ST. 54. y CELJU, CETRTEK 29. MAJA 0919 LETO I. iachajja vsait torek, fi*t«*ttefc in •Obofto. — Cenas Za celo leto 36 K, u pol Ida 18 kron, za četrt !tla 9 K, za 1 mescc 3 krone. Possniexna fttevilka «tone 40 vinarjev. Na pismene naročbe brez pošiljatve «tenarja a« n* moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnin» po poštni nakaznici. Reklamacije glede list» so poštninc proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopisc brez podpisa se nc ozira. ^HId^^ BnSbhM ^bBmbZkww ^BmS iBS^B 9Bm9Di iwft^f^Vi ./v oi< *^'\. iBB^^ES^^^^^. •uUtx^u Uredniötvo in ups-awni***© s« nahaja v Zvezni tiskarni v Cclju, Strossmajerjeva ulica ši. 3. Oglasi sc računnjo po porabljenem prostoni in siccr: za navadne owlase po 30 w od I mm, za poslana, na- xnanila občnih zborov, naznaniia • snirti, zahvale itd. 50 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K «xi vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vracaj'o. Telefon St. 65. IZDAJA IN ?§$&A ZVEZNA TISKARNA V CELJU. 0DG0V0RHI UREDNBK VEKOSLAV SPINDLER. izza zadnjih dni. Celje, 27. maja. Večje oddelke srbskih čet smo imeli zadnje dneve v raznih nasih krajih, med drugim v Ptuju in Celju. Našemu ljudstvu je imponirala resnost, mirno in trezno vedenje srbskega vo- jaka. Bila je pri meni včeraj kmetica iz Novecerkve, kjer so tudi imeü mal oddelek, in navduSeno mi je hvalila brate Srbe, o katerih je poprej toliko slabega slišala, zdaj je pa videla njihov mirni in trezni nastop in jih ni mogla prehvaliti. Želeti bi bilo, da bi vojaška uprava tako zamenjavo sploSno upe- Ijala in med nas poslala srbsko voja- štvo; tako bi naše ljudstvo najhitreje spoznalo vso podlost, s katero je av- strijanstvo, nemStvo in nemškutarstvo vcepljalo sovraštvo do srbske veje n'a- šega troimenega naroda. Čujemo pa tudi, da raznim nem- škutarskim hujskačem tudi zdaj žilica ne da miru in da trosijo med prebi- valstvom razne Iopovske govorice o srbskem vojaštvu. Zasledili smo to že v Celju in Ptuju in tudi drugod. Po- zivamo vse dobromisleče prebivalstvo, da takim govoricam napravi odločno konec s tern, da naznani vsakogar, ki take govorice širi, politični oblasti. Naj tarn dokaže upravičenost svojih trditev ali pa naj gre jest — ričet. Brezpo- gojno se pa mora zatreti vsak poskus. blatiti člane našega naroda srbskega imena. * * *' V Beogradu se zida veliko delo agrarne reforme, ki naj bo kronano s pravično razdclitvo zemlje v celi naši kraljevini. Pa že prihajajo vesti, kako tajno delajo razne temne sue, da bi onemogočile ali vsaj omejile in napra- vile karikaturo iz velike osnove oja- čenja in osvoboje vsega našega krneč- kega ljudstva. Na delu so v tern smislu aristokratje, finančniki, visoka duhov- ščina itd. Baš te dni so bill v tej zadevi bosanski veleposestniki — Muslimani v avdijenci pri regentu. Agrarna reforma postaja politično vprašanje prve vrste. Sile, ki jo ovirajo, ne upajo nastopati javno; če pa že to storijo, skrivajo svoje nečedno delo v lepe frazs. Voči- gled temu je dolžnost vseh pravih de- mokratskih elementov, da jasno in odločno zavzamejo stališče in da so na razpolago onim, ki hočejo delo brezpogojno izvesti na edino mogoči način, »v interesu našega naroda, v in- teresu našega kmeta. Kmečko Ijudstvo pa treba poučiti, kdo se skriva za lepimi frazami, da spozna svoje pri- jatelje in nasprotnike. Evo, kaj piše o tern zagrebška „Riječ Srba-Hrvata-Slo- venaca": Le poglejmo malo, kako je danes v velikih delih naše države, na pr. v hrvatskem Zagorju. Tamošnji vlastelini, ki imajo vsak na tisoče oralov zemlje, so iz ekonomov postali oderuhi, ki zemlje ne obdelujejo, ampak jo dajejo zemlje potrebnemu kmetu v najem za oderuSke cene. Na spomlad so licitacije in kmetje licitirajo kakor blazni: po 500 — 1000 K za „porcijo" to je tri Cetrt orala. Poleg tega mora vsak dati še „namet": deset do dvajset težakov za porcijo, nekaj perutnine itd. Trav- niki so še dražji, do 2000 K za porcijo. Tako pobere vlastelin po stotisoč kron na leto, siromak — kmet pa, srečen, da je dobil zemljo, orje, seje, okapa, gnoji in — trepeče, da mu ujma ne bi uničila njegovega truda. Rizika ne nosi vlastelin, on pobere denar v miru božjem, vse drugo pa je kmetova skrb. Tako delajo zagorski vlastelini brez izjeme, sedaj pa, ko je prise! čas, da se napravi konec tej krivici, da izgube pravico do odiranja, sedaj javkajo, strnjajo se v falange, prehajajo med republikance, in kar je najhuje, najdejo celo politične skupine, ki podpirajo njihova stremljenja. Tako plača naš kmet — poljedelec svojo koruzo, svojo krmo najdražje od vseh državljanov, ker ga stane meterski stot, če sc iz- računajo vsi stroški, do dvesto kron in več. Koliko se je moralo nabrati mržnje napram „gospodi" v bednem zagorskem kmetu pri takih razmerah! Jell potem čudo, da ta mržnja izbruha z elementarno silo in da je ne bi mogel zadržati nihče, če bi ljudje uvi- deli, da so zopet enkrat prevarani. Danes še naš Zagorec verujs, da se bo agrarna reforma izvedla, kakor on pričakuje in da preide zemlja, s katero se je dozdaj uganjalo uderuštvo, v nji- hove roke. Če bo prevaran v tern pričakovanju, izgubi zadnjo iskrico zaupanja do oblasti. Tega luksusa pa si na2a mlada država ne more in ne sme dovoliti. Nasprotno bo pa agrarna reforma, tako izvedena, kakor kmet pričakuje, da namreč izginejo vsi, ki so sedaj z zemljo uganjali oderuštvo, okrepila v njem zaupanje do naze nove države in ga ustvarila drüavo- tvornim elementom. „Le notri, nemški boljševiki, le notri!" Tako nekako so človeku zdi, da kličejo tisti, ki so zadnje dni v beogradskem Narodnem predstavništvu zahtevali demobilizacijo armade. Še vidimo pred sabo dogodke na Koroš- kem, še nam je živo v spominu, kako so se naši strahopetci pripravljali celo na beg iz Celja; čitamo in čujemo poročila o velikih nemSkih vojaških pripravah pri Lipnici in Cmureku; čitamo in čujemo, da razne organiza- cije v Nemški Avstriji, med njimi po- sebno društvo „Turnerschutztruppen gegen Jugoslavien" zbirajo prostovoljce proti nam, katerih so samo zadnje dni poslali 16000 proti naši fronti; čitamo in čujemo o dnevnih napadih na našo fronto na Koroškem in celo na Štajerskem; pa vse to naših »med- narodnih« človekoljubov ne moti prav nie, oni enostävno zahtevajo, da gre naša armada lepo v zapeček, nemški boljševiki pa lahko, če se jim ravno poljubi, mirno pridejo v naše kraje ropat in morit. Našim nemSkutarjem in Nemcem in tudi raznim eUmentom, ki istovetijosocijalizem z boljševištvom, bi to seveda prav bilo; človeku pa, ki računa z razmerami in ki vidi, da smo Se vedno s treh strani ogroženi, od Nemcev, Madžarov in Lahov, mora pri taki brezvestni demagogiji naših »jugo- slovanskih« soc. demokratov naravnost kri zavreti. DemobilizirRli bomo, da, ko bomo videli, da je naša domovina varna na vse strani, ne pa dane», ko nam trije tigri sede na tilniku. Slovenski delavci! Prejeli smo: Narodno-socijalna zveza je organizacija, ki deluje edinole za pravice delavstva. V svobodni državi morajo biti tudi svobodni državljani. Delavstvo, ki je dosedaj služilo tujemu kapitalu, se mora ösvoboditi in dobiti vse one pravice v javnem življenju, ki so jih dosedaj uživali le posamezni sloji. Narodno socijalna zveza, ki je že v stari Avstriji zastopala le koristi slovenskep;a delavstvs, hoče še naprej samostojrio in neodvisno zastopati za- hteve jugoslovanskega delavstva. Ne- odvisni od milosti in izkoriščanja ka- pitalističnih in drugih našemu delavstvu tujih strank, hočemo uveljaviti svojo moč v korist delavskih zahtev. Vsak, kdor živi od svojega Iastnega dela, mora priti v naši svobodni domovini do besede. Kako naj zastopajo koristi našega deiavstva ljudje, katerim je delavec samo sredstvo za dosego nji- hovih protinarodnih in protidržavnih interesov? Število članov Narodno-Socijalne Zveze narašča vedno bolj. Zato so tudi dolžnosti Zveze vedno večje. Treba je veliko denarnih sredstev, dase pomnoži narodno-socijalni sklad, ki je na raz- polago delavstvu v njegovih socijalnih bojih. Kolikor večji bo sklad, tern uspešneiži bo na§ boj za pravice slo- venskega delavstva. Naj bo torej dolžnost slehernega poštenega Slovenca, da zbira prispevke za narodno-socijalni sklad. Slovensko delavstvo se mora osvoboditi brezdo- movinske internacijonale, ki uničuje državno in narodno mise! slovenskega proletarijata. Svarilo. Že dalj časa poskušajo razni inte- resenti, ki so sovražni inozemci ali njih slamnati možje, odprodajati pod vsemožnimi krinkami svoje premoženje, ki se nahaja v našem področju, našim državljanom. Pri tern se mnogokrat zavajajo dobri narodni ljudje, da kupijo cela tuja imetja ali deleže in s tern omogočijo tujcem, da denar odnesejo v tujino. Po načrtu mirovne pogodbe, ki je sprejet od aliiranih držav in njihovih zaveznic, je pridržano vsem vladam teh velemoči in držav, da zadrže in likvidirajo vse imetje, pravice in inte- rese, ki so jih posedovali na njim od- stopljenem ozenilju nemško-avstrijski (madjarski) državljani 1. nov. 1918. Iz tega jasno sledi, da transakcije po tern datumu niso za državo obvezne. Lahko se zgodi, da pridejo kupci v silne neprilike in bodo morali plačano kupnino zahtevati od prodajalcev nazaj. Svari se torej vsakdo, da nakupuje premoženje tujcev izven rednega likvi- dacijskega postopanja, ki bo uvedeno. To velja zlasti tudi za nakup delnic in prioritet od sovražnih tujcev. Istočasno se svari pred vsako pre- nafljeno prodajo naših imetij v so- vražnem inozemstvu, kajti po načrtu mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo in Madjarsko bode tudi to vprašanje urejeno v prid našim državljanom. V Ljubljani, dne 24. maja 1919. Predsedstvo deželne viade za Slovenijo: dr. Žerjov m. p. POLITIČNE VEST!. Narodno predstavništvo. (Seja 24. maja). V današnji seji stavi dal- matinski poslanec Juraj Biankini vpra- Sanje na min. predsednika Prttiča glede strašnega položaja v zasedenem ozem- lju Dalmacije. Itälijani so prišli tja kot prijatelji, a so kmalu začeli z nasilji, šikanami in odpeljevanjem pre- bivalstva. Že 14 dni vlada v Zadru popolna strahovlada. Vojaki vdirajo v hiše in plenijo. Boji se, da pride po splošnega pokolja jugoslovanskegapre- bivalstva. Zahteva, da se pošljejo v Dalmacijo mednarodne čete, ki naj zabranijo prelitje nedolžne krvi. Protič izjavlja v odgovoru, da sku§a vJada storiti vse, da olajša stanje prebival- stvu tudi v zas3denem ozemlju. — Pri glasovanju o verifikaciji mandata poslanca Cirkoviča je dosegla demo- kratska stranka zopet lep uspeh: 99 glasov za njen predlog, da se veljavnost mandata razveljavi, 61 proti. Socijalisti in Starčevičanci so glasovali z radi- kalci proti. Narodni klub. (Starčevičanci) je izvolil za predsednika (namesto odsto- pivšega dr. Paveliča) dr. Matka Laginjo. Število mandatov v Narodnem predstavništvo se glasom najnovejših poročil iz Beograda pomnoži in sicer v prvi vrsti na korist Bosne, Črnegore, Dalmacije in Istre. Iz Demokratskega kluba. iz Beo- grada poročajo 27. tm., da je odstopii predsednik Demokratskega kluba dr. Bogdan Medakovič. Dr. Korošec Interpelira -— same- ga sebe. Veliko pozornosti in — sme- ha je vzbudila 22. tm. vložena inter- pelacija Jugoslovanskega kluba, kate- rega predsednik je dr. Korošec, na ministra za prehrano dr. Korošca, v kateri se zahteva od njega, da naj več stori za aprovizacijo države. Zanimivo je, da je interpelacijo podpisal dr. Korošec sam. Interpeliral je torej sebe samega. Sicer je dr. Korošec izjavi), da je interpelacija bila sestavljena že koncem meseca marca, ko 3e on ni bil minister za prehrano. Naše meje napram Bulgarski so glasom poročil iz Pariza določene po naših zahtevah. Bulgarski delegati pa bodo poklicani v Pariz šele potem, ko podpiše Nemška Avstrija. Italijani in železnice proti Trstu. Pariški list „Journal des Debats" piSe 26. tm. v zadevi pogajanj med Lahi in Jugoslovani v Parizu, da se sicer Lahi kažejo popustljive glede Dalma- cijs in Reke, neizprosni pa so glede železnic, vodečih v Trst in Reko. Ne gre se več za obal, gre se za posest dovoznih cest. LaSke zahteve so se premaknile proti severu. Po londonskem dogovoru bi dobili samo goren jo soško dolino, sedaj pa zahtevajo doline Gore- nje Drave in Save z Beljakom vred, da dobe v roke vse zveze Trsta s srednjo Evropo in da se jim ne bi bilo treba bati ovir v neposrednem prometu z Nemčijo. Domneva se, da je zadnji nemški napad na Koroškem, ki je do- vedel do osvojitve predora pri Podro- ščici, imel smoter, iztrgati to važno železniško točko Slovencem, in da je bil res izveden sporazumno z Lahi. Vojaški pogoji za Nemško Av- strijo bodo zelo strogi. Skupno število .Sirs? 2t »JJÖVÄ 33 O B %* Stev. 54 vojaštva Nemške Avstrije ne bo smelo presegati 15.000 mož. Zahtevala se bo tudi izročitev vsega vojnega materijala. (Tako pravi poročilo iz Pariza 25. tm. V koliko odgovarja resnici, ne vemol) Edini priznani delegat NemŠke Avstrije na pariški konferenci je dr- žavni tajnik dr. Renner. Priznanje nemäkega delavskega voditelja. Ob priliki posvetovanja de- lavskih svetov v Berlinu je izjavil de- Uvski voditelj Müller, da je Nemčija kriva svetovne vojne. Končno je izjavil, da zadostuje, da ententa zaseda nem- ške rudnike, pa bo Nömcija v 4 tednih podpisala Mnir. Vedno ožji krog — okrog ruskih boljševikov. lz Londona poročajo, da se krog okoli boljševiške vlade v Ru- siji zožuje vedno bolj. Angleško bro- dovje v finskih vodah je stopilo v boj in podpira finske čete v napredovanju proti Petrogradu. Potopilo je dve bolj- ševiški križarki. Na severu okoli Mur- mana so hudi boji. Južno od jezera Onega so finske čete zavzele močne pozicije. Kolčakove čete prodirajo in so na celi fronti prešle v ofenzivo. V najkrajšem času je pričakovati prizna- nja Kolčakove vlade v Omsku. Ententa bo zahtevala od Kolčaka, da takoj skliče ustavodajno narodno skupščino, kinajpriznarazdelitevzemljemedkmete. IzroČitev mirovne pogodbe nem- ško-avstrijskim delegatom je na ne- določen čas odložena, kar je zbudilo v krogih ameriške delegacije neza- dovoljstvo. Droblž. Za dunajskega župana je • izvoljen soc. demokratični obč. sveto- valec, bivši županov namestnik Jakob Reumann. — V dunajskem obč. svetu je prišlo pri zaobljubi obč. odbornikov do velikih kravalov proti Čehom, ker so češki odborniki prisegli po češko. Kravale so uprizorili nemški nacijo- nalci in kršč. socijalisti. — Zakonski načrt o ustavi kraljevine SHS predloži minister dr. Kramer v najkrajšem času Nar. predstavništvu. IZ KOROTANA. Boji na koroški meji. Dne 25. tm. so Nemci s strojnicami obstreljevali naše postojanke med Trbonjami in Dravogradom. Naši so odgovarjali. — Dne 27. tm. je nemško topništvo pri Slovenjgradcu oddalo več ko lOOstre- lov na naše čete. Sovražne patrole so prekpračile Štajersko demarkacijsko črto in napadle naSe predstraže. Bile so odbite. MARiBORSKE NOVICE Maribor. Vinska trgovina Julija Pfrimerja je pod državnim nadzorstvom/ \ Za nadzornika je imenovan begunec iz Koroške, Andrej Oset. Maribor, lz nemškega koroškega ujetništva sta se te dni peljala tu mimo poročnik Geršak, doma iz Št. Ilja v Sl. Goricah, in.nadporočnik RybaF, sin biv- šega državnega poslanca in odvetnika v Trstu. Oba sta služila pri Ijabljanskem polku, bila ujeta pri Velikovcu, ter sta pobegnila preoblečena v nemške uni- forme kot prostaka. Pripovedovala sta o grozodejstvih nemških barab, katera 5e hočeta kruto maščevati. PoroČil se |e tukajšnji sodnik dr. Ivan Hojnik z gdč. Helo Žerovnikovo iz Kamnika. Narodno kavarno (prej kavarna Europa v Vetrinjski ulici) je nanovo urejeno otvorila gospa Stelcerjeva. Je to peta slovenska kavarna v Mariboru. Zanlmiv dopis iz severne Rusije. Odvetniški koncipijent Dr. Alojz Trsten- jak iz Ormoža, ki se nahaja že štiri ieta v ruskem ujetništvu, je pisal svo- jemu prijatelju N. V. dopisnico s sledečo vsebino: »Murmansk, Arhangelska gu- bernija, 10. julija 1918. Dragi prijateljl Upam, da si mojo dopisnico, katero sem Ti pisal iz Sarnare, med tern že sprejel. — No, sedaj, kakor vidiš iz označbe naslova, me je pognala kruta usoda visoko na sever na skalovite in puste obale Severnega ledenega morja. Sicer ni dolgočasno, in gre še mi tudi vedno tako po srednjem dobro. Solnce nam tukaj ni zašlo že več ko štiri tedne, vroče je strašno, toplo je postalo šele sredi meseca junija; edina nadlega so nam le strašni komarji. Svet je jako hribovit, na hribili zeleni sedaj krmežljavo brezje in tu in tarn je še videti kak bor. Pravega drevja tu ni in mora se uvažati stavbni les in les za kurivo. — Kmalu, upam, bode te proklete vojne konec. Poka že itak na vseh koncih in krajih. Tu sem itak videl že dovolj, a kako je doma, vem deloma tudi. Samo dobro držite ...« Ta karta je prišla preko Švice po dobrih desetih mesecih, dne 25. maja v Maribor. Da je Maribor že pred pol letom postal jugoslovanski, je dr. Trstenjak zvedel že meseca de~ cembra lanskega leta, kakor priča nje- gov dopis iz daljne Rusije, ki ga je priobčil menda meseca marca „Sloven- ski Narod". Imenik porotnikov za drugo redno zasedanje mariborske porote, ki se začne 11. junija t. I. Glavni porotniki: Jožef Robič, posestnik v GradiSki; Jakob Florjančič, kmet pri Sv. Miklav- žu, okraj Maribor; Alojz. Kren, posest- nik na Plaču; Alojz Seršen, trgovec in gostilničar v Veržeju; Josip Waidhuber, posestnik na Špičniku; Jakob Kumer, posestnik na Bišečkem vrhu; Fran Rajh, posestnik v Bistrici pri Lembahu; Alojz Paluc, posestnik v Spod. Duple- ku; Anton Zemljič, trgovec pri Sv. Le- nartu v Slov. gor.; Josip Hojšek, vele- posestnik v Cigonci; Miha Brumen, posestnik in kovač pri Sv. Martinu pri Vurbergu; Mihael Seme, trgovec v Rušah; Fran Verbič, posestnik pri Sv. Petru pri' Mariboru; Simon Prešern, posestnik v Poljčanah; Maks Loh, tr- govec v Slivnici; Ivan Goričan, posest- nik na Činžatu; Janez Lampl, posest- nik v Dragučovi; Ivan Kričej, posestnik v Vuzenici; Peter Mravljak, trgovec in veleposestnik v Vuhredu: Anton Turin, posestnik v Hrastovcu pri Studenicah; Viktor Kukovec, posestnik in lastnik mlina v "Ljutomeru; Matej Murko, po- sestnik v Gornji Pristovi; Ferdo Her- zog, trgovec v Ljutomeru; Karol Gornik, posestnik v Selnici ob Muri; Fran Pu- conja, trgovec in posestnik v Križevcih; Anton Dopier, posestnik in gostilničar v Selnici ob Dravi; Filip Galunder, kmet pri Sv. Križu nad Mariborom; Ivan Živko, posestnik v Koreni; Matija Masten, kmet v Pušencih pri Ormožu; Fran Rojko, posestnik v Sp. Hočah; Aleksander Hojnik, veleposestnik in trgovec na Ranci; Ivan Veršič, kmet pri Sv. Marku pri Ptuju; Jakob Mur- kovič, posestnik, Murski vrh—-Zasadi, Rafael Lesjak, kmet v Loki; Jakob Škorjanec, posestnik v Središču; Vid Burg, posestnik v Jurov'cih. Nadomestni porotniki: Ivan Bregar, hišni posestnik; Josip Baumgartner, strojevodja v p; Anton Birgmayer, trgovec; Ivan Rojko, gostilničar; Leopold Barta, trgovec; Josip Ratzek, dimnikar; Josip Wittek, trgovec; Hugo Ihl, trguvec in Peter Trutschl, trgovec s premogom, vsi v Mariboru. PTUJSKE NOVICE. Posestva štajerske hranilnice v območju deželne vlade za Slovenijo so postavljena pod državno nadzorstvo. Nadzornik je vinarski inštruktor gosp. Jos. Zupanc. Obrtno-nadaljevalna sola v Ptuju, ki je velike važnosti za naä trgovsko- obrtni naraščaj, se vedno vodijo nemške moči in zastrupljajo našo mladino. Upamo, da bo oblast to čim prej ure- dila v interesu našega naroda. 500.000 K državnega posojila je podpisala ptujska mestna občina. Pred- log je bil sprejet z glasovi tudi nem- ških članov sosveta. Mestna hranilnica je podpisala 100.000 K. Tudi Nemci podpisujejo. Na poslopju mestne hiše se že blesči nov popolnoma slovenski napis: Mestni urad. Mestni sosvet je sklenil, izvršiti vse javne napise izključno slo- venske do 15. junija. Za otvoritev slovenske deške me- Ščanske sole v Ptuju je prosil ptujski mestni solski svet pri višjem šolskem svetu v Ljubljana. Sola bo velikega pomena za celi okraj, tudi ,za kmete. Nemci nam je niso privoščili. Iz ptujskega okraja smo prejeli; Hodil sem te dni po okraju in videl še skoro povsod dvojezične* občinske table, kažipote itd. Naša politična ob- last bi naj tu odločno vmes posegla. Kaj dela na Matzunovi opelcarni samo- nemški napis »Dampfziegelei und Alt- ziegelfabrik«, nam je tudi uganka. Mar dela Matzun opeko za Gradčane ali Dunajčane?! Upamo korenite izpre- membe! — Popotnik.. CELJSKE NOVICE. Prevoz zemskih ostankov Zrinj- skega in Frankopana v filmu se bo videl 30., 31. maja in 1. junija v kinu Gaberje. Velikanski film, ki predstav- lja vse svečanosti ob prevozu relikvij jugoslovanskih mučenikov od Dunaj- skega Novega Mesta do Zagreba. Po- sebno lepe so slike iz Špilja, Maribora, Celja in Zagreba, pa tudi slike po- zdravnih sprejemov drugod. n. pr. v Pesnici, Zidanem mostu, Rajhenburgu in Brežicah so velezanimive. Vidi se posebno veličastnost zagrebških slo- vesnosti, med drugim sprevod zastop- nikov zasedenih krajev z napisi Reka, Trst, Gorica itd. Cbčinstvo iz Celja in okolice opozarjarno na te predstave. Cene so zaradi velikih nabavnih stro- škov za film zvišane. Celjska nemškutarija. Piäejo nam: Pri celjski sodniji je razpisanih več mest pisarniških uradnikov, za katera so kompetirali vsi tukajšnji nemšku- tarski oficijanti oziroma sluge. Moža- karji menda res upajo, da jim bode sedaj Jugoslavia vse to darovala z odprtinii rokami, Cesar jim gnila Av- strija zaradi njihove nezmožnosti ven- darle ni mogla dati. Pri nas pa še ži- vijo žalostni spomini iz komaj prete- klih časov. Gorje slovenskemu dr2av- nemu usluŽbencu, ki je bil recimo za- radi1 šolanja svojih otrok navezan ali pravzaprav obsojen, slu?iti pri celjski sodniji, in ni zatajil svoje narodnosti. Ta ve, kaj je pekel na zemlji. Posebno pa še iz Gallingerjevih časov. Pa tudi drugi odlični Slovenci, ki so se drznili v prostorih celjske sodnije slovensko govoriti, so bili izpostavljeni 2asmeho- vanju te.r najgrSemu zasramovanju in obrekovanju. „Nova Doba" je v št. 13 od 15. febr. t. 1. prinesla članek pod „ČloveSke hijene", ki je pisan na pod- lagi uradnih dokumentov, s katerim je dokazano, da se je med vojno sloven- ske uradnike v Celju, o katerih poli- tičnem mišljenju in zanesljivosti ni bilo po izvirnih poročilih celjskega okrajnega glavarstva najmanjše dvombe in pomislekov, vendarle stavilo pod strogo nadzorstvo, o katerem prizadeti sami niso imeli najmanjSega pojma. To je šlo vse na račun najpodlejšega denuncijanstva in sovraštva do vsega, kar je bilo slovensko. Znano nam je, kako se je leta 1917, ko je bilo pre- ganjanje celjskih Slovencev na vrhuncu, izrazil oficijant celjske sodnije: „Wenn ich will, sitzen heute noch zehn Cillier im Arrest!" (Če jaz hočem, sedi Se da- nes deset Celjanov v zaporu!) Seveda je menil Slovence. Price so na razpo- lago. In taki Ijudje naj nas še tudi sedaj rivajo iz uradov ? iVi še celo z boljših mest? Ne! Preveč je bilo trp- Ijenja. Iz Celja nam piše prijatelj lista: Poslal sem z izkaznicami v trgovino po sladkor, pa ga nisem dobil, češ da ga nimajo in da moram počakati. Da- nes pa sem slučajno videl, da razni verižniki ponujajo velike množine slad- korja ljudem izven Celja po 28—30 K. Odkod neki ga ti imajo, bi bilo preza- nimivo v'edeti. Od oddelka celjskih dobrovolj- cev v Ljubnem smo prejeii poročilo, da je bil 21. t. m. pri Črni na Koro- škem zapleten v boi z Nemci. Pri tem je bil ranjen dobrovoljec Terzan. Šribar iz Spod. Hudinje pa je prišel v nemško ujetništvo. Nemška posadka j,e bila de- loma uničena, deloma razkropljena. O alkoholu in etiki predava v petek dne 30. t. m. ob pol 8. uri zve- čer v mali dvorani Narodnega doma g. dr. Avg. Reisman. Vstopnina 40 v za osebo. Opozarjamo še enkrat zlasti inteligenco na to aktualno predavanje. Kako se goäl nemškim interni- rancem iz Spodnje Štajerske? Kakor posnemamo iz Ijubljanskih časopisov, ¦ prav dobro. „Slov. Narod" n. pr. poroča, da se jim bolje ne more. „Slovenci, ki so bili svoječasno internirani leta in leta po raznih taboriščih, zgrajenih iz živinskih hievov in skednjev, bi hva- lili boga, ako bi se jim bilo takrat godilo tako, kakor se sedaj gospodorn iz Celja itt drugih krajev. Tako so n. pr. mnoge izmed njih poslali v Kamnik» ne morda v internal, ampak na leto- višče. Tu so se docela svobodno kre- tali, popivali in se zabavali ter svo- bodno povpraševali, kod vodi najkrajša pot na — Koroško. Bila je potrebna posebna interveneija s strani kamni- škega meščanstva, da so nemSkim pticam malo pristrigli peroti." Delavsko izobraž. društvo »Svo- boda« priredi v soboto 31. maja ob pol 8. uri v Mestnem gledališču na- rodno igro s petjem v 5 dejanjih »Domen«. Spisal po Jurčiču J. Česnik. Izginii je pred nekaj dnevi trgo- vec in hišni posestnik v Celju g. Sa- muel Braun. Pred dvemi dnevi so ga našli kot utopljenca v Savinji blizu Laškega trga. Bil je 63 let star. Kupčije z vojaškim blagom so se vršile v gostilni Jožefa Lebiča na Sp. Hudinji. Lebič je pri kupčijah ude- ležen. Zadeva je naznanjena drž. poli- ciji, ki jo preiskuje. Zaradi obrekovanja srbsklh vo- jakov je bila te dni aretirana Karoüna Pepelnik, politični oblasti naznanjena pa gostilničarka Alojzija Savodnik. Gotovi Ijudje pač ne morejo brzdati svojih jezikov. Orožje in razno vojaško blago je polieija našla in zaplenila pri trgovcu Francu Karbeutzu v Celju. Otroške Igre s petjem priredita otroški vrtec in glasbena šola šolskih sester v dvorani Narodnega Doma v Celju danes 29. maja ob 16. uri, v nedeljo 1. jun. ob 18. uri. Za Dijaško kuhinjo v Celju se je nabralo na veseli botrini pri trgovcu g. *Slavku Frecetu v Celju K 170"—. Živeli posnemovalci! Slovenski obrtniki. Občesloven- sko obrtno društvo priredi na praznik dne 29. manjnika, ako ne bo deževno vreme, peSizlet na Bukovžlak. Odhod iz Celja ob 2. uri popoldne od „Bra- nibora." Obrtniki iz Celja, okolice, Teharjev, Štorj, Št. Jurja, Vojnika, Dramelj so vabljeni. Za oddelek celjske Ieglje na koroški meji se je nabralo vrlo malo Sicv. 54 *# O V Ä ft f> W( #« Strsn 3. darov kljub opetovanim pozivom. Od- delek vrši zelo tež?.vno službo 2e nad 14 dni in je pač smel pričakovati malo več zanimanja in sočutja s strani Ce- ljanov. Mislimo, da bo napravilo na širSo javnost mučen vtis, če bodemo objavili listo darovaicev, med katerimi ne najdemo primerno zastopanih baš ©nih, kojim bi naj bila legijonarska četa najbolj pri srcu. S podpisovaiajem 4%-Mega državmega posojila ne korietimo samo tiržavi, ampak tudi satnftn sebi. DNEVNE NOVICE. Slovenlja vojno ozenilje. Mini- sterski svet je znova potrdil prešnji odlok, s katerim se proglaša Slovenija za vojno ozemlje. Politični shodi v iem ozemlju se morejo vr(šiti le z do- voljenjem pristojnega okr. glavarstva ,in potrjenjem vojne oblasti. Duho'vnlkl In državna služba. Iz Beograda poročajo, da je minister za verske stvari zahteval pri vseh ostalih ministerstvih, naj nesprejemajo vsvojih resortih v nobeno državno službo du- hovnikov in bogoslovcev z dovršenimi študijami katerekoli veroizpovedi. Iz politične službe. Vladni konci- pist dr. Ivan Vidmar je od okr. glavar- stva v Celju vpoklican k poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani. — Kot provizorični deželnovladni koncipist je sprejet v drž. službo odv. kandidat dr. Ant. Farčnik v Celju in prideljen okr. glavarstvu istotarn. Pod državnim nadzorstvom je zraven v zadnji številki navedenih tudi premoženje ostalih članov prejšnjcga odbora okrajne hranilnice v Slov. Bi- strici in sicer: Dr. Maks Alurmajer, zdravnik; Anton Krautsdorfer, trgovec; Albert Štiglic, trgovec, Jakob UrsoJatti, posestnik; Franc Tröster, posestnik in restavrater na Pragerskem; nadzornik dr. Florjan Kukovec. Nadalje je pod državnim nadzorstvom v Slov. Bistrici še veleposestvo grofa Attemsa in grofice Lucchesi Palli, nadzornik dr. Avgust Reisman. Naseljevanje v Beogradu je do nadaljne odredbe brez uradnega odo- brenja prepovedano. Jugoslovanski dopisni urad se namerava ustanoviti v Beogradu. Po- družnice bi bile v Zagrebu, Ljub'jani, Sarajevem, Splitu in Novem Sadu. Razpisani sta tobačnt trafiki v Braslovčah St. 4 in 24. Letni dobiček znaša pri prvi krog 900 K, pri drugi krog 550 K. Prošnja do 24. jun. 1919 pri fin. okr. ravnateljstvu v Mariboru. 'nvalidi, vdove in sirote po padlih imajo prednost. Razpisana. je tobačna trafika v Gaberjih St. 14. Letni dobiček povprečno 300 K. Jamščina 30 K. Prošnje do 24. jun. pri fin. okr. ravnateljstvu v Mariboru. PoZjOr na sleparja! Poverjenik za Aiedjimurje, dr. Iv. Novak, razglaša, da se neki bivši mestni pisar P^ivlovič iz 2agreba ponekcd (slučaji v Ptuju, Or- JTiožu, Središču) predstavlja kot na- niestnik poverjenika za Medjimurje dr. Pavloirič in izvablja iz Ijudi denar za 'zvoznice. Opozarja se vsakogar, da je to navaden slepar, ki je bil za- radi nepravilnosti že februarja odpuščen iz službe kot navaden pisar v Čakovcu. Preiskava proti njemu je v teku. »Krekova sola.« »Siovenec« po- foča iz Beograda, da nameravajo osno- vati pod zgornjim imenom »politično- Sospodarsko« solo, kakor jo ima cen- trum v Monakovem na Bavarskem. D0P1SJ. Št. Pavel v Sav, dol. Radi nasta- lih vojnih raziner se veselica St. Pavel- skega pevskega druStva preloži od 29. tm. na nedoločen čas. »Deutschental pri Celju.« Poroča se nam, da se je ta kraj v starih časih med Ijudstvom splošno imenoval Hu- dičev dol. Nova, četudi morda že 100 let stara spakedranka Deutschen- tal torej nikakor ni na mestu. Ljubno. Na 30 K globe je bil ob- sojen kmet Filež, ki ni mogel brzdati svojega strupenega jezika in je razžali! našega župana. Luče. V štev. M5 »Slov. Naroda« je dopis »Iz Savinskih planin«, v ka- terem je bil napaden trgovec in gostil- ničar Rajmund Bratanič. Vsak človek ima sicer svoje sovražnike, ki bi pa tudi v naši Jugoslaviji morali pomisliti, da se po krivici ne sme nikogar na- padati v časnikih. Ker se je Brataniču zgodüa res velika krivica, naj stvar pojasnimo. Ko je nastala bojazen, da nemške tolpe prihrume tudi na Šta- jersko, je vsakdo bil vznemirjen in nek Solčavan je zbežal s pohištvom in z druZino, kar je zmedo še povečalo. Ni- kdar pa se Bratanič ni veselil nemške druhali, še manj bi jo šel pozdravit in sprejet, kar je vendar grdo natol'cevanje. Zelo smešna je tudi trditev o tabli z nemškim napisom. Njegovi hCerki sta se v navzočnosti neke klepetulje po- govarjali o grozeči nevarnosti od strani koroških roparjev. Ena hčerka je rekla v Sali, da bi mogoče oropanje prepre- čilo, če bi obesili nad trgovino napis Plamberger. Ona klepetulja je pa rekla v drugih hišah, da Bratanič že ima tablo z nemSkim napisom. In na pod- lagi takih babjih kvant se spiše napad na Brataniča, ki o celi stvari ni ničesar vedel do tedaj, ko so prišli orožniki iskat nemSko tablo. Neodpustljivo, da si je neznani dopisnik na tak nelep način ohladil svojo jezo nad Bratani- čem, ki ni nikogar ščuval zoper naSo državo, ni z nikornur govoril o tem, da gre Nemce sprejet in pozdravit. Takšna laž je vendar predebela. Eden sin Brataniča je bil kot vojni kurat 1.1914 vjet in se Se sedaj nahaja v Sibiriji, drugi sin je še sedaj pri vo- jakih ter ie bil na Koroškem vjet, a je srečno ušel. Ako je mož v vojski tudi trpel, ali je potem umestno, ga na lažnjiv način javno napadati?! Iz Vojnika. V štev. 49 z dne 17. tm. smo bili v notici o g. ,lv. Uratariču napačno informirani. Nikomur nočemo delati krivice, zato radevolje izjavljamo, da g. Uratarič ni naznanil g. Gorečana, da ni res, da bi bil takrat besnel na Srbe in kričal, da je in ostane cesarju zvest. V gerentski svet se ni sam vsilil, ampak ga je določila za to pristojna oblast. Sv. Juri ob j. ž. Za postajenačel- nika pri nas je imenovan revident g. Drago Rudela, dosedaj postajevodja v Špilju. Vrlega narodnjaka, rojenega Hr- vata, starega znanca pozdravljamo za- vedni Šentjurčani. Sv. Juri ob j ž, Potniki, ki se vozijo z Železnico mimo našega narod- nega trga, povprašujejo službujoče žel. osobje, kako se imenuje ta kraj, ker nima postaja 5e nobenega napisa. Ta- koj po prevratu je pustil postajenačel- nik na intervencijo tukajšnjega rojaka Oseta napraviti popolnoma slovenski napis. Pred nekaj meseci je pa pustil prožni mojster velegerman Merman iz Grobelnega napis odstraniti pod pretve- zo, da mora poslopje očistiti. »Očistil« je postajo in tudi slovenski napis in tako je še danes naš nekdaj ponosni napredni Šentjur v tem oziru nazad- njaški, da se še nihče ni potrudil in pustil napraviti nov napis. Ponikva. Še vedno se bleSčijo nemški napisi na reklamnih tablah »Nach Rohitsch Sauerbrunn«. Sramota za merodajne činitelje, da ne odstranijo tega znaka suženjstva in hlapčevstva. Ako ne bodo ponkovska in sentviSka občina ali pa šmarski okrajni zastop pustili tega odstraniti, poslužili se bomo domači fantje samopomoči ter zmetali vse skupaj v kak potok. Slivnlca pri Št. Jurju ob juž. žel. Čitala sem v vašem cenjenem listu o nemčurski trgovki in gostilničarki Eich- berger. Skrajni čas bi že bil, da se ta nemSka zalega iz Glince izzene tja, kamor jih žene srce — v deželo Lačen- bergerjev, kjer si lahko hladijo jezo v hladni senci tevtonskih gozdov. Nas kmete je dovolj izrabljala. Sladkor, sol in druge potrebščine je dobil samo tisti, ki je prinesel veliko zivil. Za eno samo škatljico vžigalic je zahtevala tri jajca. Kmetje smo bili tako neumni, da smo nosili skupaj živež, katerega je potem požiljala svoj. zetu 2elezniškemu uradniku Gritscharju, zagrizenemu nem- škutarju v Ljubnem na Gornjem Šta- jsrskem. Ako se bode res tako radi- kalno postopalo, odvzelo koncesije Nem- cem in nemškutarjem in raznim huj- skačem ter podelilo iste samo Sloven- cem, ki delafo za procvit naše mlade države, se ne bodo upali Nemci nas več napadati in hujskati. — Kmetica. Šmarjd pri Jelšah. „Johann Lüsch- nigg" se še vedno blesti nad neko trgo- vino. Pred nekaj leti se je sicer mož pisal v Čitalnici Ivan Lešnik. Ali zdaj v Jugoslaviii ne bi to veljalo?! Slovenska Bistrica. Po preobratu so vse postaje Južne železnice zbrisale stare madeže Avstrije, nemške napise, edino na naši postaji se dosedaj 5e nihče ni potrudil, da bi dobili napis. Po- stajenačelnik baje odide, drugi se pa tudi nihče ne briga. Treba bode na- praviti „ofer" v cerkvi na Črešnjevcu za ubogo Juž. železnico ter zbrati pri- merno svoto za slovenski napis. Siov. Bistrica. V zapore maribor- ske okrožne sodnije sta se preselila huda nemškutarja ' zakonska Flucher, ker sta osumljena velikanske tatvine in umora. Zakonska Flucher sta bila poprej upravitelja vinogradov štajerske hranilnice, kjer se je večkrat z bistri- škimi nemčurji prav sijajno živelo in hajlalo. — V nemško Avstrijo jo je popihal zagrizen češki renegat Arthur Storch, gozdar grofa Attemsa. Ko mu je nadzornik Attemsovega veleposestva dr. Reisrnan naročil, da mora v uradu z ljudmi slovensko in prijazno občevati, je kar prebledel od' jeze in ker kot zvesti pripadnik „Herrenvolka" ni mo- gel prenesti takegä „ponižanja", je čez noč zginil brez slovesa. — Počasi se bomo vendar znebüi teh nadle2n!h pijavk. Upamo, da iina občina tudi vse ostale temne elemente v evidenci za eksport. Iz Cmureka poročajo, da so pri Mariji Snežni aretirali orožniki v noči 21. tm. 27 mož, med njimi 25 zapelja- nih Slovencev, ki so imeli izpeljano celo organizacijo za zahrbtni napad na naše čete ob demarkacijski črti, če bi Nemci napadli od severa. Bili so obo- roženi s puškami, ročnimi granatami, bodali in naboji. Aretiranci so izpove- dali, da so bili v dogovoru z Nemci v Cmursku in da so od tarn tudi tiho- tapili orožje in rnunicijo čez Muro. Iz- ročeni so sodišču. Malanedelja. Kmet.podružnica pri- redi 9. junija čebelarski shod. Predava g. Jurančič, zjutraj v Soli, popoldne pri enem čebelnjaku. Telefonska poroč.la izostanejo, ker so od danes naprej do preklica uklnjeni vsl privatnl telefonski raz- govori. TRGOVINA, OBRT IN NA- R0ON0 GOSPODARSTVO. Vsled prepovedi izvoza vina v inozemstvo se je pojavilo med našim vinogradniškim Ijudstvom veliko raz- burjanja. Velike množine vina še Ieže v naših kleteh, ki za starino vsled svoje kakovosti (komaj 6—8% alko- hola!) ni porabno. Samo na Sloven- skeai znaša škoda vsled te prepovedi od 1. apr. sem na 50 miiijonov krön. In koliko znese, če privzamemo še Banat, Hrvatsko in Slavonijo, je na- ravnost nepreračunljivo. Med tem pa Lahi izrabljajo položaj in že vozijo svoja vina v velikih množinah v Nem- ško Avstrijo, cene našim vinom pa so vsled tega silno padle. Oškodovanje naših vinogradnikov je ogromno, ne le trenutno, ampak tudi za v pozneje ker izgubimo tudi za v bodoče odje- malce. Oškodovana pa je tudi država vsled izpada na davkih, ki se pokaže prihodnje leto. Ta teden se poda v Beograd posebna deputacija, ki bo vse gori navedeno obširno in s številkami ter drugimi podatki podprto prednašala vladi. Prošnje za izvoz in uvoz blaga. Podpisana podružnica naznaja, da izdaja izvozna in uvozna dovoljenja za celo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev glasom zadnjih odredb samo Centraina uprava za trgovački proifiet sa inostran- stvom v Beogradu, kamor se naj po- tom podpisane podružnice vlagajo toza- devne prošnje, katerih rešitev bo pod- pisana podružnica strankam dostavljala' — Podružnica Centraine uprave za trgovački prom et za inostranstvom Ljubljana. Uvoz blaga iz Nemške Avstrije v Jugoslavijo je na podlagi kompen- zacijskega dogovora dovoljen v vred- nosli 82 miiijonov krön. RAZNE VESTI. Umrl je v Zagrebu bivSi tamošnji / župan dr. Amruš dne 26. tm. Bil je marljiv delavec na kulturnem polju. Angležinja — prvi ženski pod- poročnik v naši vojski. Vojno mini- strstvo je predlagalo regentu, da se imenuje za podporočnika Angležinja miss Lony Sandec, ki službuje že več let v srbski vojski kot narednik ter je bila Že odlikovana s Karagjorgjeviöevo zvezdo. Na Hrvatskern je ustavljen ves tovorni promet vsled pomanjkanj« vagonov, ker se rabijo v druge svrhe. Lflslnica uredraisiva. „Hrabrostne kolajnetf: Iz Vašega odgovora na dopis v „Jugoslaviji'' ni razvidna umestnost Vagega stališča, ki ga tudi jaz ne morem zagovarjati. Za- deva je itak v teku in se bo rešila brez takih javnih razprav. gjj JLP-QABjB Itlg. Sreda 28., fieti>lek 29. majai Ljubljena. Srr,^' Petek 30., sobota 31. maja in nedelja 1. junija: Zrinjski in Frankopan p^cvoz zcmskih ostankov jugosBovansksh mučenikov z vsemičastmS od dun. PJovega mesta do poBozeeitja w grob. Vsled velikanskih stroškov cene zvišane. Prodam dobro ohranjeno moško kolo. Poizve se v gostilni Svetel, Gaberje. 748 Več tisoč trpežnih fiiolovih kolov ima na prodaj Janko Pader, posestnik v Novi cerkvi pri Celju. 752 3—1 Stran 4. »NOVA D 0 & A« Štev. 54 Karol Vanič) ulf ca št. IS Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga.212 T fWL dSPVmi^TT Y^^^kltlV** ffeglsirovana Krc- ^ET tf^K*^ TTT »pr»Jema toranflla© vloge its I l/m 2P^ ¦ Rh ¦ 111 Illfl dlfna in siavbena V VCfJbJU Jlh obrettufe #«»O/ ^ ^JLtfJrSLlbV * l\ll JL^^rXYA MarUgazOm.»av. presernovawlflcaft.15. PO trt od sto l«S /oJP Glasowir ali pianino se išče takoj za kupiti ali na posodo. Naslov hotel Balkan v Celju. 751 1 Učenca, zdravega iz poštene hiše nad 15 let starega takoj sprejme Mihael Dobrayc, slikarski mojstor v Celju, Gosposka ulica štev. 2.________________________744 3-2 Proda sc polpokriti kolesel. Naslov povc upravništvo. 743 3—2 Proda se (sosestuo na Gori Sv. Lovrenc, Kranjsko. Natančnejša pojasnila pri Jožefu Jazbec, Staravas, pošta Videm. 740 2—2 Kot sstmostojen mlinar iščem službe. Naslov v upravniStvu, 741 2—2 Sedlarska in f ape- tai*$fca delairnica ffi A 0 245 104-41 I A||A Samostanska Wtljtfr} ulica štev.16. Kupujem s snrtou lubje (Mo) I . 5-.«*-« 682 12-7 prosim ponudbe s skrajno oenol Vinko Vabsč. Žal&c, ppi Celju VsahovFSfno rnirtroi o wm razpecawa ftwdka trgovina s špecerijsfeim blagom, barvatni an t2e- želnimi pridelki« Sprejme sc mBinar, katerS bi znal fudi \ nekoliko pri žagi upravlfati. Starejši saniec od 40—50 let. Pogoji zelo ugodni. Natančneje pove Jernej Sailah v Gaberju prl Celju. 718 3~3 öosiiünfl" „BRfllllBOR priporoča cenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoČa 244 104-42 A. Robek. Glavno zastopstvo ,,SaYinjske tovarne barv in lesnih izdeto" Celje (Nar. dom) V zalogi pristen lanen firnež. Kupuje laneno seme po naj- višjih dnevnih cenah. 8-01 Z99 fBi*ipoi*ača EpGccrijJliG blagolsr DSoiiourstne barge za obleSiB, s Mi- rlmi si lohha ssitfido bnrua usshovrstno blsoo sam. 242 104-41 SHS Predstojništvo taboriščne uprave Strnišče pri Ptuju, Štev. 64/Preds. dne 26. maja 1919. Hazpis natečaja. Pri taboriščni upravi v Strnišču pri Ptuju se odda mesto OSkrbnlSia in eventuelno mesto klH6fijSkega EiacfizIrale!|SI. Plača po dogovora. Prosilci naj vložijo svoje prošnje, opremljene s potrebnimi spričevali in z do- kazili o svojem dosedanjem službovanju v osmih dneh »Predstojništvu tabo- riščne uprave« v Strnišču pri Ptuju. 750 1 Predstojr' ^ ekspon. nadkomisar: CigOIl. Tugepolni naznanjamo podpisani žalostno vest da je naä iskreno ljubljeni dobri soprog, oziroma oče in tast, gospod l Samuel Braun irgovec In hisni posestnik po kratkem zelo miičnem trpljenju v 63. letu svoje starosti, iz- dihnil svojo blago duäo. Zemski ostanki dragega rajnkega se polože v četrtek, dne 29. maja ob 14. uri na mestnem pokopališču v rodbinsko grobnico k počitku. Celje, dne 27. maja 1919. Lavra Braun, soproga. Frida HSnigsberg, Flora in Hinho Braun, otroci. Herman Höng«berg, zet. DragOtin Hary, bodoči zet. Vsi drugi sorodniki. Štedulnifc, jako dobro ohranjen, z dvema, odprtinama (cilindri) ter posodo za pregre- vanje vode in pecivo, inia na|prodaj Edvard Kukec v Žalcu. 737 3-2 Lep srednjeveSiki pe« je na prodaj v Oabcrjili št. 21 in rastlince zimskega or- laSketja zcljav od kojegatehta povprečno 5 do 7 "kg glava. 733 2-2 Pravi ang!eLkB gumi za cepljenje trt. se po zmerni ceni v večji množini odda pri Friderik Jakowitsch Celje 727 3—3 NaZS^aBljaStS cenjenim dam am v Celju in okolici, da sem svoje sta- novanje premestila iz Kolodvorske ul. 7 si a GSatmi is««| 8/S» nadstr. zraven trgovine [Žangger. Z odličnim spoštovanjem W9ai*S|a Rest, 720 3—3 preizkušena babica. Vsi posestniki parnih -otlov, ki so pod državnim nadzorstvom, se poziv- ljajo, naj nemudoma, najkasneje do 15. junija1 t. ]. naznanijo pristojnemu komisarju (vidi Razglas št. 44/12-11 po- verjeništva za javna dela, uradni list št. LXXXIII z dne 29. aprila t. 1.) sle- deče podatke; 1. Koliko parnih kotlov posedujejo, 2. Ali so le-ti v obratovanju, 3. Datum zadnje revizije oziroma zadnje preizkušnje z vodnim pritiskom po državnem komisarju. One tvrdke, ki so člani družbe »Dampfkesseluntersuchungs- und Ver- sicherungsgesellschaft a. G. na Dunaju« se ob enem opozarjajo, da se obračajo, kakor doslej tudi nadalje v vseh za- devah, tikajočih se njih parnih kotlov, na zastopnika zgoraj omenjene družbe, inSpektoria F i I i p a B u b a k - a v Gradcu. . 736 2—2 örsd'üßno ravnateljsfuo v Liuhiisni. Gradbeni ravnatelj: Inž. Klinar. Nervozne bolezni, navale krvi, lesnosti,mig"reno, prenapetost, miglanje pred očmi, sla- bost očij šum v uses'h utavlje Fellerov EBsa»Flafiid 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici 24 K. Staro preislcuSeno odvajajoče, brezokusnost in začcpljenost odstran- jajoče sredstvo so Fellorove rabarbarne Elsa-feroglicB. 6 škatljic 12 K. — Edino prave pri lekarnarju Ev- genu V. Feller, Stubica, Elzatrg 356,Hrv.Zagorje. Zavoj in poštnina se pri- računa posebej, ali naj- ceneje, kolikor več se torej obenem naroči, tem- več se prihrani. VII išče gozdarski in rentni urad grofa Attemsa v Slov. Bistrici. Ponudbe s spričevali je nasloviti na gornji urad. Nastop in plača po dogovoru. 724 3-3 ČEVLJARSKA DEL^U^gCA BoIniška(ŠpJtalska)uUca štev. 2 (blizu kolodvosa) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104—39 Karl L K.: .. . Qosposka ulica štev. 6 sprejema vsa v to stroko spadajo&i dela. 31 52—20 nodniatelije JJpJjo Krožna cesla za gospode ^H® šteu. l öojaske in urad- nišks uniforme po men u najkrajšem času. 265 52-21 m/rLz^ podgane, ste- IVlJLSlIt MÄceisiScurlxä ter ves Mirces mom poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kuSeno najboljSa in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poijske miši 5 K, za poclgane in mis! 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenice 2 K, posebno močna tinktura za stenice 5 K, uničevalec moijev 2 K, prašek proti mrče- som 2 in 4 K, tinktura protä ušem pri Ijudeh 3 K, mazilo za uši pri žlvinl 2 K, prašek »a aSl v obleki in perJtM 2 K, tinktura za bolhc pri pseh K 150, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavod sa «sksport M. JÖnker, 85 —43 Zagreb 37, Petrtujska wllca 3. Celjskemu otoctnstvis naznanjam, da sem s 15. majem 1.1. prevzel vobče znano in priljubljeno pekarijo Smarčan v Gosposki ulici ter bodem isto vodil najsolidnejše. Postregel bodem občinstvu z vedno svežim in dobrim pecivom, katerega bo vedno dosti v zalogi. Se priporoča pekovski moster 745 2—2 Fran Koren, Celfe. M.AJL \^+.Xi A. JTm.Gt JLM. A ^C^ ' >3 Zaloga papirja, pisalnih in risahih potrebščin na clebelo In clrobno. Veletrgovina 672 10—6 Izidorja Schollerja sin Ustanov. 1.1883. Zagreb, USa&ka ul. 21. Telefon štlO6. nudi awoje bogictto skladisče: stearinskih sveč, švedskih vžigalic, : limon, mandelnov, namiznega olja, sumporja (Floristella podvojno ra- , fig, rožičev, popra, kave, suhih sliv, finiranega). Cene zmerne! J Zatevajte cenike! metel i. t d.