Pod Lipo. PoduSivni in vgodni pogovori. Ljubomir (ki sedi s Semenkom sam pri kamneni mizi pod lipo.) — Ali ste že prečitali pismo v opominj taiflistra za kmetijstvo, ktero sem vam predvčerej izročil? Semeako. Sem, sem, ali aisem vaega prav razamel, ker je maogo ptujib besed v ajem. Ljabomir. Res je, da je maogo ptujih beaed v oBem piamu ia zatoraj je za laaraikterega teško razumljivo, tema veadar vzroka celo ae morem aajti, pismo je poaebao pisaao za ueitelje ia gospodarje; učitelji ga bodo še morebiti razumeli ali tadi teško, gospodarji pa, kteri ao večidel kmetje, ga ae bodo razameli ali zlo teško. — Da je veadar pisaio tako pisaao, ai kriv miaister, temoč jegovl uradaiki, kterim se je to delo izročilo ia ki Biao premislili, da bi tako piamo moralo biti tako pisaao, da bi ga vsak prost kmet lahko razamel. Semenko. Kolikor sem jaz razumel, hoče miaister za to skrbeti, da ae bodo mladi ljadje na kmetijah podučevali V kme tij s tva. Ljabomir. Tako je. Nastopijo mnogi kmetje in se po pozdravljenju vsi vsedejo okoli kamnene mize.) Semeako. Ravao prav ste doali, g. učitelj so mi ravao začeli razlagati miaisterako piamo, ktero smo pred kratkim dobili ifl ktero je poaebno izdaao za goapodarje ia kterega nerazumimo prav dobro, mislim tedaj, da bo Vam vaem všeč, 6e aa taako izvemo, kaj se v Bjeai aahaja. Žalec. Proaimo g. učitelja aaj Baai le razlagajo. Ljubobiir. Pisaio govori o vpeljaaju uka v kmetijstva ifl pravi aaj prej, da se ta uk Be sme vpeljati v ljudske šole, kakor so Beki gospodje hoteli, temoč faBtje se bodo aiorali učiti, še le tedaj, kedar so že iz ljudske šole istopili ia sicer bo ta ak obligatea, t. j. v vsak bo semoral učiti goapodaratva, ačilo pa se bo vsako Bedeljo pred poldaa ia po ziaii po večerih ia sieer vsak tedea 3—4 are skoz dve leti. Iglič. Ali, če bodo aaši faatje morali v šolo hoditi, kaj pa bodo rekli krčmarji in kdo bo v zimi po večerib zabavljal deklice pri predeaja. Ljabomir. Ravao zato bo ta uk koriatea aa večih 8traneh; faatje se bodo aekaj koristaega aaučili. Semeako. Kaj pa ae bodo faatje v teh šolah učili? v L j u b o m j r. To bora vam iz pisaia samega četel. (Ceteje.) „1. Četeti, pisati ia račuaiti, z popolaim oziroai aa goapodarstvo ali kmetijstvo. 2. Nataroslovje ia aataropisje (fisiko, keaiijo, radozaaaatvo, raztljinozaaaatvo, živalozaaastvo) z praktičaem ozirom aa oddelke kaietijstva, t. j. na poljedelstvo, pripravo eeaokoš, živiflorejo (pridele se bod tadi potrebae stvari o zdravljeaja živali), vrtaarstvo, sadjerejo, viaorejo, bačelarstvo, svilorejo, gosdaarstvo, delaaje ceat, hiŠBo gospodareaje z mlekom, stavsto (zidarija ia tesarija). Ziaožnejši ae bodo tudi učili risati, če bo učitelj to umetBost zaal. Praktičao se bode kazalo kako se morajo obdelovati vrti, drevoreja, ko ko ravaati zbučelaaii ia svilaimi črviči; sprehajaje ee po polja, seBokošah in logih ae bode učilo, kako se mora tamo delati, tudi izhodi v odaljene kraje, v kterih se kako dobro gospodarstvo nahaja, bodo vpeljaai1'. bemeako. Kdo pa bo faate podačeval Ljubomir. Učitelji, živiaski zdravaiki ia umai gospo darj[, tako stoji v miBisterskem pisma. Ž a 1 e c Živiaskih zdravaikov v aaši deželi ae bodo maogo našli. V naši okolici šeat ur daleko ai Bobeaega učeaega živiaakega zdravaika samo neki koajederci zdravijo živiao. Ljubomir. Vi imate prav, učeflih živiaskib zdravaikov še aam ailamaajka, aiarsikteri koajederec pa, ki ae peča z zdravljeBJem živiae, je vkratkih letih pri na8 že bogat uiož poatal, koriatao bi zaforej res bilo ae učiti živiaozdravilstva. Semenko. Ne iaorem zapopaati zakaj bogati kmeti ne pošiljajo svojib siaov na Duaaj, da bi se tamo naučili živiaozdravilstva, ker bi taki zdravaiki zlo koriatili v deželi ia se tadi lahko obogatili. — Pa ne samo ne bo živiaakih zdravaikov, ki bi podučevali o imeaovaBih predmetib, temoe tudi naai učitelji ne bodo zaali faatov v kmetijstvu podučevati, ker se tudi ti dozdej aiso učili tega. Ljubomir. Vi imate celo prav, ali temu boče vlada priti na pomoč, tako stoji v imenoveaem miBiaterakem pismu ; o tem veadar prihodajič za daaes naj bo zadosti. Iglič. Prosim Vaa povejte še aam zakaj aiariboraka čitalaica ,,Domoviae" več ae prijemlje? Ljubomir. Jaz niialim, da je tamošaje gospode zelo razžalil aostavek, ki ga je priaeala ,,Domoviaa" v 29. lista in, v kterem grdo aapada sloveaako mladiao. Semeako. Kaj pa te pravi o aaši mladiai? Ljabomir. Pravi, da so med ajo ljudje ,,poredni" — zagovedai, topoglavci— tepčasti kratkovedaeži — smrkovci, opičaa posaemarija— srboritoat saičavib frkoliaov — ,,opičja čreda". — Dalje pravi ,,Domoviaa", da državfliai poalaacem aasprotajejo: ,,židovskosloveaaki čaaaikarji" — ,,sumljivi narodajaki ali pohajači brez zaačaja ia brez službe" — ,,glasovodje časaiškib mačjib godeb" — ,,zvitorepi potepuhi" itd. Debelko. To pa je rea nedostojna piaava. Zalec. G. Iglič! Ta sostavek, je pisaa za Vas. Iglič (jezao). Za me? Zakaj pa za me! Zalec. No no! saaio ae bodite hudi ia mi ae zaraerite. Jaz 8em si samo aiialil, ker vem, da bi radi izdali kako aloveasko kajigo, če bi izdali ,,aovi poaebai sloveaaki slovar" ia da bi tedaj v tem aostavku ,,Domoviae" maraiktero lepo besedico našli. (Iglič in vsi drugi se smejejo in odidejo.)