namestnikov.
Vzlic temu smo pričakovali od Gostinčarja več dostojnosti napram učiteljstvu. In sicer opravičeno, ker smo prepričani, da bi moral krščansko socialni poslanček, ako bi ga ljudski učitelji z največjo težavo ne vadili dobrih manir, po zgledu raznih Žanetov pobirati še daues čike pred ljubljanskimi gostilnicami in kavarnami.
Toda — dovolj o tem! Eečemo le še eno. Učiteljstvo je organizovano, in ljubljanski klerikalni štab je v veliki zmoti, ako meni, da bo upregel kdaj ogromno večino zavednih vzgo-jevalcev naroda v svoj nazadnjaški voz; irele-vantno, če poizkušajo katoliški gospodje doseči uspehe z grožnjami ali s sladkimi obljubami. Zavedni učitelji, tudi če so lačni, ne bodo prodali svojega moštva za skledico leče in bodo ostali samostojni, značajni, neomahljivi, pa naj zapiha po prihodnjih deželnozborskih volitvah napram naprednemu učiteljstvu še tako ostra burja.
Pa še nekaj naj si dobro zapomnijo razni Gostinčarji! Slovensko učiteljstvo ima trdo kožo, a nekega dne poreče: „Dovolj trpljenja; do tu in niti koraka naprej!" In takrat bomo pošteno dokazali, da imamo napram svojim zakletim sovražnikom tudi — junaško srce, ki je pripravljeno žrtvovati za ugled svojega stanu vse, prav vse! Morda prejme svoječasno tudi Gostinčar za umazane pamflete zasluženo plačilo, in sicer na radikalnejši način, kot kaže naslov pričujočega članka.
Pripravljajmo si pot.
Slovensko učiteljstvo stopa v novo dobo, v dobo dela za ljudstvo. Nihče nam ne more očitati, da smo držali križem roke do sedaj S ponosom lahko gledamo na delo, ki je že za nami, in ki smo ga izvršili sami s svojo železno energijo vkljub vsem zaprekam, ki so jih nam stavili naši sovražniki. Brez vsakega pretiravanja lahko poudarjamo, da ga ni stanu, ki bi bi! toliko storil za svoj narod v takih raz-
merah, kakor smo storili mi, in ki bi bil tako sramotno plačan za to delo.
Marsikdo bi vrgel na našem stališču puško v koruzo in bi se ne brigal za drugo kakor samo za svoje ožje dolžnosti in sam zase; ali bi se pa „prilagodil razmeram", četudi bi ne bilo značajuo. A mi vztrajamo, ker vemo, da pravica in resnica mora zmagati prej ali slej. To je popolnoma naravni tok. In čim hujše nas napadajo nasprotniki, tem tesneje se združujemo, tembolj se pripravljamo na delo tudi izven šole.
Tovariš Pesek nam je v jasnih potezah začrtal pot, ki nas vodi do visokih smotrov. Pojdemo po nji, pojdemo, četudi ne bo lahka Saj predobro vemo, da bomo s tem koristili v prvi vrsti svojemu narodu. Vemo pa tudi, da je v tem naša lepa bodočnost, za katero je že izkrvavelo toliko naših tovarišev sobojevnikov.
Zato pa ne smemo prav nič izgubljati časa, ampak si moramo že zdaj pripravljati pot do tega. Ne bomo lahko hodili po tej poti. To nam dovolj jasno kažejo naši nasprotniki, ki so kakor besni planili po nas, ko so komaj čuli, kaj nameravamo. Ravno iz tega pa vidimo, da jim pojde za kožo. Že zdaj so taki, ko si komaj izbiramo orožje; lahko si mislimo, kakšni bodo potem, ko bomo mi rabili to orožje. Zato moramo pravočasno gledati, da si dobimo tudi pri ljudstvu zaslombe, da si dobimo že zdaj še več ugleda in veljave.
Vkljub temu, da nas naši nasprotniki grdijo in blatijo na vse mogoče načine, kakor znajo le sami, vkljub temu se nas prime jako malo blata.
Ljudstvo pač samo vidi, da nismo taki vragovi, kakor nas slikajo naši dobri prijatelji na klerikalni podlagi. Zato pa imamo povsod še dosti ugleda, zlasti pri razsodnejših ljudeh, ki jih niso mogli naši nasprotniki še popolnoma zaslepiti.
Da si pa šola pridobi več prijateljev iu z njo tudi učiteljstvo, za to pa nam najbolje služijo roditeljski sestanki, ki se jih sicer že precej poslužujemo, a še mnogo premalo. Pri roditeljskih sestankih ne more šola prav nič izgubiti in z njo tudi mi ne. Tisti, ki pri tem kaj izgubijo, sole nasprotniki šole in učiteljstva. Zato pa niso naši nasprotniki nič kaj prijazni takim sestankom. O tem je znanih že precej dokazov. Naj navedem samo enega, ki je vreden, da se otme pozabljivosti.
Na neki šoli v precej zapuščenem kraju — na Štajerskem — so hoteli tudi prirediti tak sestanek. Nadučitelj je večkrat v to nagovarjal župnika, ki sta živela za silo v dobrih medsebojnih odnošajih. A župnik se je vedno izgovarjal in odgovarjal, češ, da je slaba pot in velik sneg Bilo je namreč lansko zimo. No. nadučitelj je nekaj časa čakal, ker se mu je pa zdelo le preneumno, i.ato stopi tik pred mašo k župniku in ga prosi, da bi oznanil v cerkvi, da se vrši takoj po popoldanski službi božji sestanek staršev. Dotlej je župnik šolske stvari vedno oznanjal v cerkvi. — Župnik je hotel zopet odgovarjati, a ker mu ni dal nadučitelj miru, je končno obljubil, da to stori.— A kako se nadučitelj začudi, ko ni bilo v cerkvi nikakega oznanila o tem. Še večje pa je bilo njegovo začudenje, ko župnik takoj po maši odmoli litanije — brez posebnega vzroka ter s tem odpravi tudi popoldansko službo božjo.*
Nadučitelj je pa tudi storil svoje. Dal je oklicati pri cerkvi, da se vrši ob tretji uri sestanek za starše, [in prišlo je nalašč k temu sestanku brez vsake druge agitacije čez 40 očetov in mater. Ko se je vršil pa drugi sestanek takoj po službi božji, jih je pa prišlo čez 80, četudi je bil samo pri cerkvi oklican.
Zato ne morem dovolj priporočati takih sestankov, ki je zanje ravno sedaj pozimi najbolj pripraven čas. Šola z njimi more samo pridobiti in z njo pridobimo tudi mi zaslombo pri ljudstvu. In to bo gotovo nam vsaj nekoliko olajšalo težavno pot, ki smo si jo začrtali v najbližnji bodočnosti.
* Ločitev cerkve od šole.	Uredn.
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
Košček k poizkusu rešitve našega social. vprašanja.
Nekoliko odgovora.
Dragi tovariš!
Dovoli, da Ti na Tvoj zadnji dopis v našem listu, kjer rešuješ socialno vprašanje, nekoliko ugovarjam v imenu nekaterih tovarišic-somišljenic.
To pa že ne gre, da bi nas takole vodil na javni semenj in nas v „Učitelj. Tovarišu" ponujal naprodaj svojim mladim kolegom l Ne, proti temu postopanju odločno protestujemo.
Tudi 6e povsem ne strinjamo s Tvojimi zastarelimi nazori. Da bi bila srečna le tista ženska, ki se poroči, pa vendar ni res. Prosim Te, ozri se nekoliko po vrstah zakonskih žena. Ali so res tako srečne? Meni se zdi, da so to le bele vrane med njimi, večinoma se čuti zakonska žena v svojem travnem stanu nezadovoljno, razočarano. Nasprotno pa se pro- _ stemu dekletu odpira vedno in vedno širši delokrog, da si lahko pomore do zadovoljnega življenja. Ni ga skoro stanu, ki ga ne bi dandanes z največjim pridom zasedala žena. Pri nas smo seveda še bolj starinarski in smatramo učiteljico ali poštno uradnico že za največji emancipiranki. Drugod po svetu so ljudje že bolj prosvetljeni. Ženskam dovoljujejo vedno širšo pravico v javnosti, na razpolago ji je vedno več služb. Pošlji torej svoje hčere med svet. Pridni in delavni ne bo manjkalo vzado-voljive eksistence. Poznam mnogo slovenskih deklet, med njimi tudi učiteljskih hčera, ki se jim prav dobro godi, tudi neporočenim. Ako si Tvoj sin po skrbni vzgoji pribori dobro eksistenco, zakaj si je ne bi Tvoja hči ? Ti„ ki si oče, vendar veš, da glede sposobnosti ni razlike med njima, če pa Tvoj odrasli sin morda prekosi Tvojo odraslo hčer, si tega kriv le samo Ti, ker si ju različno odgojil. Odgajaj svoje hčere z isto vnemo kakor sinove in ne bo Te strah za njih bodočnost. Pridna, delavna in bistroumna (saj smo vsi učiteljski otroci bistroumni) kakor je, tudi sama lahko živi srečno. To je eno.
Slednjič pa si upam dvomiti, da bi bil rešen tudi samo en košček socialnega vprašanja, ko bi se kar hipoma vsi mladi učitelji iz same kolegialnosti poročili z učiteljskimi hčerami. Bojim se, da bi bilo v tem slučaju siromaštvo med našimi vrstami še večje. Sama kolegialnost niti sama ljubezen ne redi človeka. Čep rav skromne, vendar tudi me učiteljske hčere rabimo nekaj malega za svoj življenjski obstanek. Ker pa učiteljeva plača, žal, niti ne zadostuje za njegovo lastno osebo, kako naj preskrbi še ženo in deco?
Jaz, ki sem jako praktična in tudi precej izkušena, bi si dovolila svetovati vsem zakonaželjnim fantom iz naših vrst, da se naj ženijo samo tam, kjer dobe poleg ljubezni vsaj še nekaj denarja z zenico v zakon.
Moje tovarišice pa si naj dvakrat premislijo, preden se vdajo zakonskemu jarmu in se možijo samo v slučaju, če jim je tudi materialno zagotovljena bodočnost.
Bodimo torej glede sklepanja zakonov zlasti v našem stanu jako, jako previdni. Iz-vestno rešimo tako večji košček socialnega vprašanja.
Če pa Ti, ljubi kolega-oče, nikakor ne-češ pritrditi mojemu pismu, Te lepo prosim, ne piši več člankov, ki tangirajo kar vse učiteljske hčere, ampak daj rajši duška svoji sili na ta način, da sestaviš za „Učiteljskega Tovariša" inserat z ženitno ponudbo za svoje hčere. Me druge pa se hočemo že same boriti za obstanek in tudi same izbirati ženine. če pa se že možimo, hočemo se možiti iz ljubezni in ne iz — kolegialnosti.
Ena za druge.
Dostavek uredništva: Naš člankar ni imel s svojim nasvetom nobenega slabega ali žaljivega namena, o tem smo trdno prepričani, ker moža preiobro poznamo. Napisal je oni članek iz najboljšega namena Prav je, da na vse strani premišljamo in preudar-jamo, kako bi se dalo učiteljstvu pomagati do boljšega gmotnega položaja. Vsak nasvet je dober. Drugo vprašanje je seveda, kak odziv dobi to, kar misli posameznik, da bi bilo dobro. V tem primeru je zadel naš člankar na odpor, s čimer pa ni rečeno, da je hotel škoditi ali celo žaliti. Vsak si pomagaj do boljše eksistence. A težko je to v našem stanu, ko manjka najprimitivnejšega pogoja — denarja. Skupno bedo lahko odbijemo ali vsaj zmanjšamo s skupno podporo.
Priloga k 6. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 7. februarja 1908.
Ven z javno kvalifikacijo!
Najstarejši „cof" birokratizma je tajna kvalifikacija. Ne vem, kako je to, da me vsekdar strese mraz, ko čujem o tajni kvalifikaciji, dasi nisem bil še nikoli v ne baš kratkem službovanju slabo kvalificiran. Najbrž bo to posledica večkratnih mojih razmišljevanj o tajni kvalifikaciji. — Koliko zla in krivic je prizadela posemeznikom našega stanu, o tem bi se lahko nabralo gradiva za cele knjige, gradiva, ki bi bilo izborna snov socialnim dramam. Tajna kvalifikacija je sestanek inkvizicije, zatiralka značajev, mati nezaupnosti in neodkritosrčnosti, sestra zavisti in prepirov, eldorado ovaduštva, maščevanja in denuncijacije. Vse te trditve niso fraze, temveč gola fakta, ki bi jih lahko podprl s konkretnimi slučaji. Ko o vsem tem razmišljam, ni čudo, da me stresa mraz, ko čujem besedi „tajna kvalifikacija."
Nimam namena pokazati tajne kvalifikacije v luči njenih vnebovpijočih pregreh in triumfov njene zlobe, temveč pokazati hočem le vzroke, ki govore v prilog takojšnji odstranitvi te srednjeveške pošasti 1
Tajna kvalifikacija je osebna. To je dejstvo, ki ga nihče ne utaji. — Kaj morem jaz za to, da sem nagnjen temu bolj kakor onemu. To ni moja krivda, to je moj n a t u r e l. Simpatija pa ni še nikoli objektivno razsojevala — in antipatija, če že ne rodi zla, pa vsaj podcenjuje delo in vrline onih, ki jih mora soditi. Če pa je simpatija ali antipatija potencirana, to se pravi, če goji nadzornik do posameznih učiteljev posebno naklonjenost ali pa mržnjo — celo sovraštvo — kar ni skoraj nikjer izključeno — tedaj pa rodi to gorje. Nekatere se nečuveno in ne-zasluženo protežira na škodo kolegov, druge pa se krivično preganja, šikanira in ubija. Če bi moida imel kdo dvome o tej trditvi, kar povprašaj me in postregel ti bom z zgledi, ki smrde do neba.
Kvalifikacija je tajna „če ga udarim, kaj mi more? — Maščevanje je tako sladko! Neporaben je, slab učitelj, slab vzgojevalec, nič duha za šolo!" tako pravim jaz, jaz nadzornik, gospoda ob zeleni mizi! Pri tej mizeriji učiteljstva — no — še lahko ostane; kdaj bo dozorel, vam poročam v eni prihodnjih sej. — Eogovilež je, neumen novotar, neubogljiv človek, hrbtenico ima trdo, dela zgago sveti pedagogiki (g. nadzorniku in njegovi pedantariji). — Taka je moja sodba, gospoda! Vendar hočem biti dober, predlagam, da se mu da ukor in čas poboljšanja. — Saj je tajna kvalifikacija! Tako, mož strokovnjak je govoril in basta ! Slab je, neporaben, trmast, vreden ni niti tistih krajcarjev. Milost naj uživa, ker hoče tako veleugledni, dobri in prizanesljivi gospod nadzornik na podlagi tajne kvalifikacije . ..
Kvalifikacija je odvisna od vladnega človeka, od moža, ki mora biti zanesljiv, zvest in poslušen vladi. Vladi je tu lahko delo. Naj se kdo zameri vladi in njenim organom ter vladnemu stremljenju, mal migljaj nadzorniku zadostuje, in tak učitelj se bo zvijal v lastnih bolečinah in to na rovaš vlade in tajne kvalifikacije. O, saj poznamo take „fiute". Vlada je previdna, v svoje službe ne kliče ljudi, o katerih je znano, da ne bi igrali onih melodij, ki jih diktira vlada, zato pa ima v svojem delokrogu tudi na našem polju zveste in zanesljive ljudi. Taki ljudje so pa le dotlej mogoči, dokler bo uči-teljstvo objemala temna megla vladne, tajne kvalifikacije. Ko razprši soluce javnosti to meglo, bodo izginile tudi vse zlobnosti in v zlatih solnčnih pramenih bomo uživali sadove svojega truda, veselili se bomo pohval svojih nadzornikov in resno se trudili, da po možnosti odpravimo nedostatke, ki nam jih je pokazal prijatelj nadzornik.
Tajna kvalifikacija je nemoralna, ker se boji povedati človeku to v obraz, kar je res. Komu se boji povedati resnico ? človeku učitelju, možu, ki je pošten državljan, naobraženemu človeku, katerega živ-Ijenska naloga je morala sama — in temu se boji povedati v obraz uspehe in takt delovanja v njegovem poklicu!? Vsaka nemoralnost je pohujšljiva, in če že zaradi drugega ne, se mora odpraviti tajna kvalifikacija že zaradi po-hujšljive nemoralnosti. Tajna kvalifikacija je za učiteljstvo kot stan poleg drugih stanov po-
niževalna. Vsak delavec najnižjih kategorij sme vedeti, ali je gospodar z njegovim delom zadovoljen ali ne, kako je porabljiv itd., samo učitelj ne sme poznati samega sebe in svojega dela, ne sme zvedeti od delodajalca sodbe o svojem delovanju. Ni li to višek zaničevanja in preziranja stanu, ki mu sodi odlično mesto v človeštvu! Naštel bi lahko še več vzrokov, ki vpijejo po takojšnji odpravi tajne kvalifikacije. Tako n. pr. bi lahko rekel, da ne morem spoštovati onega, ki ne uvidi tega, da opravlja na podlagi tajne kvalifikacije moralno nečastni posel, dokler se sam energično ne zavzame za javno kvalifikacijo.
Po uvedbi javne kvalifikacije, ki se mora zanjo učiteljstvo takoj zavzeti z vso energijo, nam zašije vse lepše solnce, uživali bomo vsaj trohico onih dobrot, ki jih uživa svododen človek vedrega čela.
Javna kvalifikacija pa bo le takrat zdravilni balzam našim bolečinam, če bo objektivna in res javna v vseh instancah. V dosego tega bo treba delati in skrbeti za to, da se izdela za nadzornike povsem nov poslovnik o njihovem delovanju, ki pa mora biti sestavljen v smislu želj učiteljstva. Med drugimi točkami bi moral imeti ta poslovnik natančne predpise o nadzorovanju. ki bi ne bili samo „vademecum" nadzornikom, temveč tudi obenem zaščita učitelj-stvu. Tak nadzorniški poslovnik, kakršen je sedaj, je vreden — če je sploh kakšen — da bi se ga dalo „ad perpetuam memoriam" v oni bodoči muzej, kjer se bodo hranili potomcem vsi stari „cofi" in pedantarije trdožive aristokratske birokracije. — Kakšno nadzorovanje je sedaj ? — Pride s svojo nedolžno, sladko-milo „amtsmino" v šolo. Posluša pol ure, piše nekaj notic, da te še vznemirja, te ustavi ali pa reče: „Še to in to" — no, in: „Hvala,
gospod tovariš I"---Potem prebrska
uradne spise, zvezke; najde tuintam kako malenkost in potem te sodi in obsodi. Kje je tu razum, kje logika, kje doslednost, kje misli moža, ki se mu pravi „nadzornik" ! Dogode se pogosto prav smešni slučaji. — Učitelj je bil letos prav dobro kvalificiran, drugo leto je sposoben za penzijo vkljub temu, da je vedno enak. — Šest nadzornikov je tega in tega dobro kvalificiralo; pride sedmi, ta pravi, da je bilo vseh prejšnjih šest tepcev, a on ? — Učitelj in nadučitelj sta slučajno v prepiru. Recimo, nadučitelj „Lanovec" je dolgo kuhal jezo nad svojim podrejenim učiteljem. Nadzornik je tu, ugodna prilika, saj je tajno. Hm, hm, g. nadzornik! Nadaljuje se tajnost na rovaš onega, ki je storil več, ko svojo dolžnost. On, na kogar kožo se ravnokar piše, on nima besede, ne vpraša se ga ničesar, ne opozori se ga na nedostatke, ne pohvali se ga za uspehe, ne vpraša se ga, kaj je vzrok temu in onemu, ne pusti se mu zagovarjati in opravičiti — ne, ničesar, vse je tajno. Vrag vzemi to tajnost, ko ne veš, imaš li opraviti s človekom ali s hudičem!
To mora pasti, in če učiteljstvo te škan-daloznosti ne vrže, bo vkljub javni kvalifikaciji še nadalje v suženstvu. Postati mora vse javno. Nadzornik vprašaj in izprašuj vse, kar služi v inšpekcijsko poročilo in v svrho naših kvalifikacij, a govoriti sme in mora tudi učitelj, da pove in pojasni vzroke morebitnih neuspehov in težave, s katerimi se je boril. Ta razgovor se ima protokolirati vpričo voditelja; to naj bo uradua podlaga kvalifikaciji, ne pa morda kaka skrivnostna namigavanja nadučitelja „Lanovca". O stvarnem, trudapolnem delovanju, o metodi, o didaktiki nima mnogo nadzornikov nobenih jasnih slik o posameznih učiteljih, to tudi ni čudno, ker jih je le enkrat v letu inspiciral. Jasne slike o posameznikih dobi, če študiia njih individualnost, njihove življenske odnošaje ter ob vsaki priliki občuje z njimi. Nemogoče pa je, izreči pravično sodbo o človeku, ki ga opazuješ le eno ali dve uri. Saj vemo, kako je: časih nisem jaz razpoložen, časih otroci ne, slabo vreme (zlasti jug), skrbi, domače razmere (saj smo ljudje), vse to vpliva pri poučevanju. Naj me nadzoruje v takem položaju, pa bom slab, morda najslabši učitelj. In vprašam vas, ali naj je moja kvalifikacija zavisna le od one ure celega leta? Ironija! Nadzornik mora upoštevati vse, dopustiti mora to uradno, da učitelj, če treba, pojasni svoj položaj, v katerem ga je našel. Poleg tega pa mora biti nadzornik seveda mož plemenitega srca in temeljite pedagoške na-obrazbe. Ne zanikam, da bi ne spadale kot donesek v kvalifikacijo tudi izjave nadučiteljev,
v kolikor se tičejo šolstva. Toda te izjave morajo biti tudi javne, da se zamore učitelj zagovarjati. Privatno življenje ne sodi v kvalifikacijo, najmanj pa politiško naziranje posameznikov. Vseh tistih namigavanj od strani nepoklicanih faktorjev nadzornik nima poslušati, če jih pa že sliši, je njegova dolžnost, da informira dotičnega učitelja, da zadosti razžaljeni časti.
Dokler ne bo učiteljstvo prodrlo s temi zahtevami, toliko časa bo učiteljstvo ne hlapec, ampak suženj svojemu poklicu. — Zastopniki učiteljstva, društva naša, naša organizacija: pozor! In še enkrat: pozor! Bližajo se resni dnevi, ki bo v njih novodobni satan izkušal naš značaj našo odločnost. Glejmo, da dobimo pravočasno sredstva za dneve izkušnjav ! —
Sinus x.
Gibanje na Goriškem.
Dne 30. prosinca se je vršil v Gorici shod učiteljstva goriške dežele, ki ga je sklical tov. Bajt. Na dnevnem redu sta bili točki: Poročanje članov deputacije, ki je nesla spomenico o premestitvi slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico k c. kr. namestniku v Trst. Tovariš Bajt prečita spomenico in pove, da je g. namestnik deputacijo prijazno sprejel, da je pa vse tozadevne akte poslal s priporočilom na ministrstvo ; spomenico da bo tudi tja odposlal in vso zadevo ponovno priporočil.
Kot druga točka dnevnega reda je bila volitev kandidata za deželnozborske volitve. Tov. Bajt obrazloži v kratkih besedah naš po-litiški položaj, ki nam omogoča, da postavimo tudi mi svojega kandidata, in sicer na agrarnem programu. Nato predlaga volitev. Tov. Rakovščku pa se zdi potrebno, da si nekoliko jasneje ogledamo položaj, nakar otvori predsednik debato. Govorili so na to tov. Rakovšček, Bajt, Mermolja, Urbančič, Kokole, Orel in Križman. Omenjajo premajhno zanimanje (na shodu nas je bilo le 26 učiteljev in 4 učiteljice) za politiko in priporočajo delo, da zmagajo kandidatje agrarne stranke. Tov. Križman se že vnaprej odpove tej časti, no, volitev je pokazala, da še največ zaupamo vendarle njemu, ki stoji že 20 let v ospredju za brambo naših interesov. Pokazali smo s tem, da je on v prvi vrsti poklican v to, da zastopa naše težnje v deželni hiši.
Po volitvi je tov. Bajt zaključil shod s pozivom na zbrano učiteljstvo, naj se zaveda svoje dolžnosti napram sebi in vsemu stanu, ker je treba skrbeti, da pridemo naprej in navzgor 1	— . —
Vesti iz Istre.
Žalostno plaka istrsko šolstvo, ko njena šologodna deca ostaja leto za letom brez šole — brez vsakega pouka. 37 občin je v naši Istri, ki bi jim treba šol. Lahoni uživajo obilico ugodnosti, nam pa ne privoščijo niti mrvice!
Avstrija, usmili se nas!
*
Topolovec, župna in županijska občina na jugu od Kopra, si izdeluje sedaj načrt za zidanje lastnega šolskega poslopja, v katerem
pripravi prostorno sobo še za ljudsko knjižnico. *
Za žive in mrtve deluje „Lega nazionale" za svoje šole po Istri. Lahoni si delajo prijatelje s krivičnim mamonom. Ustanovljajo med Hrvati v Istri nove šole, katehetu dajejo do 800 K za verouk, a deci pa vse šolske potrebščine in obleko. To je vada!
*
Kjer je v Istri šolska uprava v lahonskih rokah, tam se hrvaškemu učiteljstvu godi večkrat črna krivica. Tako je lansko leto hrvaški učitelj — mlad, priden mož — čakal 6 mesecev na svojo plačo. Živi ali umri.
*
Ciril-Metodova šolska uprava za istrske Hrvate dela sedaj na to, da bo, kjer možno, zidala nove šole, tako da bo gotovo tudi stanovanje ondi za učiteljstvo in takisto primeren
šolski vrt za pouk mladim in starim.
*
Narodno petje in cerkveno po naši Ltri spi. Kjer ni šole, je mrtvo in vsak napredek zaustavljen. Brez šole ni prihodnosti. Upamo, da se nas vlada avstrijska vendar usmili!
Izjava.
„Slovenski Gospodar", znani oeprijatelj šole in učiteljstva, piše v 3. štev. z dne 16. januarja t. 1. sledeče:
„Savinska dolina. Liberalno učiteljstvo naše doline neprestano hujska proti kmpčkemu kandidatu Terglavu ter objavlja v „Slov. Narodu" najnesramnejše dopise proti njemu. Ta del učiteljstva, ki ne stori nič za blagor našega kmeta in tudi šolo s svojim večinoma lenim in pomanjkljivim poučevanjem spravlja ob dobro ime, prisvoja si pri vsakih volitvah prvo besedo. Tej domišljavosti in predrznosti bo treba stopiti odločno nasproti. Spoštujemo šolo in učiteljski stan, toda liberalnih učiteljskih širokoustnežev ne maramo, ti nam delajo pač velike stroške, koristi pa nimamo skoro nobene od njih. Brigajo se preveč za politiko, a premalo za šolo. Učiteljskega kandidata Zdolšeka trezni ljudje v Savinjski dolini ne bodo volili. Ta izvolitev bi povečala že itak neizmerno domišljavost liberalnega učiteljstva."
„ ... Na shodih je liberalni kandidat že dovolj jasno pokazal, da je in mora biti sluga liberalnega učiteljstva, ki vedno bolj izrablja naše slovensko ljudstvo v svoje sebične namene ..."
„Novo liberalno društvo. Liberalni učitelji na Štajerskem snujejo proti Slov. krščansko-socijalni zvezi novo zvezo, ki jo hočejo imenovati Narodno socijalno zvezo. Bomo videli, ali imajo liberalni učitelji tudi še za kakšno drugo socijalno delo smisel in ne samo za zvišanje svojih plač. Zelo dobro bi tudi bilo, da bi ta liberalno-učiteljska zveza posebno vneto delovala za narodnostno idejo med liberalnim učiteljstvom na Slov. Štajerskem, kajti pomanjkanja narodnega čustvovanja med našim liberalnim učiteljstvom se prikazuje vedno strašneje."
„Celje. Da bi se liberalni učitelji toliko trudili za šolo in vzgojo slovenskih otrok, kakor se sedaj trudijo za svojega štajercijansko-liberalnega kandidata Zdolšeka, blagor potem našemu ljudstvu! Zdaj pa imamo žalostno izkušnjo, da prihajajo od leta do leta iz razredov liberalnega učiteljstva manj poučeni šolarji, čim bolj se šola modernizira, temveč analfa-betov dobivamo. Pokažimo liberalno-učiteljskim petelinčkom povsod vrata, kadar pridejo med kmete hujskat. Ne dajmo se strahovati od takih ljudi in pripravimo dne 23. januarja sijajen poraz njihovemu kandidatu Zdolšeku".
Ta izvajanja „Slov. Gosp." smatramo za ostudno obrekovanje in nečuvene žalitve slovenskega štajerskega učiteljstva in jih z ogorčenostjo zavračamo. Učitelji imamo iste državljanske pravice, kakor pripadniki drugih stanov in si jih ne bomo dali nikdar kratiti. Mimogrede bodi pa omenjeno, da Zdolšeka nismo postavili kandidatom učitelji.
Nad tako podlo pisavo se zgraža ne le vsak naobraženec, nego tudi preprosto ljudstvo. V „Zvezi" združeno učiteljstvo pa bo dalo pozneje v svojih zborovanjih primeren odgovor. Vodstvo „Zveze slov. štajerskih
učiteljev in učiteljic" dne 20. januarja 1908.
Opomba uredništva: Pričakujemo, da bodo šoli in učiteljstvu prijazni listi ponatisnili to izjavo.
Iz naše organizacije.
Skupne zadere.
IV. redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice Učiteljskega konvlkta" je
bil dne 2. t. m. ob 3. uri popoldne.
Sprejel in odobril je v celem računski zaključek 1. 1907. in z zadovoljstvom vzel na znanje laskavo revizijsko poročilo Zadružne Zveze v Celju. Iz naraslpga rezervnega fonda od 146 K 70 h na 3113 K 64 h tekom štirih poslovnih let, se razvidi, kako krasno se razvija zadruga.
V načelstvo sta bila za dobo treh let izvoljena po pravilih izstopivša člana Ivan Bernot, c. kr. strok, učitelj in Juraj Eežek, mestni učitelj v Ljubljani, za namestnika pa Vendelin Sadar in Jakob Furlan, mestna učitelja v Ljubljani. V načelstvo piideta kot člana Jakob Pretnar in Franc Skulj, mestna učitelja v Ljubljani, kot namestnika pa Franc Grm, učitelj gluhonemih in Auton Smerdelj, mestni učitelj v Ljubljani.
Slavno ravnateljstvo !
„Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" je zbralo v trinajstih letih okroglih 60.000 K zgradbenega kapitala. To je že lepa vsota in lepo izpričevalo požrtvovalnosti ljudskega učiteljstva in njega prijateljev; vendar za zgradbo je še mnogo premalo. Zato prosi podpisani odbor še nadaljnih darov in podpor, ki naj bi bili posebno v jubilejnem letu našega vladarja kar mogoče veliki. Gotovo bodo letos vsi denarni zavodi razdelili v «pomin na 60 letni vladarski jubilej Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. primerne vsote v dobrodelne namene. In, ali ni podpiranje ubogih učiteljskih sirot lep, človekoljuben in blag namen ? Zato se obrača podpisaui odbor do slavnega ravnateljstva s ponižno prošnjo, da se blagovoli spomniti pri razdelitvi darov tudi „Učiteljskega konvikta" in mu nakloniti primeren jubilejski dar.
1.	T a j u b i 1 e j s k i dar naj ostane naložen v tamošnjem denarnem zavodu toliko časa, da bo pričel podpisaui odbor z zgradbo konvikta.
2.	Do tega časa, t. j., do zgradbe konvikta blagovoli klavno ravnateljstvo vsako leto priložiti oziroma pripisati k jubilejskemu daru zopet nov dar.
3.	Hranilna knjižica jubilej skega daru naj se takoj letos pošlje podpisanemu odboru, vsakoletno vreduost te knjižjee z glavnico in obrestmi vred, ter z vsakoletnim darom naj se pa naznani podpisanemu odboru kar po dopisnici.
4-^Na ta način nas podpira Vrhniška posojilnica že nekaj let in imamo tam takim potom darovanih in naloženih že blizu 500 K.
5. če bi pa slavnemu ravnateljstvu ne ugajal ta naš nasvet oziroma prošnja, se pa blagovoli slavnoisto za letos poslužiti priložene poštne položnice ter darovati podpisanemu društvu primeren dar.
Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani.
Jakob Furlan	Juraj Rcžek
predsednik	tajnik
Jakob Dimnik
blagajnik.
Ignacij Šijancc Ignacij Križman
odbornik za Sca.ieisko. odbornik za Primorsko.
Odbor je storil svojo dolžnost, storite jo še vi. tovariši, ter zastavite svojo besedo nu merodajnem mestu.
Kranjsko.
Ižanski učiteljski krožek se zbere dne 18, f>-bruarja t. 1 ob 2. popoldne v To-mišlju pri g. županu.
Poroča lan-ki referent okr. učit. skupščine kako je učitelj Breznik po dolgih letih srečno prijadral v pristan — definitivnosti.
Tovarišice in tovariši pokažite ob ugodnem vremenu, da vam ni samo na papirju kolegi-alnost. Pričakujem pa tudi nekaj prijaznih sosedov in somišljenikov.
Do vidova torej 18. t. m. v Tomišlju!
Ivo.
Prvi učit. krožek krškega, videm-skoga, leskovškega in rajlieiiburškega
učiteljstva je bil izvrstno obiskan. V prostorni Gregoričevi dvorani se je zbralo 25 tovarišic in tovarišev. Krožek je posetil tudi okr. šol. nadzornik g. Ljudevt Stiasny. Po pozdravu sklicatelja, str. uč. K. Humeka smo izvolili enoglasno starostom ravnatelja meščanske šole tov. dr. Tomo Romiha. Nadučitelj iz Rajhen-burga, tov. Fr. Jamšek, je poudarjal, kako potrebna je združitev učiteljstva do najskrajnejših mej. Rekel je med drugim: „Rad priznavam, da ¿ino štajerski učitelji na boljšem stališču kakor krauj-ki tovariši, a ravno to dejstvo nas mora združevati še tesneje, čim bolj vas bodo izkušali zatirati, tem trdneje bodo vezi, ki nas oklepajo." Strok, učitelj tov. Iv. Magerl nam je v predavanju „Metodika elementarnega razreda" pokazal, kako bi prvi šolski dan nastopil kak fiiolog. Kot nameček nam je podal še učno sliko „mačka", ki je pred nekaj leti lovila slepe miši po Kranjskem. Predavanje je pokazalo, da nima tovariš Magerl le polno zdravega humorja, ampak je tudi globoko pogledal v strokovno vedo. Na predlog nadzornika Stiasnega smo sklenili, da priredi „Ptdag. društvo" v zvezi z Brržiško-sevniškim učit. društvom koncert v prid Učit. konviktu. Tovarišu Humeku se naroči, da v pnbolnjem „krožku" o tem poroča.
Resni in veseli pogovori so polnili ves večer, zapeli smo si tudi nekoliko narodnih pes ni ter se razšli v zavesti, da so taki sestanki za učiteljstvo prava potreba in velepo-membni za ožjo stanovsko organizacijo. K.
Štajersko.
Učit. društvo za celjski okraj zboruje v nedeljo, dne 9. februarja t. I., v okol. deški šoli v Celju ob 11. uri predpoldne po nastopnem vzporedu :
1.	Zadnji zapisnik.
2.	Društvene zadeve z nasveti. (Poročilo o premembi pravil.)
3.	Podavanje tovariša L j. černeja.
4.	Iz šolske prakse.
K obilni udeležbi vljudno vabi
odbor.
Mariborsko učiteljsko društvo*) je
zborovalo dne 9 prosinca tega leta v karčo-vinski šoli. Udeležilo se je polovica društveni-
kov. Po pozdravu tov. predsednika A. Pože-gerja se je pretresoval dnevni red. Izvolila sta se dva upravna odbornika za „Zvezo", in sicer tovariš Lesjak in tovariš Mejovšek. Pregledo-valcem „Zvezinih" pr<»vil se je določil tovariš Fran Lichtenvvallner. Glede okrožnice socialnega odseka bo poročal in pojasnil tovariš M. po brošuri A. Peska: Na delo med ljudstvo. Nato je poročal delegat o zborovanju „Zveze" in podal došlim dopisom in okrožnicam pojasnila. Poročilo predsednika in blagajnika je zadovoljilo zborovale in dal se je absolutorij glede društvenega delovanja in blagajniškega stanja. Zasiguran je stari odbor in predsedništvo. Učiteljsko društvo šteje 55 članov, izmed teh je 50 pravih in 5 častnih članov. Posebno se je poudarjalo, da bi mlajši tovariši in tovarišice pristopile društvu. Med nami — za nas!
*) Zadnjič pomotoma izpustili.
Ure d n.
Srednješolski vestnik.
* * Reforma srednjih šol. Na kratko smo že poročali o anketi, ki se je sešla v na-učnem miuistrstvu dne 21. januarja ter se raz-govarjala o reformi srednjih šol. Danes podajamo o tej anketi natančnejše poročilo. Posvetovanja so se začela z govorom naučuega ministra Marcheta, ki je dejil, da sedaj veljavnih načrtov sicer ne smemo še smatrati za zastarele, da je pa vendar potrebno, da se govori o njih reformi na temelju pridobljenih ukušenj in napredka vede. Minister pravi, da bi bilo na korist srednjim šolam, ako bi se odstranil iz učnih načrtov ves nepotrebni balast učiva, da bi se omejilo slovniško poučevanje klasiškiti jezikov, da bi se izpremeuil učni načrt nemščine kot učnega predmeta, da bi se moral modernizirati pouk zgodoviue tako, da bi se posvetilo več pozornosti gospodarski in kulturni zgodovini, da bi se razširilo v zadnjem razredu uvedeno domoznaustvo s predavanji o sociologiji; da bi se reformiral pouk matematike, geometrije, prirodopisja itd. Minister je tega mnenja, da treba stdaj obstoječe gimnazije iu realke ohrauiti tudi vbodoče, treba jih je samo reformirati in poleg teh dveh tipov ustvai iti še nove vrste srednjih šol. Pravi, da se naučuo ministrstvo bavi z vprašanjem, kako bi se dalo znanstveno in pedagoško poglobiti odgojo učiteljstva, tako da bi tudi srednješolsko učiteljstvo popolnoma razumelo svojo nalogo.
—	Za ministrom je govoril prvi sekcijski načelnik Pidoll. Govornik se je obrnil proti zahtevam onih, ki hočejo, naj bi bila srednja šola kompromis med zahtevami, ki jih stavi na mladino družba in država. Med temi dvemi stališči ni kompromisa. Pidoll zahteva, naj se reformatorji diže načela: mladost mladini! Proč z mrtvimi jeziki iz spodnjih razredov ; pouk naj se vrši na temelju materinščine in naj bo tako urejen, da se dijaki svojemu jeziku temeljito priuče. V tretjem razredu naj se uvede šele pouk enega modernega jezika ; z latinščino naj se začne šele v petem, z grščino pa šele v sedmem gimnazijskem razredu. Pidoll zahteva, naj se ojači pouk priroduih ved, naj se v 7. in 8. razredu jemlje več ozira na individualnost dijakov ter naj se matura odpravi. Za učitelje pa zahteva po angleškem zgledu popolno svobodo poučevanja. Dela naj se z vsemi sredstvi na to, da bodo učitelji manj sodniki, zato pa bolj pomočniki in svetovalci dijaštva.
—	Drugega dne je govoril baron Gautsch, ki je svetoval, naj bi se poleg obstoječih srednjih šol osnoval še nov srednješolski tip na temelju moderne filologije. Ta ideja je na Nemškem že izvedena. Prof. Hueppe in Schipper priporočata, naj se postopa pri reformi srednjih šol brez nadaljnih poizkusov po nemškem zgledu, seveda brez pogreškov, ki so se delali na Nemškem. Prof. Bobrzynjski priporoča, naj se poleg srednjih šol usovrši tudi meščanska šola. Reforma srednje šole naj pa obstoji glavno v tem,'da se pouk sedanjih predmetov poglobi, namesto da bi se uvajali novi, zahteva tudi autonomije posameznih srednješolskih zavodov.
—	Tretjega dne je nastopilo tudi muogo govornikov, katerih eni so zagovarjali klasiške jezike, dočim so drugi zahtevali, naj se odstranijo. Med zagovorniki klasiških jezikov je bil tudi posl. Pernerstorfer. Najzanimivejši je bil pa govor prof. Drtine. Dokazoval je, da je dandanes enotna srednja šola nemogoča in da je neobhodno potrebno, da se ustvari več rav-nopravuih in ravnocenih tipov srednje šole. Enotno izobraževanje bi bilo v spodnjih razredih pač možno, v višjih razredih je pa razdelitev po strokah neizogibna. Z reformo poli-tiške uprave naj se izvede tudi decentralizacijo šolske uprave. Vsakemu narodu naj se da pravico, da si sam upravlja svoje šolstvo. Formalni pogoji za uspeh reformnega dela so : 1. da bi se v šolski upravi poverilo pedagoško in didaktiško vodstvo strokovnjakom ; 2. da bi se šolstvo laiciziralo ter oprostilo vpliva katerekoli cerkve ; 3. birokratski formalizem naj se odstrani na korist samostojnosti iu svojeprav-nosti učiteljstva, učiteljskih zborov in šolskih svetov, v katerih naj bo učiteljstvo zastopano po izvoljenih članih iz svoje srede. Toliko gimnazija kolikor realka potrebuje reform. Idealni načrt bodoče srednje šole bi moral temeljiti na znanstveni razdelitvi vednostnih strok na dualizmu prirodnih in duhovnih ved ter bi moial biti završeu s harmoniškim, enotnim, filozofskim nazorom na svet in življenje. O vplivu antike na srednje-šolsko izobrazbo pravi Drtina, da bi bilo bolje, ako bi na gimnazije
prihajali z vseučilišč navdušeni apostoli grške življenske modrosti nego pa še tako temeljiti poznavalci klasiških jezikov. Duševni dobiček, ki daje današnji pouk grščine, ne stoji v nikakem razmerju s trudom, ki ga daje dijakom ta način poučevanja. Drtiua predlaga, naj se začne pouk latinščine v 3., pouk grščine pa v
5.	razredu, Dalje priporoča, naj se da obsol-ventom 6. gimnazijskega razreda pravico služiti kot enoletni prostovoljci kakor na Pruskem. Predlaga nadalje, naj se ustvari nov tip šest-razreduih licejev na temelju realk, ki naj bi odgovarjali potrebam in zahtevam trgovskega stauu. Meščanska šola naj ostane in se izpo-polui. Končno predlaga Drtiua, naj se oživo-tvori v „Oechische Revue" stavljeni predlog, da bi se v naučnem ministrstvu osnoval stalni oddelek za šolsko reformo sploh. Svoja izvajanja je končal z željo, naj bi se reforma slednjega šolstva izvedla v tem smislu, da bi naši mladini podali v šolah ono veliko dedščino preteklosti, iu sicer iz antike, ljubezui do narave, veselje do življenja in tvorno moč ; iz krščanstva ljubezeu do bližuika v smislu humauitete kot socialno dolžnost; iz dobe prosvetljenosti (18. stoletje) zaupanje v moč človeške misli, v moč in izdatnost znanja. Tako bi v smislu Komenskega in Leibuitza postala naša šola delavnica človečnosti v smislu humauitetue izobrazbe ter bi pripravljala moralni iu kulturni preporod moderne družbe. — četrtega due se je razpravljalo o razmerju med ljudsko iu srednjo, srednjo iu visoko šolo. Večiua govornikov se je izrekla za to, da se odstraui matura sploh in da naj se namesto mature uvede rajše nekaka splošna izkušnja dijakov pri vstopu v višjo gimnazijo, da bi se na tak način manj sposobne ali ne dovolj pripravljene učence obrnilo na drugo pot. če se matura odpravi, naj se uvede na visokih šolah poseben oddelek, na katerem bi nezadostno pripravljeni dijaki lahko izpopolnili svoje znanje. Na gimnaziji naj se odpravi dosedanji način izpraševanja od ure do ure in naj bi se rajše izpraševalo iz celih zaokroženih celot tega ali onega predmeta. Večiua je za to, da se pismena matura in klav-zurne izkušnje na vseučiliščih takoj odstranijo. Na slovanskih zavodih naj bi se posvečalo več pozornosti slovanskim starožituostim in naj bi se v tem smislu revidirale učne knjige. Na to se je glasovalo o predlogih glede predlaganih reform Bil je enoglasno sprejet predlog, naj se uvedejo pri maturi bistvene olajšave. Iz zaključnega govora ministra Marcheta je razvidno, da hoče učna uprava uvesti olajšave že pri maturi 1 9 08. 1. — Na programu je bila še razprava o telesni o d g o j i. Referenta sta bila prof. Huepe in Thomser, v imenu ministrstva za deželno obrambo je govoril general Piskaček ter dejal, da bi telesna odgoja morala imeti edino ta namen, vcepljati mladini smisel za disciplino, točnost, ubogljivost iu zaupanje v samega sebe, ne pa morda šablonstvo in igranje vojakov. — Prof. Ditina predlaga : 1. Telovadba bodi obvezni predmet ter se poučuj na vseh srednjih šolah po 3 ure na teden, od katerih naj se vsak semester po sveti nekoliko ur za pouk v higieni. Pri vsakem zavodu naj se osnujejo, če le mogoče, igrišča. 2. Telovadne sisteme naj se revidira in dela na to, da bo telovadba pripomoček za moralno vzgojo. 3. Prostih iger naj se udeležujejo vsi dijaki po eno uro v tednu, naj se prirejajo redni izprehodi in izleti. Ure iger nai štejejo učiteljem med obvezne ure. 4. Klasifikacija v telovadbi naj se odstrani in namesti s karakteristiko telesne izdatnosti dijaka. 5. Pripravna izobrazba učiteljev telovadbe bodi znanstveua.
6.	Znanstveno izobraženi učitelj telovadbe naj bo glede plače in 'drugače ravnopraven z drugimi profesorji. 7. Nadzorstvo telovadbe in telesne odgoje naj bo izročeno strokovnjakom. — Vsi ti predlogi so bili sprejeti. — Nato je bilo stavljenih še nekoliko predlogov nakaj je imel zaključni govor naučni minister.
* * Idrijska realka. Naučuo ministrstvo je dovolilo, da se razširi idrijska realka v 7. razrednico in da sme imeti maturitetne izpite ter izdajati državno-veljavna maturitetna izpričevala
Književnost in umetnost.
Obrtno zakonoznanstvo. Sestavil) H. Podkrajšek, c. kr. strokovni učitelj. — Cena vezani knjigi 1 K 20 h. — Z odlokom visokega c. kr. ministrstva za bogočastje iu uk z dne 10. julija 1. 1907, štev. 23.142, odobrena učna knjiga. — Na Dunaju. Založili Kari Graeser in drugovi 1907. — Natisnila c. kr. dvorna tiskarja Fr. Winiker & Schickardt v Brnu.
O. kr. strokovni učitelj na c. kr. obrtni šoli v Ljubljani, g. H. Podkrajšek, nas je zopet obogatil z novo učno knjigo za obrtuo-nadalje-valne šole. Z nekakim veseljem smo sprejeli to knjigo, ker vemo, da nam bo pri pouku na naših obrtno-nadaljevalnih šolah prav dobro služila. Prepričani smo, da nam je tov. zamašil precejšnjo vrzel v literaturi naših obrtno-nadaljevalnih šol.
Knjigo moramo vobče pohvaliti, ker jo je sestavil, kakor se je že neki slovenski list izjavil — nejurist. Vendar bi imeli pripomniti, da se je sestavljalec premalo oziral na obrtno novelo iz 1. 1907, ki je ravno za sedanjost jako važna. Izgovor, da je bila knjiga ob času, ko je izšla ta novela, že mogoče dotiskana. nas ne more zadovoljiti, ker bi nam sestavljalec to
novelo lahko omenil koncem knjige, četudi s kakim pridatkom. — Zaradi te novele se mora oddelek 3. str. 12, kjer se govori o ■-voboduih obrtih. drugače glasiti, zakaj ravno s to novelo se zahteva od svobodne obrti trgovine z mešanim blagom izkaz usposobljenosti. Na ta pasus opozarjamo posebno vse one, ki bodo knjigo rabili.
Naleteli smo pri pregledovanju knjige na nekatere bistvene napake, in sicer na strani 67., 12 vrsta, ki bi se menda morala glasiti: Eno polovico članov volijo pripadniki davčne družbe (ne „davčna občina")... Tudi glede odstavka 28.—81. vrste str. 67. opomnimo, da naj se glasi: „Glede volitve same je pomniti, da odpade v vsakem davčno uradnem okraju na 20 obdavčencev vsake davčne družbe en volilni mož, toda vsak upravičenec ima pravico voliti volilne može za dotični okraj, pri čemer pride na vsak ostanek pod 20 obdavčencev še en volilni mož."
Napaka je tudi na strani 68. v odstavku, ko se govori o uradnem izbrisu pridobuine. Zadnji odstavek: „Uradno se pridobnina izbriše le, kadar davčni zavezanec umrje in se obrt opusti, ali kadar se o njem več nego eno leto ne ve, kje da je in se obrt opusti."
Str. 70., 5 vrsta: Dohodnina se pač ne more plačevati 1. decembra tistega leta z a pol leta „naprej", ker se navadno dohodnina napove šele meseca januarja prihodnjega leta, torej za vsako leto posebej.
Knjiga bi mnoga pridobila, ako bi ne bila tako suhoparno pisana, citirajo se le zgolj postave. Lahko bi se g. sestavljalec oziral na življenjske zglede s posebnim ozirom na slovenske razmere. Ker je pa knjiga slednjič namenjena tudi samoukom, je semtertja težko umljiva, ker navaja le ¡zvečine zakone brez razlage. Samouk pa potrebuje razlage iu prak-tiških zgledov.
Želimo, da se g. sestavljalec ozira pri drugi izdaji na te naše želje, ker bo šele tedaj knjiga dosegla popolnoma svoj namen.
Kulturno delo.
Slovenske Matlcč odborova spja dne 27. januarja 1908. Pravda o sporni zadevi glede delnic „Narodne tiskarne" med prof. Je-senkom in Matico še ni končana. Rizsodba se izroči strankama pismeno. Novi poslovnik se potrdi in se predloži občnemu zboru v končno odobrenje. Uredi se poslovanje uprave. Blagajnikovo poročilo o stroških za publikacija 1907. leta se vzame na znanje in se sklene, da se vprašanje o gmotnem stanju Matičnem, oziroma o lani nastalem deficitu izroči gospodarskemu in knjižnemu odseku v pretres. — Tajnik poroča o sklepih seje knjižnega odseka z dne 2ž. pret. m. glede izdanja Matičnih publikacij za 1. 1908. Sprejme se Zofke Kvedrove drama „Američani." '— Prošnja „Mačice Srbske" v Budišinu za podporo se odkloni. Poročilo o podaritvi kujig raznim društvom, o novo osnovanih poverjeništvib, o premeni poverjenikov, o na novo pristopivših udih iu o prirastku knjižnici se vzame na znanje.
-f Seznam za ljudske knjižnice uporabnih kaijig je založil osrednji odbor akad. fer. društva „Prosvete" v Ljubljani. Brošura obsega tudi navodilo za poslovanje knjižničarja, izposojevanje knjig in urejevanje javnih ljudskih knjižnic. Cena brošuri 20 h. Naročila naj se naslovijo na: Osrednji odbor akad fer. društvo „Prosveta" v Ljubljani (Mestni dom).
-f- Akademija, Zadnjo soboto je pričela „Akademija" s svojimi predavanji. Predaval je vseučiliški profesor iz Zagreba, gosp. dr. Hinko pl. Hranilovic, o geografi|i in geografskem položaju južnih zemelj naše monarhije. — Naša domovina ima znamenit položaj v trojem oziru: prvič leži v zmernem pasu zemlje in je zaraditega najprimernejša za razvoj duševnih sil; drugič je sredi Evrope, na meji raznih kultur, ki jih more družiti v sebi; tretjič je najvažnejša točka naše monarhije, ker leži (in sicer edina izmed vseh predelov avstrijskih) ob morju. Le ei egi bi si morala želeti: kaka velika reka bi se morala iztekati v Adrijo, kakor je vezela Tibera Rim z morjem iu s tem dala mestu veličino; mi pa imamo pred morjem Kras iu Velebit. Po tej vodni cesti bi plavalo bogastvo naše zemlje v tujino in se izpremerijeno, a pomnoženo vračalo. Bogata je naša domoviua, a izrabiti ne znamo njenih zakladov; svoje delavne sile oddajamo Ameriki, doma so pa v mnogih krajih le žene starci in otroci. — Gospod predavatelj je v posebno lahko umljivi obliki razpravljal o svoji za nas vseskozi aktualni temi in je, dasi se držeč znanstvene stvarnosti, svojo razpravo govoril s toplim čuvstvom ter naglašal, da ni dovolj, če teoretiško poznamo svojo do-. movino, treba je marveč to teoretiško spoznanje praktično upotrebiti. Za svoje predavanje je žel po pravici obilo priznanja občinstva, ki se je zbralo prav mnogobrojno. Po predavanju se je prof. Hranilovic še posebej razgovarjal s slovenskimi zemljepisa. — Ta teden bo predaval že iz lanskega leta znani prijatelj našega kulturnega življenja, g. prof. dr. B a z a 1 a o etiki iu narodni akademiji.
N
-t- Podružnico ljubljanske „Glasbene Matfce" so osnovali v Celju. Načelni«, ji bo profesor na samostojnih slovensko-nem-ških gimnazijskih razredih, gospod Josip Kožuh.
+ Otvoritev knjižnice na Renčali na Goriškem. Tamburaško in pevsko društvo „Svoboda" je otvorilo v nedeljo dne 26. pret. m. knjižnico. — Ob otvoritvi so bili navzoči udje in nekateri drugi možaki. G. predsednik je imel pozdraven govor, v katerem je poudarjal zlasti važnost knjižnic. Tov. nadučitelj Pavlica je predaval: „Kako naj čitamo knjige!" Predsednik tov. Vižintin je pa predaval o slov. slovstvu do Prešernovih časov. — Ljudstvo želi, naj oba predavatelja nadaljujeta s predavanji. Hvaležno je jima. Z otvoritvijo knjižnice je društvo „Svoboda" izpolnilo velik del svojega programa: izobrazbe. Želimo knjižnici najboljših uspehov.
Politiški pregled.
*	Gospod Teodor Schwarz, deželni in deželnega šolskega sveta predsednik v Ljubljani, je povzdignjen v baronski stau. Zaslugam — priznanje!
*	Za saniranje deželnih financ. „Neue Freie Presse" poroča, da se bo začetkom, marca v finančnem ministrstvu vršila že večkrat odložena anketa, ki bo preiskovala, kaj bi bilo ukreniti za uravnavo deželnih financ. Ankete se udeleže zastopniki vseh dfžel. Priprave bo že dovršene. Ta anketa se je imela vršiti že v septembru, ali odložiti so jo morali zaradi jogajanj za sklep nagodbe z Ogrsko. Finančno ministrstvo predloži delegatom obsežen materija]. Posvetovanja se bodo vršila na podlagi dveh kriterjev, to je, ustanoviti bo, koliko iznašajo potrebščine dežel in potem način pokritja. V prvi vrsti je namenjeno povišanje davka na žganje. Povišanje se uravna po potrebi, ki jo bo pokriti v dotični deželi. Pozneje, a tudi v marcu bo zopet posvetovanje zaradi povišanja davka na špirit in zaradi razdelitve kontingenta. Zakonski načrt o uravnavi deželnih financ in povišanja davka na špirit bodo bržkone istodobno predloženi poslanski zbornici in sicer v pomladnem zasedanju.
*	Učiteljski kandidat za splošni volilni razred za deželnozborske volitve na Goriškem je dornberški nadučitelj Ignacij K r i ž-m a n. — V Idriji kandidnje tov. E G a n g 1.
*	Dve novi ministrstvi v Avstriji. Ustanovi se baje ministrstvo za promet (pošta, brzojav, javne zgradbe) in ministrstvo za socialne reforme.
*	Italijanske utrdbe ob avstrijski meji. Poročevalec o proračunu italijanskega vojnega ministrstva, poslanec Pais, -je izjavil na-proti časnikarjem, da hoče predlagati povišanje vojnega italijanskega proračuna za 40 milijonov lir. Za utrdbe ob vzhodni (avstrijski) meji obstoječi na'-rt. Utrdbe bodo stale 600 milijonov lir. Podrobnosti so še tajne. Pais pravi, da je zgradila Avstrija zadnji čas ob italijanski meji močne utrdbe.
*	Nova politična stranka se je osnovala v Nemčiji. V Lipskem je bil v ta namen shod, katerega se je udeležilo približno 200 oseb. Pisatelj dr. Ernst Hentallerje predaval o cerkvi in politiških strankah ter je predlagal, naj se ustanovi „Nemška kulturna stranka". Za glavne zahteve nove politiške organizacije je naštel: Ustanovitev ljudske akademije z absolutno svobodo pouka; reformo kraljestva (odstranitev „milosti božje", ki se je preživela); popolno svobodo vesti tudi za državne uradnike in častnike; osvoboditev šole in učiteljev od vsakega verskega pritiska; olajšanje izstopa iz cerkve in odstranitev vsakršne stanovske nadpravice. Govorniki drugih strank so izrekli dvom nad uspehom nove stranke.
*	Poljski jezik t Šleziji. „Nowa Beforma" poroča iz Tezina, da sta se kolegija občinskih predstojnikov Tešinskega in Bial-skega okraja izrekla za poljsko uradovanje. V prvem je bil ta sklep storjen soglasno, v zadnjem je bilo le pet protivnih glasov.
*	Cerkvena borba v Makedoniji. Odnošaji med bolgarskim eksarhatom in grškim patrijarhatom se čimdaljebolj poostrujejo. Kakor poročajo iz Carigrada, je nedavno na spji pa-trijarhatstva neki član predložil, da se bolgarski eksarhat na vsak način odstrani iz Carigrada in da se vsi bolgarski duhovniki v Makedoniji obrijejo. Ta cerkvena borba je nastopila baje zaradi prevelike napetosti med grško in bolgarsko narodnostjo v Makedoniji.
*	Učiteljica — kandidatinja za češki deželni zbor. „Hlas Naroda" poroča, da so stranke desnice sklenile kandidirati v volilnem okraju Kutnagora ljudsko učiteljico gdč. Zelinkovo.
*	Kaznovan modernist. „Bayrischer Kurier" poroča iz Bima, da je profesorju Er-bardtu v Strassburgu odvzet naslov prelata zaradi njegove kritike zadnje enciklike. — Profesor Erhardt je priobčil izjavo, v kateri obžaluje svoj nastop za moderniste ter izjavlja, da hoče pod vsakršnimi pogoji ostati veren sin katoliške cerkve. Tako se je spokoril I
*	Portugalski kralj in prestolonaslednik — umorjena. V soboto po 5. uri popoldne se je vrnil kralj Karl I. portugalski s svojo družino iz vile Viciosa v glavno mesto Lisabon. Vozili so se v odprtem vozu kralj, kraljica Amalija, prestolonaslednik Ludovik
Filip in princ Manuel. Na trgovskem trgu so streljali trije možje s karabinci. ki so jih imeli pod plaščem skrite, na kralja in družino. Kralja so zadele tri krogle, ena v tilnik, ena v pleča in ena v vrat. Prebila mu j« vratno žilo in je bil kralj Kari takoj mrtev. Princ je še nekaj časa živel, pa je umrl v mornariškem arzenalu, kamor so ranjenca spravili. Princ Manuel je ranjen na čeljustih in roki, vendar ne resno. Kraljici se ni ničesar zgodilo. — Vest o kraljevi smrti se je bliskoma raznesla po mestu: vse trgovine so takoj zaprli, rotovž in državno banko straži vojaštvo. Ta čin je za sedaj dokončal razpor, ki je vladal med vlado in ljudstvom. Bazmere na Portugalskem so namreč žalostne, gospodarsko stanje malodane obupno. Kralj Kari I. je vladal od leta 1889; pod njegovo vlado je imela država ne le na zunaj glede naselbin nesrečo, temveč je doživela tudi doma velik državni denarni polom — Naslednik kralje? je princ Manuel, za katerega bo vladala najbrž kraljica Amalija.
Jubilejski dar.
Učiteljstvo — sebi: Tov. Fran L n z-nar iz Primskovega pri Kranju, za tri leta 72 K ; tov. Engdbert G a n g 1 iz Idrije, za mesec februar 10 K ; tov. Janko Likar za mesec februar 2 K; učiteljstvo meščanske šole v Krškem, za mesec februar 5 K; tov. Julij S 1 a p š a k iz Vodic, za mesec februar 2 K ; tov. T r o š t o v a iz Vodic, za februar 2 K; Angela tov. I. K o -v a č i č od Sv. Trojice v Slovenskih goricah, 3 K; Jakobi n ca, nadučiteljeva hčerka iz Ljubljane, za mesec februar 2 K. Skupaj 98 K; zadnjič izkazanih 118 K; doslej darovanih 216 K. Bog plati 1
Vestnik.
Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani so darovali : Gospa Vtki Borštnikova, nadučiteljeva vdova v Ljubljani, 10 K ; gdč. Minka Kadivčeva, trgovka v Ljubljani. 2 E; resela družba v Idriji 5 K 43 h, ki jih je nabral tov Bajko Novak ; tov. Egidij Schiffrer iz Mirne 1 K in 1 „groš" za poklon tov. Anice Ciuhove pri Sv. Duhu na Stari gori. Bog plati !
Letnino z« učiteljski konvikt so plačali ti le tovariši in tovarišice: Josip Beich iz Dola pri Ljubljani ; O 1 a r i c i , E k e 1 in Gebauer iz Budolfovega ; Ivan Š e m r 1 iz Lesec; š o 1 a v Vel. P o d 1 o g u pri Krškem (4 K): A. Pire, Pavla C o p in Ida P a p 1 e r iz Borovnice, Joško Bergant iz Turjaka; Hrabroslav S k u 1 j , Alojzija T r o š t in Gabrijela čer o v iz Tržišča pri Mokronogu; Fran Silvester iz črnega vrha nad Idrijo ; Fran Cvetko iz Vučje vasi pri Križevcih ; Adolf P e r š i č iz Voglarjev pri Gorici ; Fran W a i š e 1 iz Hrušice v Istri ; Bajko Justin in Marija Justin iz Trebelnega; Nikolaj S t a n o n i k, Eraa Petsche in Josip Jeglič iz Selc ; Jenko, Mazgonin Schiffrer iz Mirne na Dolenjskem ¡učiteljstvo v Novi Štifti (4 K); Matko Ž g a j n e r iz Besnika ; Janez W o h i n z iz Kresnic; Janko Muren iz Draščic na Dolenjskem ; Budolf Z a v r š n i k iz Preddvora pri Kranju ; Ludovik Žerjav iz Brezovice v Istri ; Anton M o ž i n a iz Btrja pri Bihenberku; Jakob Ž e b r è, Ferdo W i g e l e , Ivana P e-rušek, A. Semé, Marija K o z a m e r -n i k , Justina Koza mernik in Hiuko P a t e r n o s t, vsi iz Starega trga pri Ložu ; Alojzij K. S e ž u n iz Mavčič pri Kranju s pripomnjo :
Kdor je količkaj „Benedikt", kroni dve daj z a konvikt, da bo stavba piepotrebna, našega imena vredna! Iz teh zrnic bo pogača — stanu spominska palača!
„Slovenčeva" pištola. „Slovenec" je strašno bogaboječ in nedolžen list. Ko so umorili portugalskega kralja, je delo morilcev zvra-čal takorekoč na naš list. To zvračanje je seveda smešno in zlobno obenem. Po poročilu „Slovenca" samega (štev. 28 ) je pripravil umor anarhist Fereira in po poročilu istega li.-ta je dobil morilec — bivši sergeant 5. pešpolka — 1. 1899. po protekciji nekega plemiča mesto podučitelja na neki lizbonski indu-trijski šoli. Toliko samo mimogrede, da vidimo, kako bije „Slovenec" samega sebe po umazanih zobeh. Za tako natolcevanje je res treba veliko mero zlobe in poln mehur smradu iz pekla. Zloba je „Sloveučevcem" tisti element, kjer se počutijo srečne, in smrad iz pekla se širi na kilometre daleč. — Toda „Slovenec" ne kroti strasti z blagoslovljenim kadilom, in kakor anarhistom in tiranom so tudi njemu tuje besede Kristusove: „Ljubite se med seboj!" — „Slovenec" ima nekje v redakciji spravljeno pištolo, ki jo prav pogostoma spravi na dan in jo nastavlja na prsi poštenim in dostojnim ljudem. Zadnjič smo povedali, da je zopet počilo to smrtonosno orožje, in tedaj ni padel nihče drugi nego — rektor graške univerze ! „Slovenčevi" strelci so hujši od Viljema Tela in od morilcev portugalskega kralja : merijo v Ljubljani, a v Gradcu pade žrtev, že zaradi samega smradu. A ni bilo dosti ene žitve. V staro pištolo že sipljejo novega smodnik : „Tudi
liberalni učitelji naj si to zapomnijo, ker bodo ta nauk kmalu rabili!..." Za rektorjem graške univerze pridemo na vrsto — mi. Ali bo potem konec mesarskemu klanju? Ne! Krvoloku ni nikoli dovolj: „In tudi drugim našim kulturnim zavodom, n. pr. gledišču, ta opomin ne bo škodil . . ." Zakaj V Kaj ima vendar z ban-diti opraviti kultura? „Slovenec" govori in pravi: „čas setve je tu!" če bi bil že čas žetve, ampak „Slovenec" žanje ob setvi! Obeta se nam torej doba grozovitosti in umorov na debelo. Kranjcem se že jasne vremena; temu je porok „Slovenčeva" pištola! A tako zarjavelo orožje ima to napako, da se časih tudi razleti v roki onega, ki se z njim igra. Koliko je že na ta način ponesrečilo smrkavih pobalinov ali neveščih pihalničarjev! Naj torej prečastiti gospodje blagohotno pazijo vsaj na lastne — hlače!
„Nova Doba" pravi: „Naj le še enkrat (namreč „Učit. Tov.") prebere naš članek in našel bo, da nismo pisali, „da seje učiteljstvo s svojim lastnim delovanjem odtujilo ljudstvu," temveč ravno nasprotno, kajti v članku stoji pisano: „In učiteljstvo se ni samo. s svojim lastnim delovanjem odtujilo ljudstvu, odtujili so ga drugi..." Upamo, da „Učiteljski Tovariš" lojalno popravi to svojo pomoto." — Popravljamo!
Skrajna breztaktnost. Poročajoč o umoru portugalskega kralja, piše „Slovenec" doslovno ; „Tudi ,Učiteljski Tovariš , ki je vabil na shod svobodomiselcev v Prago naše liberalne učitelje, si lahko čestita k svojemu tovarišu po duhu in srcu in naj pošteno poroča, da je bil morivec liberalen učitelj, ki je v dejanju izvajal načela Misli Svobodne!" — Bes je, med morilci portugalskega kralja je bil tudi lisa-bonski učitelj, bivši častnik Emanuel Ubiska. S tem pa ni rečeno, da mi soglašamo z umori. Ne! Mi smo že s človeškega stališča proti vsakemu takemu krvavemu dejanju, pa naj se že zgodi nad kraljem ali pa nad nedolžnim dekletom ali nad nezakonskim otrokom v kateremkoli farovžu. Mi smo proti vsakemu — fizičnemu ali moralnemu — umoru, in samo skrajna breztaktnost je, ako hoče sedaj „Slovenec" — morilec poštenja in časti — izrabljati tragedijo v Lisaboni v škodo našega li.-ta in učiteljstva Bog ve, kateri oskrunjeni celibatar je zatajil krvavo srajco in hoče s portugalskimi razmerami ubiti našo čast, da dvigue sebe iz blata nemoralnosti ? To je vse, kar imamo odgovoriti na to najnovejše „Slovenčevo" lopovstvo. če pa ostane „Slovenec" tako nesramen, ga lahko povedemn v hišo, kjer se mori — obljuba de-vrštva! Kako navdušeno himuo zapoje potem?
Krog naročnikov našega glasila U. T. se vedno širi. Zanimanje za našo organizacijo prodira vedno globlie, in to nas veseli. Le tako naprej, tovariši 1 Vsak pridobivaj novih naročnikov, da bo „Tovariš" tem lažje in odločneje zsstopal koristi celokupnega učiteljstva. V združenju je moč!
O negovanju zob je predaval pri II. roditeljskem večeru na I. mestni šoli v Ljubljani zobozdravnik, gospod dr. E. B r e 11. Zanimivo in poučno predavanje bo objavljeno v „D .mačem ognjišču". Pri tretjem in zadnjem letošnjem roditeljskem večeru, ki bo zadnje dni t. m. ali pa prve dni marca, bo pa predaval g. šolski svetnik prof. dr. Janko Bezjak „o domači kazni". Starši se vedno bolj zanimajo za roditeljske večere, učiteljstvo pa pridobiva navzlic spletkarijam in hujskanju nasprotnikov Vedno več zaupanja in spoštovanja. S stikom šole z domom si bomo prisvojili mladino in starše, ki bodo — da govorim s pedagoškim pisateljem Dragotin Pfibilom — ponosno kazali na učiteljstvo : „G l e j t e , t o j e naša šola, t o j e naš učitelj."
Slava cesarju Francu Jožefu I.! bo naslov prekrasnemu slavospevu, ki ga je uglas-bil tovariš Emil A d a m i č iz Kamnika za šolsko mladino in ga izda v proslavo slavnega 60 letnega vladarskega jubileja našega cesarja „Društvo za ?gradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani". Tudi ob 40 in 50 letnici slavnega vladanja cesarja Franca Jožefa I. je izdalo napredno slovensko učiteljstvo več primernih knjig patrijotiške vsebine ter zbujalo tem potom v srcih mladine čut domoljubja in ljubezni do vladarja in vladarske hiše. Sploh vsa literatura te vrste, kar jo imamo Slovenci, je delo naprednega lpidskega in srednješolskega učiteljstva, ki tudi ne začne ali konča nobenega zborovanja, da bi se ne spomnilo našega modrega vladarja, ki nam je ustvaril novi šolski zakon — ta biser avstrijskega zakonodajstva. A navzlic vsem tem dejstvom in dokazom nas pa slikajo naši zlobni in samopašni klerikalni kolovodje po svojih listih za državi nevarne ljudi, in glejte, pravijo celo, da smo mi vzrok smrti portugalskega kralja. Fej takim ljudem!
Osebne vesti na Kranjskem. Provi-zorni učitelj v Ljutomeru Rudolf D o s t a 1 je imenovan za definitivnega učitelja v Senožečah in dodeljen v službovanje na ljubljansko glu-honemuico na lastno prošnjo. D^finitivna učiteljica v Škocijanu Matilda Blagajne-Goriškovaje premeščena na lastno prošnjo v Vače pri Litiji. Učitelj Janko L e b a n v Bu-kovici je zaradi bolezni dobil dopust in ga nadomešča izprašana učiteljska kandidatinja Ivana Mesečeva. Istotako je zaradi bolezni dobila dopust Roziua C o r i a r y na Jesenicah in
pride na njeno mesto izprašana učiteljska kandidatinja Josipina A r c h o v a. V začasni pokoj je stopila na lastno prošnjo zaradi bolezni definitivna učiteljica v Zagorju Marija Š k e r -j a n č e v a. Imenovani so za učitelje, oziroma učiteljice: Anton Vode za Zagradec, Franc Š t u l a r za Petrovo vas. Lju iovik Koželj iu Josipina Vercetova za Žužemberk, Ju-lijana Kocijančičeva za Studenec, Pavla Lampetova za H ruševje, Antonija V i -ž i n o v a za Sv. Trojico pri Žileah, Marija Veseličeva za Budanje, Zofija Š k o f-1 j a n č e v a za Pozemelj, Ignacij Hude in Josipina Kozamernikova za Mirno peč, Amalija K e c e I j e v a za Št. Jurij pri Kranju, Karolina Gamsova za Srednjo vas v Bohinju, Vlastimila Peršelova za Bateče pri Zidanem mostu, Josipina J a v o r n i k o v a za Bohinjsko Bistrico, Ivan Štrukelj, Josip O d 1 a s e k in Antonija V i r k o v a vsi trije za Dobrepolje, Marija F a j d i g a za Šmartno pod Šmarno goro, Lea L e v č e v a za nemško dekliško šolo v Ljubljani, Ana Grudnikova za Trebnje.
Slovenskemu deželnemn učiteljskemu društvu v Ltubljani še niso plačali letnine za I. 1907. po 10 h od uda: slovensko kočevsko, krško, logaško in postojnsko okrajno učiteljsko društvo. Gg. predsednike teh društev prosimo, da potrebno ukrenejo, da se stvar spravi v red.
Kdor ima na razpolago 8. številko „Domačega ognjišča", jo blagovoli poslati tov. J. Dimniku v Ljubljano.
Mariborski o km j ni šolski svet je izgubil — dr. Possecka. Na podlagi § 25 dež. šolske postave iz leta 1869. je moral iz okrajnega šolskega sveta. V zvezi z Bankalarijem je ta mož zlasti pri nastavljanju učiteljstva storil Slovencem mnogo bridkih krivic.
Odlikovanje. Gosp. Franc Strnad, bivši nadučitelj črniški, bivajoč sedaj v pokoju v Gorici, že odlikovan s častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje, je dobil v priznanje zaslug za šolstvo naslov ravnatelja.
Razpisano je na Primorskem mesto potovalnega kmetijskega učitelja s slovenskim učnim jezikom za politiški okraj goriški. Sedež v Gorici.
Umrl je v nedeljo v Hrastniku tamošnji provizorični učitelj Anton Ver daj, in sicer se je sam ustrelil.
Osebna vest z Goriškega. V Gorah na Cerkljanskem je imenovana za učiteljico absolvirana učit. kandidatinja J. Havličeva iz Gorice.
Nfdučiteljsko mesto na Zidanem mostu. Iz laškega okraja nam pišejo: Naduči-teljsko mesto na Zidanem mostu je zopet razpisano. Zidani most je ob južni železnici ter je kot železniško križišče jako živahen kraj in se nahaja danes v II. plačilnem razredu. — Opozarjamo slovensko učiteljstvo, da se številno udeleži natečaja za to mesto. Nemčurji bi radi spravili na to važno postojanko kakšnega svojih. Če bo dosti slovenskih prosilcev, potem ne bodo mogli v Gradcu tako izlepa vriniti moža, ki bi bil le orodje našim polovičarjem. Mi hočemo pedagoga, a ne politika. Mi zahtevamo značajnega moža, a ne vetrnjaka. Zato pa, slovenski učitelji, pozor !
Listnica uredništva.
Na Gor en j s k o (R. in B.): Porabimo prihodnjič — V Istro: Pride prihodnjič na vrsto. — Listek smo zeradi obilice drugega gradiva danes izpustili.
Listnica upravništva.
Prva, tretja in četrta številka „Učit. Tov." je pošla. Prosim one, ki so sprejeli katero teh številk, pa niso naročniKi, naj jo vrnejo, da morem novim naročnikom postreči, ki se vedno oglašajo.
Na dopisnice in pisma bom odgovarjal le, če dotičnik zapiše črko in številko vpisa, ki sta na vsakem ovitku naznačeni.
Prva dva dneva v mesecu ste upravnika prav razveselili. Mislil sem že, da se nasvet zadnje listnice uresniči. Ali prihodnja dva dneva sem padel iz nebes. Narožnikil Stvar je resna 1 Ne odlašajte, sicer bom moral, dasi nerad, netočnim povedati nekaj drugega.
Tovariški pozdiav!	Uprav nit.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Kranjsko.	46 1—1
V krškem okraju se razpisujeta s tem učiteljski službi na petrazrednici v Mokronogu in na triraz-rednici v Škocijanu v začasno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 18. februarja 1908.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, 3. februarja 1908.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razpisuje s tem službo učitelja, oziroma nad-učitelja na svoji, sedaj enorazredni ljudski šoli na Muti, kojo namerava razširiti v mešano dvorazrednico. S to službo so združeni prejemki, katere imajo na Štajerskem učitelji voditelji na dvorazrednih ljudskih šolah I: razreda; poleg tega prosto stanovanje, eventualno stanarina v znesku 300 K. Prednost imajo tisti prosilci, ki so vešči delovanja na šolskem vrtu. Službo je nastopiti o „Velifci noči", ko se prične novo šolsko leto. — Tozadevne prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili naj se pošljejo do 16. februarja 1908 na družbino pisarno v Ljubljani.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 31. januarja 1908.
Ne zabite ,,Učiteljskega konvikta!"
Tožnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem toino vest, da je nas iskreno ljubljeni oče, soprog, brat itd., gospod
Ivan Hočevar
nadnčitelj In posestnik v Zagorja p. Kozjem
1. svečana ob 5. uri zj. po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče ▼ 59. letu svojega življenja zsspal mirno v Gospodu.
Ostanki predragega nam rajnika so se prenesli v ponedeljek, dne 3 svečana 1908 ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maša zadušniea se je brala na dan pogreba.
Ljubega nam rajnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Zagorje, 4. svečana 1908.
Marija Hočevar roj. Pavlič, soproga, Janko, Ciril, Jože, sinovi, Milka, hči, Anton Franc, brata, Marija Šteiner, Terezija Novak, sestri, Matevž Šteiner, Anton Novak, svaka, Gabr. Hočevar, svakinja.
Zavod za graviranje in izdelovanje kavcukastih štambiljev
ä CÜ v
Anton Cerne
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 2
Ceniki gratis in franko.
2 kovaška učenca
sprejme v pouk
Valentin Urbančič
kovaški mojster na Dolenjski cesti (pri Češnovarju).
Učenca bi imela pri mojstru hrano in.stanovanje. Gospodje učitelji se prosijo, da opozore svoje učenle v ponavljavni šoli na to ugodno priliko.	55 1—1
za Štajersko
(od dež. šol. sveta potrjeni z dne 3. oktobra 1899) za Kranjsko po F. Levčevim lepo-pisju iz najboljšega papirja, enakomernimi čistimi črtami, pivnikom in poljubnim ovitkom priporoča	53 52—1
A.Umek v Brežicah in Krškem.
Uzorce na zahtevanje zastonj in franko.
VERONIKA KEEDA
v Ljubljani tia Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	14 53—23
Postrežba točna in solidna.
G-lavna zaloga_
[Tos. Petričevih zvezkov.
Marodna 5knjigarna
v Ljubljani, ftflff
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.
PANORAMA KOSMORAMA
v Ljubljani, Dvorski trg št. 3
(pod Narodno kavarno). 6 52—6 Od 9. februarja do vštetega 15. februarja:
Avstrijska Eivijera. I. del.
w
P. il.

SI. občinstvu, uradom, šolam, društvom uljudno priporočam svojo na novo ustanovljeno
knjigoveznico
opremljeno z najnovejšimi stroji tako, da mi bode mogoče izvrševati vsa v knjigo-veško stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: vezava protokolov lepo se odpirajočih, hranilnih knjižic v platno s črnim ali zlatim napisom, šolskih, društvenih in drugih sličnih knjig po najnižjih cenah.
Pri večjih naročilih odstopim 10 % v korist naročniku ali društvu, n pr.: Od del, katera mi bl govolijo doposlati šolska vodstva ali gg učitelji odstopim gori navedene odstotke v korist učiteljskemu konviktu.	42 5—2
Cenej, kot povsod dragcd. Za mnogobrojni uročili te priporoča
Anton Janežič, knjigovez
Ljubljano, Florijansbe ulice 14.
Najboljše in najcenejše
tinte za šolo
na vsem svetu:
temnočrne, neizbrisne, proste kislin si more vsak sam pripraviti: 1 liter tinte za 14 do 16 vinarjev i z mojega slavnoinanega —— univ. praška za tinto. ——— Temnočrna v škat. 1 kg za 20—25 1 ... K 4- — modrožrna v škat. 1 kg za 6—8 1 . . . . „ 4 — vijoletna kancel v škat. '/» kg za 20—25 1 . „ 6-— vijoletna kaneel v škat. kg za 6—8 1 . . „6 — antraeen modra
pozneje poeini */j kg za 10—121/, 1 „ 6'— alizarin zelena
pozneje počrni '/» kg za 10—121/» 1 . „ 6'— modra ali zelen» '/» kg za 5—6 1 . . . . „ 6'— fearmin in rumena l/le kg za 21/»—3 1 . . „ 6 — in dozah po 10 v. Kolekcija doz vseh barv proti odškodnini 1 K v markah. Poskusne škatle po */» kg za 2 ali 3 K se pošljejo po povzetju, ali da se denar pošlje naprej. Priloži naj se 24 v za spremnico in ovoj
I	Ustanovljeno 1880.
Tovarna za špecijalitetne tinte
L. Kopplova v Jičinu.
Na tisoče priznanj in pohval je na pre- -gled pri meni in se na zahtevo takoj so pošlje natančni prepis.
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigrafne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in račuuijo najceneje. 28 52—1
Največja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v v,se dežele. Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniska zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur SchafF. Iiausen, Klassig in Glashiitte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Ustanovljeno 1842. Električna sila.
Telefon 154
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in flrneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti liotela, „"CTELion'
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli	19 52—6
lak za šolske table.
				'■^ÄlSsSii&iririb	H3E
tiči	tel	jska tiskarna	pri	poroča vizii	ke.
					
Vsem onim, ki ljubijo žlahtno kapljico in dobro kuhinjo z vedno svežimi raznovrstnimi jedili priporoča svojo nanovo urejeno
restavracijo
kakor tudi moderno opremljeni in ceneni
hotel
Južni kolodvor'
nasproti kolodvoru
A. Seidel,
restavrater.
Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri
„Zlati ribi"
Izborila kulilnja in klet. — Vsak petek raki in sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
3812-2	M. Rozman.
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene.
Gg. učiteljem in njih rodbinam 57o popusta.
Svetlolikalnica: ======
Kolodvorske ulice št. 8.
15 52-22
Mojih 7 otrok ■
in na tisoče drugih ne pije nič drugega nego Sladiu, t. j dra. pl. Vrnkdczija sladui čaj (naj se ne zamenja s sladno kavo), ki se mu primeša nekoliko prekuha-hanega kravjega mleka in daie že en dan starim dojenčkom. Kot naravno preprosto, najbolj čisto, najceneje otroško redilo itleže tudi tedai, kadar druga redila ne izdajo več. Zadošča navadna dojiloa steklenica. Prejel sem o njem pismena in ustna priznanja ter odkritosrčno zahvalo od mater, ki so obupavale, preden so rabile Slad in, dalje od zdravnikov in babic. 1 zavoj po kilogr., 50 vin., zadošča za 20 do 30 dni.
J> Dobiva se povsod. Po pošti franko 5 zavojev 3 krone 50 vin.
Lekarnar pl. Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.
IVAN JAX & SIN
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17
"\7"elil2.a- zaloga
dvokoles, šivalnih in pisalnih strojev.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Pri nakupu oblačilnega blaga naj se ozira na narodno trgovino
ČEŠNIK & MIL A VE C
v Ljubljani (pri Cešniku) Lingarjeve ulice
"Velika zaloga, sukna in kamgarna za aaaošlse o"ble3s:e Najnovejše vrste modnega volnenega, svilnatega in perilnega blaga za dama. Velika izbera preprog, zaves, odej itd. is 12—3 m Cene nizke in strogo solidna postrežba.
IfT" P. n. učiteljstvu dam pri nakupu 5% odbitka za učiteljski konvikt. ""^SS'
MM
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali
dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za obHnske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelrnarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske ih s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. —
Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznano dobro blago.
Solidna in točna postrežba.	5 52—19