IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« .UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. KRANJ, SREDA, H. TULITA W2 ST. 78 IZHAJA OD OKTOBP \ 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDFUKIH. SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, Pa SAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO V Kranju so najdlje pri izdelovanju občinskega statuta Po vseh občinah na Gorenjskem aadaljujejo delo pri zbiranju gradira, ki bo služilo za izdelavo statutov. Tako so ugotovili na nedavnem republiškem posvetovanju in uvrstili naš okraj med tlite, kjer to delo dokaj nemoteno napreduje. Član okrajne komisije ga izdelavo statutov Pavle Zupančič je povedal, da so v glavnem v vseh občinah koristili jadnja dva meseca, da so preko nznih sestankov, konferenc, zbo jtjv volivcev, sej ljudskih odborov Itd. zbirali številne pripombo jn sugestije državljanov ter tako ob firši osnovi proučevali določene pojave jn probleme na da-aaSnji stopnji ekonomskega in družbenega razvoja. Na ta način io občinske komisije zbrale mnogo dragocenega gradiva. Najbolje je to delo teklo v občini Kranj !n r Radovljici. V Kranju so razne podkomisije zelo marljivo delovale vse zadnje mesece in so <<'', le pri delu okrog sestavljanja samega teksta statuta. Predvidevajo, da bo do 15. julija končni predlog tega važnega občinskega dokumenta ?e izdelan. Tako je komisija za izdelavo ttaruta v kranjski občini prišla najdlje s tem delom. Snričo takega uspeha je predvideno, da bodo tudi ostala komisijo skušale koristiti iniciativo Krania, tako da bi delo r»rj isostavl ianju statutov prej steklo. Predvideno je, da bi pri cesta vijanju statuta kranj-občine podeTovfl po on član jt vsake ostalo občinsko komisijo. Upajo, da bodo končani vsi pred-)»ff občinskih statutov do konca j Trm. «.a. V mesecu septembru bo-4» končni predlogi predloženi v razpravo občanom. Verjetno bodo v istem času pripravljeni za iplosno razpravo državljanom tudi osnutki republiške in zvezno tattave. kar vso bodo pomembni temelji za na5 prihodnji razvoj. K. M. SKUPNO STALIŠČE OBČINSKIH KOMISIJ ZA UVELJAVLJANJE PREDPISOV O DELITVI CD Razmerje med osebno potrošnjo in akumulacijo KRANJ, 10. JULIJA - Na skupnem posvetovanju občinskih komisij za uveljavljanje predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in zavodih so se danes pomenili o dosedanjem delu komisij in o doseženih uspehih. Posvetovanja se je udeležil tudi član Izvršnega sveta Slovenije MIRAN KOŠ-MELJ. Kot so poročali udeleženci iz Škofje Loke, Kranja, Radovljice in Tržiča so te komisije povsod skrbno pregledale predložene obračune o lanskoletnem gospodarjenju z ustrezno dokumentacijo. Čeprav ob tej priložnosti niso ugotovili bistvenih problemov, so pa vendar začeli na samoupravnih organih mnogo plodnih razprav. Zdaj se bodo komisije usmerile v pomoć kolektivom pri izdelovanju pravilnikov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in zavodih. V škofjeloški občini je tudi to delo že v polnem teku. Zatem bodo sledili pravilniki o delitvi osebnega dohodka znotraj kolektivov. Vse to delo, pri čemer gre za pravilna razmerja med osebno potrošnjo in akumulacijo, se mora nadaljevati ne glede na roke in datume, in to z nezmanjšanim tempom čeprav smo v času letnih dopustov. Na posvetovanju je zelo podrobno govoril Rajko Mali iz Kranja, in sicer o izkušnjah zdravstvenih zavodov. Razen zobne ambulante in zdravstvenega doma v Kranju ni opaziti drugje v okraju resnejših poskusov odgovornih organov, da bi notranje poslovanje in delitveni sistem prilagodili družbenim potrebam in zahtevam. Zato so velike in neupravičene razlike in prave anomalijo v ocenjevanju in reševanju teh problemov. Kljub temu, da je treba upoštevati razne specifičnosti vsakega kraja in razmer, je menil, da brez ustreznega širšega sodelovanja ti zavodi zlepa ne bodo našli primernih rešitev. Izkušnje med temi zavodi se prepočasi prenašajo, kar bi lahko več prispevalo k boljši organizaciji dela in odpravljanju posameznih neskladnosti. Sole, ki so se v glavnem šele zdaj začele praktično uveljavljati kot samostojni zavodi, sedaj brez ustreznih izkušenj iščejo merila in kriterije za delitev dohodka. tudi pravico do samostojno delitve. Drugi ne pridejo v postev za izdelavo pravilnikov o delitvi itd. v V večjih industrijskih podjetjih je razmeroma manj težav in nerešenih problemov. Vendar so tudi nekatera večja industrijska podjetja, kjer so lani izplačali osebni dohodek iznad dovoljenih meril. Sprejeli so skupno stališče, da je treba tem kolektivom čimprej prikazati stvarno stanje, zakaj zavlačevanje jih zna privesti v še nerodnejši položaj. Podružbljanje ni samo enkratna akcija Te dni polekajo v kranjskem okraju priprave za podružabljanje gozdne proizvodnje. To delo so doslej opravili odseki za gozdarstvo pri občinskih ljudskih odborih v kranjskem okraju, zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo ter vse gozdnogospodarske organizacije, in sicer na osnovi temeljnega zakona o gozdovih, priporočil plenuma okrajnega odbora SZDL Kranj, aktiva Zveze komunistov in okrajnega ljudskega odbora Kranj. Naloge posameznih gozdnih organov so že določene, tako da bo mogoče podružbljanje gozdne proizvodnje izvesti v skladu s priporočili. Sveti za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinskih ljudskih odborih imajo nalogo, da sklepajo pogodbe o gospodarjenju z gozdovi nekmetov in o sodelovanju pri gospodarjenju z gozdovi med kmeti in gozdnogospodarskimi organizacijami. Odseki za gozdarstvo pri občinskih ljudskih odborih pa imajo nalogo, da pripravijo vse podatke o kmetih in nekmetih in da v skladu s prejetimi navodili ter po sklepu sveta za kmetijstvo in gozdarstvo začnejo z izdajanjem odločb o obvezni prepustitvi gospodarjenja z gozdovi nekmetov gospodarskim organizacijam. Prav tako bodo tudi gozdnogospodarske organizacije pripravile vse potrebne podatke za sklepanje pogodb. Zbornica za kmetijstvo m gozdarstvo pa (Nadaljevanje na 2. strani) OB UVELJAVLJANJU NOVIH PREDPISOV 0 SOCIALNEM ZAVAROVANJU Zakaj 300 milijonov dinarjev razlike! DVE ALI VEC KOMUNALNIH SKUPNOSTI ZAVAROVANCEV V NAŠEM OKRAJU Republiški organi so pred kratkim razpravljali o novih predpi-, ■-. v socialnem zavarovanju, predvideno je precej sprememb v godalnem in zdravstvenem var-fivu (da pacienti vplačajo 60 dinarjev ob vsakem receptu za zdravila, da podjetje nadomesti Izrabljeni čas delavcu ne le 7, ampak 30 dni itd. itd.) O nekaterih spremembah, ki so zelo zani-r .'■ za vsakega 7avarovanca smo fe Hs*U. Pred nase občinske ljudske odbore pa bo zdaj postavljeno tudi vprašanje odločitve o organizaciji socialnega zavarovanja. Ob lanski decentralizaciji raznih služb te Je čutila močna težnja, da bi vsaka občina imela svojo banko, tvoj zavod za »socialno zavarovanje itd. f7o, že sama praksa (ki pa Je na žalost marsikje zelo žejo draga?) je pokazala, da to nikakor m možno, da jo organizacijsko neizvedljivo, da je skrajno neekonomično itd. Tako sedaj določajo tudi predpisi. Za ustanovitev komunalne skupnosti zavarovancev je potrebno najmanj j5t»0 zavarovancev ali pa najmanj 10.000, če so dohodki nad republiškim povprečjem. Hkrati zahtevajo tudi druge poboje, prostore, osebje itd. Kot je predvideno, imajo take pozaje samo občine Jesenice, Radovljica in Kranj. Obstaja pa predlog, da bi občini Radovljica In Jesenice ustanovili enotno akupno&t zavarovancev in ob tem seveda tudi enotni zavod za socialno zavarovanje. Med tema dvema občinama so tudi že bili •strezni pogovori in posvetovanja, zakaj enotna rešitev bo dokaj bolj kvalitetna, smotrna in tadf bolj ekonomična. Podobna pobuda je tudi za občine Kranj, Tržič in Skofjo Loko, kjer so predvideni pogovori za enotno komunalno skupnost zavarovancev in enotni zavod za socialno zavarovanje. O tem bodo seveda (Nadaljevanje na 2. strani) KRANJ, 10. julija - Na Zlatem polj u v Kranju je bila danes dopoldne slovesnost, šlo je za otvoritev nadvse pomembnega objekta - nove transformatorske postaje. - Pred številnimi gosti iz vse Slovenije in predstavniki družbenih organizacij in oblasti kranjske občine je na današnji slavnosti v uvodu govoril predsednik ĐS Eleklro Kranj ing. MILAN KRlZNAR, ki je predvsem orisal pomen in nastanek nove transformatorske postaje (druge v Kranju). Pri normalnem obratovanju bo postaja napajala severni del mesta Kranja in podeželje od Jezerskega preko Tržiča do Radovljice, v primeru izpadov in pogonskih motenj pa bo zajela širše področje do Škofje Loke in Medvod. Postaja je razen tega grajena tako, da tudi v primeru okvar na posameznih delih še vedno lahko obratuje. S to novo postajo, za katero je bilo potrebnih 193 milijonov dinarjev (sredstva je podjetju Elektro uspelo zbrati z razumevanjem ObLO Kranj in kranjske industrije) in skupno z nekaterimi žo prej izvršenimi napravami, ho sedaj moč zagotoviti že na omenjenem območju kvalitetno električno energijo v tolikšnem obsegu, da bo zadoščeno vsem potrebam v industriji in široki potrošnji. - Novo transformatorsko postajo Kranj II je danes otvoril predsednik ObLO Kranj JOŽE MIHELIC; potem ko je prerezal vrvico, so sj objekt ogledali vsi gostje. - B. F. Foto: F. Perdan Volivci, pokažite svojo zavest! Dolžnost prebivavcev Selške in Poljanske doline je, da se v nedeljo ude*žijo nadomestnih volitev ljudskega poslanca za to področje v republiški zbor Ljudske skupščine L RS. To mesto je po razrešitvi dolžnosti dosedanjega poslanca ANTONA PETERNELJA-Igor-ja izpraznjeno. Volivci obeh dolin so na zadnjih zborih volivcev potrdili kandidaturo za novega poslanca — SILVU HRASTU. Volivci, ki jih je v 111 vaseh Selške in Poljanske doline okrog 12.000, so se doslej v pripravah že dvakrat zbrali na zborih volivcev, v nedeljo pa jih čaka le še zadnja dolžnost — na voliščih morajo dati svoj glas za novega ljudskega poslanca. Volitve se bodo začele v nedeljo, 15. julija, že zgodaj zjutraj. Posamezne vollvne enote bodo med seboj tekmovale (In to glede na čas in udeležbo). Občinske in krajevne druž-beno-politične organizacije so se zavzele, da bi volitve novega ljudskega poslanca potekale kar najbolje. Volivci Selške In Poljansko doline sedaj Je vrsta na vas, da pokažete svojo socialistično zavest. V nedeljo torej vsi na lišča! vo- Zato jim bodo komisije morale nuditi še večjo pomoč. V glavnem bodo komisije morale pravilno ocenjevati zavode po njihovi notranji ureditvi ozirma po stopnji razvoja. So na primer zavodi, ki so se že zdavnaj prerasli v prava samostojna podjetja ob lastnih dohodkih. So pa »pravkar rojeni« zavodi s finančnim načrtom kot prorač. ustanove. Osnovno merilo naj bi bilo: kdor samostojno ustvarja lastna sredstva in ima Kolektivno in posamezno Pravilno in količinsko dovolj hranjen delavec je sposoben opravljati tudi najtežja dela, podhranjen človek pa prej kot slej največkrat podleže takšni aH drugačni bolezni, ki lahko delno ali povsem zmanjša delovno sposobnost. Preprosta ugotovitev, ki smo jo doslej vse premalo upo- števali, če ne mnogokrat celo zapostavljali in reševali na ta račun manj pomembne probleme. Glede družbene prehrane so v našem okraju že nekaj let nazaj številne razprave, obstajajo razne analize in elaborati, vendar 60 zadeva v nekaj letih ni skoraj nič izboljšala. Razprave O družbeni Najboljši med najboljšimi Kranj, 10. Julija. Danes se je vrnila z avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« v Ljubljano, od tam pa v Kranj, XXVII. goronjsko-novomeška MD brigada »Jožeta Strupija««. Brigada je delala dva meseca na odseku avtomobilsko ceste Para-čin—Osipaonica v mladinskem naselju »Majevica«* Lapovo. Brigada je dosegla izredne uspehe, bila je trikrat udarna, dvakrat specialno pohvaljena in enkrat pohvaljena. Tudi v zadnji dekadi pričakujejo, da bodo dosegli četrto udarništvo. Brigada, ki jo sestavlja 55 mladincev z Gorenjske in 55 z Dolenjske je ena najboljših na avtomobilski cesti. V zadnjem tekmovalnem obdobju od 9. junija do 13. junija pa je dosegla brigada med 62 brigadami najboljše rezultate, saj je povprečno dosegala 166 % delovnih nalog. Brigadirjem Je pripravil OK LM Slovenije prisrčen sprejem in jih povabii na izlet po Gorenjski. prehrani pa 6e največkrat zataknejo, kakor hitro Jo govora o sredstvih. Za ureditev primernih delavskih menz doslej ni in ni denarja! Družbeno prehrane doslej v našem okraju še ni resila nobena občina, kot aktualen problem pa jo bila družbena prehrana že povsod mnogokrat na dnevnem redu. Zavod za napredek gospodinjstva v Kranju je za kranjsko občino že izdelal elaborat, kako je problem družbene prehrane rešljiv, toda vse kaže, da naj bi zadeva za nekaj časa spet obstala ob tem elaboratu. Res je sicer, da bo v kratkem spet začela obratovati menza v Iskri in da v Tefc-stilindusu urejujejo novo menzo, vendar s tem zadeva bistveno ne bo izboljšana. Nekaj let pa so že govorice o novi menzi v centru Kranja, vendar v vseh teh letih še ni bilo moč zagotoviti sredstev za ureditev takšne menze in vse kaže, dn bon- 1 *ia napredovali proti osrednjim namreč že nekaj tednov pred gla- odpoklic treh vojaških osebnosti pokrajinam Alžirije, Marokanci sovanjem o neodvisnosti v libij- ni edini kamen spotike, ki je pri- Da 60 zasedli tri strateške točke skem mcslu^Tripolisu na zaseda- vedel do razcepa na benhedovce na meji in s tem pokazali, da že- nju sveta alžirske revolucij«, in bonbeliste. Predsednik začasne Uj0, da Alžirci svoj družinski spor Predsednik začasne alžirske vlade alžirske vlade Benheda je z ne- čimprej uredijo. Maroška prestol- Benhcda je z nekaterimi člani katerimi člani vlade po izglasa- nica je postala središče benbelov- [ vlade predčasno zapustil to zase- vanju alžirske neodvisnosti od po- cev in v to mesto so iz Alžira že O SPORAZUMA SE NI! Podpredsednik začasne alžirske Vlado Ben Bela je pripotoval v Rabat, kjer ga je sprejel maroški državni minister za afriška vprašanja Katib. V Rabat pa sta že tudi prispela dva alžirska ministra iz Alžira Ja/.id in Bitat, ki Sta stopila v slik -z nekaterimi al- žirskimi osebnostmi, ki so v Maroku. Poročajo, da jo bil že prvi sestanek z Ben Belo. O tem sestanku za sedaj še niso znane nobene podrobnosti. % USTAVITEV JEDRSKIH POSKUSOV V dvorani nove palače v Krcm-|ju je začel z delom svetovni kongres za mir in razorožitev. Prisotnih je več kot 2000 delegatov, opazovavcev in gostov iz več- ko 100 dežel. Znani angleški filozof Russell je v poslanici kongresu zahteval popolno uničenje jedrskega orožja. Grajali so tudi ame-riiški poskus visoko v ozračju nad Tihim oceanom, ki so ga izvršili predvčerajšnjim. danje in odpotoval v Tunizijo, da loval v mesto Alžir. podpredsed- odpotovali prvi posredovavci, ki bi se na ta način izognil nekale- nik Ben Bela pa je kot glavni na- bodo skušali temu družinskemu rim važnim tripoliškim sklepom, sprotnik politične smeri Benhede sporu dati neko milejšo obliko in Pozneje je vlada sprejela sklep o ostal v tujini in iz tujino skušal najti način sporazumevanja. Alžirska vlada Je nam^ * noč prišla do treznih sj*^-lienhedino podcenjevanj, *fi nasprotnika se Je počasi .^d" maščevati. Proti notnnj,^ It : tle se začele predirati tf^ y iirske vojske, kjer Imajo ^0 benbelovci. Edino zaledje & ima začasna alžirska vlada't«*if vojski dobro zaledje J« Alžira. V posameznih aj^-mestlh so se čez noč nejavaj f ki ga od Benhede loeij0 \m v vičarski pogledi. Vendar^, t bilo zmotno misliti, d« u\)P ski družinski spor zgolj & nan na prestiž med Aeeelv^r teljema. Bolj kot karkolj*L 1* jasnjeno. d« gre »Vlili f čolne stvari alžirske Polj^ »» tere smernice in razlike ^ ščih dveh skupin za sedaj' # dovolj razbistrena. Odpojtij' poveljnikov alžirske vojsjf\ I kai boli drueotnp«« - * ™- Pomeni kaj bolj drugotnega je dovolj znano, đj* jT"**** g» tista struja, ki drži f***^ ski. Prodiranje vojsjj*** * \L tranjosti dežele je to * Br,tti , Vlada v Alžiru je risča nasprotnikov z*i* * *V osebnosti, »d katerih •!!L'**s! da bodo napravili koh^^l Začasni predsednik alžirske vlade krizi in samomoriisk ^ Benheda £d Pa v* Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Liudje in dogodki • ' O USPEHIH IN PROBLEMIH GORENJSKIH ŽELEZNIČARJEV Mehanizacija - edina pot k napredku Podružbljanje ni samo enkratna akcija (Nadaljevanje s 1. strani) bo povezovala delo mod gozdnogospodarskimi organizacijami in hkrati reševala probleme, ki se •bodo pri lom pojavljali. . Da bi kar najbolj pravilno seznanili lastnike gozdov s postopkom in cilji podružbljanja gozdov 6 pomočjo gozdnih organov, bodo organizacijo SZDL na terenu v kratkem organizirale o tem javno razpravo, na katerih bodo lahko sodelovali vsi lastniki go-»dov in drugi državljani. Najbolj' zaželene so prav gotovo, prostovoljne kooperacije, predvsem s kmeti. Zato so posebne pripravo v tej smeri toliko bolj pomembne. Predloženi osnutki namreč predstavljajo le osnovo za sklepanje pogodb, ki pa jih bo treba na vsak način jzpopolniti. Zato. podružbljanje gozdne proizvodnje v gozdovih kmetov ne smemo imeti za enkratno akcijo, marveč za proces, ki ga je treba čimbolj izpopolniti, da bo- čimprej dosežen končni cilj. Pri vsem tem pa no srno trpeti tekoča gozdna proizvodnja, ki bo imela še vse večje naloge. 'Med gozdarskimi strokovnjaki prevladuje tudi mnenje, da ne bi za podružblja-tije gozdne proizvodnje postavljali preveč kratkih rokov in si-«er Se zlasti ne za prostovoljno vključevanje kmetov. — M. 2. Minulo leto lahko ocenimo kot najpomembnejše v povojnem razvoju jugoslovanskih železnic. Skoraj neposredno po pomembnih vsebinskih spremembah, ki jih je uveljavil novi zakon o organizaciji jugoslovanskih železnic, in po uveljavitvi novega tarifnega sistema, so sledile spremembe celotnega ekonomskega sistema. Tako je bila lani dosežena cela vrsta ekonomskih uspehov, s katerimi si Je železnica v očeh potnikov in naročnikov prevoznih storitev zelo povečal« ugled. Izboljšala se je uporaba sredstev za vleko (nove dieselgke lokomotive), nabavili so veliko novih potniških oz. tovornih vagonov itd. V Sloveniji deluje pet železniških transportnih podjetij, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Postojni, Novi Gorici in Novem mestu. Na zadnjem posvetovanju, ki 6Q ga imeli predstavniki železniških transportnih podjetij v Ljubljani, so govorili med drugim tudi o osnutku novega zakona o jugoslovanskih železnicah. Kot nam je povedal predstavnik jeseniško sekcije za vzdrževanje prog Janez Palčič, se vsi slovenski železničarji niso strinjali z novim osnutkom zakona o jugoslovanskih železnicah, ker menijo, da Sloveniji ze popolnoma uveljavilo. V okviru železniškega transportnega podjetja v Ljubljani deluje tudi sekcija za vzdrževanje prqg na Jesenicah. Vse gorenjske železniške postaje so vključene v prometno sekcijo pri omenjenem centralni delavski svet 2TP v Ljubljani dovolj razumevanja tudi za sekcijo za vzdrževanje prog na Jesenicah. Kot smo že v uvodu poudarili, je bilo zadnje obdobje zelo pomembno tudi za železnice na Gorenjskem. Razen novih dieselskih sedanji zakon popolnoma ustreza j hov predlog ni bil sprejet. Ven-in se je delo v skladu z njim v 'dar moramo poudariti, da ima Kolektivno in posamezno (Nadaljevanje s l.str.) trov!) v prvem nadstropju, hrani pa se tamkaj okoli 200 delavcev. Spričo gradnje nove železarne, bi morali v jeseniški občini že sedaj bolj načrtno reševati tudi problem družbene prehrane. Nič bolje, če ne še slabše kot v Kranju in na Jesenicah, je zadeva glede prehrane v ostalih treh občinah. Tržičani o tem pro- Zakaj 300 milijonov dinarjev razlke podjetju, jeseniška kurilnica pa lokomotiv za vleko po gorenjskih v sekcijo za vleko. Precejšnjega lleleznicani je bilo storjenega pre-pomena na Gorenjskem je vseka- .0Bj tucU drugin področjih, zla-kor sekcija za vzdrževanje prog |6ti kar 6e Uče vadrzevanja proge. Vsa tri leta naaaj so na sekciji za vzdrževanje prog na Jesenicah Pripravljali gorenjsko železnico za elektrifikacijo in jo usposobili, da po njoj lahko vozijo tudi die-••.••':. ščit« matere in otrok« ter druge) številne možnost; za uspešno dejavnost. Z raznimi tečaji in predavanji (nekaj jih je ie bilo) bi lahko z enakimi sredstvi kot doslej prehrano v našem predelu precej izboljšali. V ta namen so že v zveznem merilu določene številne teme za predavanja o prehrani, ki Jih je prrkp strokovnjakov potrebno posrodovatl državljanom in je že zaradi tega delo na tem področju v prihodnje lahko precej olajšano. — B. Fajon VLAK BRATSTVA IN ENOT NOSTI«, bo pripeljal na obisk 300 ljudi iz bratske republike Srbij:-. »Vlek bratstva in enotnosti«, ki je Že obiskal Maribor, bo od 7. do 9. septembra pri nas na Gorenjskem. Gre za ponovno snidenje naših ljudi, nekdanjih izgnancev v Srbiji in njihovih takratnih gostiteljev. Da bi čimprej ponem-čili naše kraje, so takrat okupatorsko oblasti preseljevale naše ljudi v Srbijo. Tam pa so seveda naši pregnanci našli med preprostimi ljudmi polno razumevanje in pomoli. Tako so jo v najtežjih dnevih utrjevalo bratstvo in enotnost naših narodov. Da bi to enotnost ohr^. v današnjem razvoju, orJiH** podobno stiko. Poseben oriJ^V cij za internirance pri okiv '~: zi združenj borcev NQy^jU podatke o naših ljudeh kT V v Srbiji. Zdaj pa bo ob nju s sorodnimi organizator< Srbiji, poizvedell tudi z> sedrnje naslove ljudi, hi^V takrat v pomoč našim ^J*/" cem. Tako je le urejeno, v naše kraje na obisk; aS? f2 Predvideno je namreč, dvLjI' gostje na obisku pri ti^tihT^ oziroma družinah, s katerbw^!^'' za časa vojne seznanili v !Jj£' Prav v tem je bistvo taW*jr ska, ki mora biti čim^J[$»V sreden, prisrčen in tova^ Razen teh osebnih »tik* ogled Bleda, zadnji dan ^ hočejo pokazati begunteki Drago in druge zanirni^J*1 : osvobodilnega boja in Naše železnice so posebno lani dosegle precejšnji napredek. Veliko zaslug za to ima tudi sekcija za vzdrževanje prog na Jesenicah, ki skrbi za nemoten \n varen promet po gorenjski železnici. Fotoreporter je ujel kretničarja na jeseniški železniški postaji pri svojem delu razvoja v naših krajih. V SOBOTO KRESNA NOC V SAVSKEM LOtoi Turistično društvo R>»n« že tretje leto prireja veli*!, ^ stično zabavno prireditev Ly NO NOC v Savskem logu, nja prireditev bo v ^pbatc* lija zvečer. Turistično drm^ y ponoči priredilo tudi Ognj^J^ '-■ kres, za program pa bodo beli: kranjiJti zabavni an« Petrom Ambrožem, On^^rf Šolarjem in Ivanko KraJov^w morist Lipe Revse in Oki^i kost iz Kranja. Ker Kranj tudi v poletajh ^ nima zabave s plesom, j« devanje Turističnega druJhC j» z vsakolefrno KRFSNO Jf^tC prispeva majhen delček k drilu Kranjčanqv lp «ltol\iw vsekakor dobro, fle bo »xOo ^ n>e, upajo prireditelji a* udeležbo. Zaradi slabega vremena ne bo posledic V kranjski občini Je razen industrije najpomembnejša gospodarska dejavnost kmetijstvo, za katero se zlasti v zadnjem času vsestransko zavzemamo. Na nekaj vprašanj s tega področja pa nam Je kmetijski strokovnjak pri ObLO Kranj Rudi Uršič dal nekaj zanimivih odgovorov. - Kako vpliva letošnje deževno vreme na kmetijstvo? — Dež in hladno vreme v kmetijstvu ne bosta pustila tako hu- KRAN T S KI A dih posledic, kot bi bilo pričakovati. Najvažnejša tržna kultura - krompir — do sedaj lepo raste, zlasti pa še, kjer so upoštevali vse agrotehnične ukrepe, medtem ko bodo krmne rastline (trava iri detelja) za okoli 15 do 20°(, slabše kot lani. - Koliko pridelka lahko pričakujemo letos v kranjski občini? - Krompirja bo več kot lani, medtem ko bo pridelek trav manj-H. Menim pa, da zaradi tega proizvodnja mleka in mesa ne bo manjša kot v letu 1961, ker bo s pravočasno košnjo kvaliteta krmnih rastlin boljša in bo lahko zagotovila normalno proizvodnjo. - Kakšna bo razlika pridelkov med privatnim in družbenim sektorjem v kmetijstvu? - Pridelki na družbenem sektorju bodo precej večji kot v za- sebnem sektorju. Razlika bo zlasti občutna pri žitnih in krmnih rastlinah. Seveda je ta razlika posledica upoštevanja oziroma neupoštevanja sodobnih agrotehničnih sredstev. V današnjem razvoju, je nadaljeval tovariš Uršič, se vedno bolj čuti vpliv družbene proizvodnje, medtem ko v kooperaciji ni bistvenejšega napredka, saj kmetijska posestva dajejo od 8 % obdelovalne zemlje kranjski približno 81% tržnih viškov mleka. Podobno je tudi z mesom, čeprav je primerjava nekoliko manj občutna. — Kako bo letos s sadjem? — Pridelek sadja bo letos večji in boljši kot lani, kar še zlasti velja za jabolka in hruške. Večji j bo tudi pridelek češenj in jagod. Seveda pa bi bil pridelek sadja v našj občini lahko še precej večji. Z dosajevanjem večjega števila rodnih dreves in boljšo oskrbo, bi bil pridelek sadja v naši občini lahko še precej večji. Z dosajevanjem večjega števila dreves in boljšo oskrbo, bi v nekaj letih s približno 120.000 dreves proizvodnjo lahko podvojili. Sedaj pa proizvodnja sadja predstavlja le 4-5% celotne kmetijske proizvodnje iz navedenega, po sedanjih pokazateljih, lahko računamo, da bi imeli lahko v naši občini v normalni letini približno 350 ton tržnih viškov jabolk in približno 140 ton ostalega. Ostali pomembni tržni viški, razen mesa, mleka in jajc, so samo še pri krompirju, saj ga letno pridelamo na površini 1600 ha približno 35 milijonov kilogramov. Pri takšnem pridelku bi imeli okoli 24 milijonov kg tržnega viška. Glede žitaric so tržni viški minimalni in še to v redkih 'primerih, saj imajo glavni tržni višek pri žitaricah le družbena posestva, kjer priča-ku-jemo, da bo hektarski donos pri intenzivnih sortah pšenice nad 30 stotov na ha, pri zasebnih pa 21 stototv na ha. — Kako je kaj s pripravami na poletno in jesensko sezono? — Na to vprašanje je še težko odgovoriti, ker so prav sedaj na polju v polnem razmahu. Menim pa, da s pripravo reprodukcijskih sredstev že sedaj lahko pripravljamo ugodne pogoje za normalni potek dela v jeseni, pri čemer bodo za zasebni sektor odločilni činitelji kmetijske padruge, ki morajo skrbeti, da bo proizvodnja pravilno organizirana, na družbenih posestvih pa bo uspeh odvisen od dobre notranje organizacije dela. — R. V Kranju so te dni odprli še eno trgovino in sicer »CHEMO« ljubljanskega uvoznega in Izvoznega podjetja OB KRAJEVNEM PRAZNIKU V ŠENČURJU Prve prireditve v Olševku Prebivavci nekdanje občine Šen-jur se že dlje marljivo pripravljajo na svoj tradicionalni krajevni praznik, za katerega bodo tudi letos, tako kot prejšnja leta, pripravili celotedenski spored prireditev. Praznovanje Šenčur j anov je ve-tario na 16. julij 1941. leta, ko so t vas vdrli Nemci. Iskali so komuniste in druge voditelje naprednega gibanja, zakaj po izda-javcih so izvedeli, da je bila v Šenčurju že več let pred vojno inočna partijska celica in organi-jjcija SKOJ. Toda sovražnik nI najel nikogar, ker so se domačini pravočasno umaknili v gozdove in imeli še isti dan politično zborovanje. Vsi iloealci iz Šenčurja, Ollevka, Srednje vasi, Vogelj, Voklega, Luž in Visokega so se gporazumeli, da ustanovijo partizansko enoto (znano pod imenom fenčurska partizanska četa), ki je Ml« med prvimi oboroženimi partizanskimi formacijami v vsej «kolid. Pozneje se je omenjena «r)Ota prikliucila dru d kranjski leti. Senćurska četa je bila dokaj dobro oborožena, za kar so poskrbel! člani SKOJ, ki so brez posebnega poziva začeli zbirati orožje in municijo takoj ob raz-flulu stare Jugoslavije. Dva člana flKOJ, Pipan in Belehar, pa sta te 11.aprila s puškama streljala na nemško letalo, ki je priletelo l avstrijske strani in p" po stre- JJSflhl limaJrn'1'" Vspom.n na Je dogodke .se bodo eei prihodnji teden vrstile razno prireditve. Prićetek praznovanja ps bo letos v Olševku, kjer bo 15. julija krajevna organizacija ZB Vfaoko odkrila grobnico - spornc-Ihk sedmim padlim borcem iz Olievka. Ob tem dogodku bo rasen govorov mladinska sekcija KUD Straža Ol.V^vek imela kulturni program. Nato bo v Olševku le partizansko zborovanje, ki se ga bodo razen domačinov in skoUčanov udeležili tudi številni preživeli borci, ki so se nekdaj zadrževali v teh krajih. Med tednom bodo v vseh že omenjenih vaseh številne športne, kulturne in zabavne prireditve, medtem ko bodo vsa spominska obeležja okrasili z venci in cvetjem. Zaključna prireditev bo v Šenčurju na dan vstaje - 22. julija. - R. C. Proračunsko potrošnjo prilagoditi razmeram V zvezi z ukrepi za stabilizacijo gospodarstva in urejanjem razmer na notranjem in zunanjem tržišču ter usklajevanjem posameznih vrst potrošnje je treba tudi v jeseniški občini proračunsko potrošnjo v letu 1962 prilagoditi sedanjim razmeram. Kot je znano, so se pri sestavljanju proračuna v jeseniški občini za letos posamezne postavke planirale na podlag) instrumentov iz leta 1961, seveda upoštevajoč predvideno povišanje za letos. Ukrepi za usklajevanje in urejevanje osebnih dohodkov državljanov ter ukrepi za znižanje cen nujno terjajo tudi korekturo proračunske potrošnje. Najprej jo bilo predvideno, da bodo osebni dohodki letos skoraj za 30 odstotkov višji od lanskih, kar bi vplivalo tudi na povišanje rednega proračunskega in dopolnilnega prispevka. Prometni davek za prodajo na drobno je bil povišan v začetku leta na 6 odstotkov. To zvišanje je seveda vplivalo na proračunsko dohodke, hkrati pa je imelo za posledico tudi zvišanje cen. Prav zato, ker je potrebno preprečiti nadaljnje zviševa- JESENIŠKI KOVINAR nje cen, so to stopnjo prometnega davka v jeseniški občini znižali na 4 odstotke. S tem se bodo za znižani odstotek znižale tudi cene živilskim artiklom, hkrati pa se bodo znižali tudi proračunski dohodki. Na podlagi vseh predvidenih f.prrmemb in ukrepov, ki vplivajo na proračunsko potrošnjo, je nova bilanca sredstev proračuna jese niške občine bistveno drugačni Iz podatkov je torej razvidno, da bodo proračunski dohodki za 22 odstotkov (ali za 136,500.000 dinarjev) manjši, kot so bili prvotno predvideni. Zato je treba v skladu z znižanjem proračunskih dohodkov z določenimi ukrepi znižati tudi proračunske izdatke. Seveda mora biti pri tem zajeta prav vsa proračunske potrošnja. Svet za družbeni plan in finance pri ObLO Jesenice je mnenja, da za sedaj proračunskih izdatkov ne bi spreminjali, marveč samo omejili. Razumljivo je, da bo treba omejitev proračunskih izdatkov dosledno izvajati, zakaj v nasprotnem primeru bi bil ta ukrep nepotreben. Omejitev bodo izvedli v drugi polovici leta. O tem bodo govorili tudi na jutrišnji seji občinskega ljudskega odbora Jesenice. Razen tega bo na dnevnem redu seje še poročilo zavoda za zaposlovanje delavcev Jesenice, potrditev pravil social-% nega zavoda -Dr. Franceta Berg-Ija« na Jesenicah, nadalje razprava in sklepanje o ustanovitvi medobčinskega zdravstvenega investicijskega sklada in drugo. M. Z.' , Za uspešno klubsko dejavnost Z vso delovno vnemo so se mladi graditelji zagrizli v živo skalo na jeseniškem športnem parku, dež jih ni motil ta dan ko jih Je posnel naš fotoreporter —. Foto: F. Perdan Niti Svet zveze Svobod in prosvet-ih društev Slovenije je organiziral te dni v Radovljici tri seminarje, da bi poživil in popestril v društvih klubsko dejavnost. Prva dva seminarja sta delala vzporedno in trajala od 27. junija do 4. julija. Člani okrajnih in občinskih komisij za klube so se na seminarjih seznanili z vlogo klubov pri estetski vzgoji, z druž-bcno-politknimi problemi klubov, z viri za klubsko dejavnost, s programi dela okrajnih komisij itd. Prvima dvema seminarjema je sledil tretji, ki se je začel 4. julija in bo zaključen danes. Namenjen je bil predvsem programskim vodjem klubov. Na seminarjih so predavali: Dane Robida, Zdenka Gjankovič, Niko Lukež, Lev Modic, Janez Vi potnik, Dušan Tomše, Milojko Vidmar, Boris Kuhar, Matija Jerneje in Joža Vari. Seznanili so slušatelje predvsem s klubskimi oblikami dela s pionirji, mladinci in člani, z delom klubov na vasi itd. Slušateljem tretjega seminarja so posredovali tudi praktično obliko klubskega večera v izvedbi Svobode Jesenice. Jeseniški svo-bodaši so prikazali klubski večer pod naslovom »Podoba renesančnega človeka«. S programom, ki 60 ga izvajali razen napovedovav-Ca in recitatorjev tudi komorni pevski zbor in mali orkester, so popeljali navzoče z besedo, pesmijo in glasbo skozi 50 let renesančne dobe. Slušatelji seminarja so tako nazorno videli, kakšnih oblik naj 6e oprijemljejo pri svojem delu v klubih. Kaže, da bo na ta način dejavnost klubov, ki je prav na Jesenicah že dobro vita, zaživela tudi po drugih večjih in manjših krajih Slovenije. U. KMALU SE BODO LAHKO KOPALI Jeseničani se bodo kmalu lahko kopali, čeprav bo muhasto vreme še tako nagajalo. Komunalni servis z Jesenic je že pred časom neposredno ob svojih poslovnih prostorih začel graditi javno zaprto kopalnico. Ta bo kmalu gotova in lahko pričakujemo, da bo odprta šo ta mesec. O PODRUŽBLJANJTJ GOZDOV Jesenice, 10. julija — Včeraj jo bil na občinskem odboru SZDL Jesenice sestanek s predsedniki krajevnih odborov SZDL iz jeseniške občine. Na sestanku so se pogovorili o organiziranju javnih tribun in sestankov, na katerih bodo lastnike gozdov in druge seznanili z akcijo podružbljanja gozdov. — M. 2. MEDDRŽAVNI DVOBOJ Včeraj ob 13. uri je prispela na Jesenice sovjetska mladinska državna reprezentanca v namiznem tenisu. Iz Beograda do Lesc je prispela s posebnim letalom. Reprezentanca šteje 12 mladih re-prezentantov, ki bodo odigrali drevi ob 19. uri na Jesenicah meddržavni dvoboj z našo držav- ' no reprezentanco. Sovjetski igrav- 1 ci se bodo udeležili tudi sedmega namiznoteniškega evropskega mladinskega prvenstva na Ble- Ob utrjevanju krajevne samouprave v jeseniški občini Z novim statutom spremenjeni pogoji za delo Ce ocenjujemo razvoj krajevne samouprave v jeseniški občini, potem lahko označimo tri pomembna razdobja: ustanovitev stanovanjskih skupnosti v letu 1959, ko so se volivci strinjali, da za mesto Jesenice ustanovijo 6 stanovanjskih skupnosti, nadalje sprememba in dopolnitev statuta občine, s katerim se je dala osnova ta ustanovitev krajevnih skladov in priprave za družbeni načrt ter proračun ObLO Jesenice za letos. Kot pri vsakem začetku so se tudi tu pojavile nekatero slabosti. Namreč prš usiacovitvi stano-vtffijffkih skupnosti so bili premalo proučeni pogoji za določitev ofrmočij stanovanjskih skupnosti, n/itno Je, da so bile nekatere ■uoovanjske skupnosti v jeseni-ikci občini ustanovljene za ob-irvVja, ki ne ustrezajo vsem po-jojam. Predvsem bi to veljalo za cunvvanjski skupnosti Plavž in •laiva. Nepravilno razmejitev med tem* ukupnostima, so ugotavljali tu/1 volivci stanovanjske skup-■ssM Sava na svojih zborih. Dejstvo je, da ima stanovanjska skupnost Plavž 5476 prebivavcev, jnedtem ko Jih je v stanovanjski Skupnosti Sava 2624. Prebivavci Plavža so predvsem strnjeni na strogem območju Plavža, ki zares predstavlja prostorno in urba- nistično celoto. Središče Jesenic od novega podvoza do sedanjega območja stanoVanjske skupnosti Sava nikakor ne gravitira v urbanističnem in komunalnem pogledu k Plavžu, marveč bolj k stanovanjski skupnosti Sava. SE NI RAZVITA VSA DEJAVNOST Od ustanovitve stanovanjskih skupnosti v jeseniški občini je minilo že nekaj let. Vendar kot kaže te skupnosti še niso razvile vse svoje dejavnosti. V trenutni situaciji, ko je treba v komuni vse bolj poudarjati potrebo po usklajanju interesov proizvajavec - potrošnik, je treba nujno prenesti funkcijo potrošniških svetov v delovno področje stanovanjskih skupnosti. Tako bodo potrošniški sveti našli v skupnosti resnično podlago za delo in usmerjeni bodo k skupnosti potrošnikov, ki najbolj občutijo nihanje cen na trgu. Gotovo ni pretirana trditev, da so bili dosedanji potrošniški sveti, če so sploh delali, prepuščeni sami 6ebi oziroma so bili le formalno usmerjeni od ustreznega sveta ljudskega odbora. Dejansko bi z novo ureditvijo postali potrošniiški sveti organ skupnosti. KAJ JE Z DRUŽBENO PREHRANO? Popolnoma zanemarjeno področje dela po stanovanjskih skup nostih v jeseniški občini je or-ganizaranje servisov za družbeno prehrano. Ugotovljeno je, da v skladu z materialnimi možnostmi na Jesenicah za sedaj ni mogoče organizirati velikega obrata za družbeno prehrano. Seveda pa ne bi smeli biti Jeseničani zadovoljni s to ugotovitvijo, marveč bi morali preiti k ustanavljanju manjših servisov za družbeno prehrano. V zvezi z ustanavljanjem servisov nasploh je treba še omeniti, da bd bila docela zgrešen« tendenca ustanavljati servise le v mejah skupnosti, marveč bi lahko za določeno dejavnost skupnosti nastopale kot soustanovitelj ali pa vsaj povezovale ustanavljanje različnih servisov. LE NA PODROČJU VZDRŽEVANJA KOMUNALNIH OBJEKTOV Pred letom 1959, ko še ni bilo ustanovljenih stanovanjskih skupnosti, so imeli tu krajevne odbore. Omenjeni krajevni odbori bi lahko opravljali po letu 1959 tudi zadeve s področja stanovanjskih skupnosti. Vendar moramo ugotoviti, da so uspešno delovali le na področju vzdrževanja komunalnih objektov, za osnovne naloge skupnosti pa so bili tako v organizacijskem kot v materialnem pogledu nepripravljeni. Leti 1959 in 1960 za razvoj skupnosti nista bili v večji meri uspešni. Stanovanjske skupnosti 60 se v tem razdobju tudi v jeseniški občini le organizacijsko izpopolnjevale, medtem ko to razdobje pomeni za krajevne odbore delni napredek. Dobivali so denarno pomoč iz občinskega proračuna v znesku 5 milijonov dinarjev, vendar ta sredstva v vseh primerih niso niti izčrpali, ker so bili nekateri odbori organizacijsko 6labo postavljeni. Prav zaradi tega se je občinski ljudski odbor Jesenice v začetku lanskega leta odločil za temeljito utrditev krajevne samouprave in v ta namen sprejel spremembe in dopolnitve občinskega statuta. SPREMENJENI POGOJI ZA DELO Spremenjeni in dopolnjeni statut občine pomeni pravo afirmacijo stanovanjskih skupnosti in pravno uveljavitev krajevne samouprave z razširjenimi nalogami. Tako se je s statutom zagotovil obstoj šestih stanovanjskih skupnosti in petih krajevnih *r ga delovanja. - Drago Do!** SEJA SEKRETARIATA ObK LMS Na zadnji seji sekretariat«^ finskega komiteja LMS t ^ Loki so razpravljali ^ tre«*' najbolj aktualnih vprašanin f' je organizacije v Škofjeloški čini. Člane so me Tržiču in na Bledu ffSfi sa marljivo pripravli * & nje praznovanje 13 "*..<£ va šoferjev in aCme^ Prav vsem, razen tist^ki* na rednih lužbenih* ^ 1 oirogoceno, da se rjod^JjV osrednjih proslav kiT ZZc' vedle podružnice * ■ juhja, dopoldne. Ob tTS« sti bodo razen redn^V ma najzaslužnejšim x^ , * t-deUU Ml v« SS,«^ bronastih značk zdn.*^^# jev. Zastopniki ob*S^,£ za varnost in vzgojo *J.h ^ prometu pa bodo »LI , T V približno 50 plaket vJSSt ^ NIK. S plaketami komisija za varnost in^. cestnem prometu ur,- rL odlikovala tiste «Srl?M vsem, posebno pa ots ' i**" Jih. vsestranski Vz£ bodo ,meli pritrjeno vozilih in bodo vioen J??,* <* nega voznika. Razen ^ odlikovane! prejel* tu7> značke in diplome.UdiJ> šoferje bodo ob niih^^f t* ifu».....^rsJf S seje zborov ObLO Radovljica Sprejet je program o razvoju šolstva K vsem točkam dnevnega reda, o katerih so razpravljali in sklepali odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Radovljica pretekli petek na ločenih sejah, je podal poročilo poročeva-veo sveta za družbeni plan in finance. Predlog programa o razvoju šolstva v komuni pa so ob- RADOVLJIŠKA KOMU ravnavali in sprejeli na skupni seji, ki so se je udeležili tudi šolniki. Potem ko so sprejeli, da se zaradi določitve povprečnih marž v trgovini na drobno in zaradi znižanja cen zniža davek na maloprodajni promet za 2 odstotka, se je razvila živahna razprava v zvezi s spremembo odloka o občinski dokladi za letošnje leto. — Gre namreč za to, da se zaradi nerealnega katastrskega dohodka kakor tudi zaradi znatno povedanih dohodkov kmečkih gospodarstev v nižinskih predelih v okolici Radovljice in Bleda sprejme povišana lestvica. Predlog je bil, da naj bi se povečala za 100 odstotkov v naslednjih katastrskih občinah: Ljubno, Brezje, Otok, Mošnje, Begunje, Predtrg, Radovljica, Hra.še, Nova vas, Ribno, 2e-Ieče, Bled, Rečica, Podhom in Zasip. Kjer Je danes v Podljubelju spomenik žrtvam, je imel med zadnjo svetovno vojnp okupator taborišče (na sliki), v katerem je mučil ljudi skoraj iz vseh predelov Evrope Občinski zbor se s povišanim predlogom ni strinjal in so ga znižali za polovico s pogojem, da se izločijo katastrske občine Ljubno, Ribno in Podhom. Zbor pro-izvajavcev pa se s tem predlogom ni strinjal (menda jim je bilo premalo obrazloženo) in je bilo potrebno sestaviti komisijo za uskladitev sklepov. Le-ta je imela s tem v zvezi težavno delo. tako da so šele na skupni seji po daljši razpravi končno stvar sprejeli. Nato so potrdili zaključne račune nekdanjih občin za minulo leto, izdali poroštvene izjave gostišču Mlino, KZ Jelovica, TD Lesce itd. Pri sprejemanju prošenj nekaterih gostinskih organizacij za oprostitev plačevanja amortizacije izven sezone (nekaj so jih rešili) so poudarili, da bo potrebno v prihodnje ugotoviti finaeno stanje prosivcev, zakaj bilo je že nekaj primerov, ki niso bili upravičeni. Gradivo o razvoju šolstva v radovljiški komuni je bilo na vpogled odbornikom že nekaj dni poprej, pripravila pa ga je posebna komisija, tako da je bilo delo zborov olajšano. Komisija je upoštevala načelo ekonomičnosti, da se sproščena sredstva namenijo predvsem za investicije v šolstvu. Glavni cilj pa je, da 6e s centralizacijo šolstva dosežež enotnejše izvajanje učnega programa reformirane šole in da se zapotovi vzgoja takih kadrov, kakršne družba potrebuje. Program, ki so ga sprejeli, predvideva, da se ukinejo nekatere dosedanje nižje organizirane šole kot samostojne in postanejo oddelki matičnih šol, nekatere pa naj bi popolnoma ukinili in jih priključili matičnim šolam. Za nekatere strokovne šole (glasbena v Radovljici, kmetijsko.-žižvinorcjska šola Polj-če in gostinski šolski center Bled) pa predvidevajo, da se ukinejo, če ne izpolnjujejo pogojev za verifikacijo. (O perspektivnem programu šolstva bomo podrobneje se pisali). — St. S. © Včeraj dopoldne in po^ dne je imelo Avto-^J** stvo v Bohinju tehrv-^i \f Sled motornih članov. Zakaj tudi okvar* * motorju, zavorah itd > povzročij-o prometno ^e*. • Sinoči so v Ka^J ^ nastopili blejski fouor^ jutri zvečer p« bo *Lv& prireditev »Boj 2.° 2> moža« Raze« teg* ™ na Bledu ie v tem tliL mednarodni prireditvi Vlt evropski mladinsfa kriterij ' namiznem tenisu, kj ^ r4, 11.. in -15. v festivalni dv< in veliki mednarodn, pJ''* turnir. V soboto zveč-r V tekmovali v standardih * sih, v nedeljo pa v lati***1' ameriških plesih. Ob* pk**' večera bosta v Kazini €> Zvedeli smo, da nam*rf Wjo po etapah urediti xfiv pališče v Kropi, ki bo vV Imenovanih terasah, in da ^ do postavili nov most • Morda va* bo zanj«**1' da so bili v nedeljo -ied*,(l ki so prihiteli na -KMFf* OHCET« v Bohinj nuli očarani, zakaj na stojnici!« prireditvenem prostoru **\ Skalco« je okoli 17. ure kalo sira(»). na pa je nS»* kalo ob tej uri tndi piv* J klobas. nI čudno, zakaj K*" tega ne delajo v Bohinjk-? C Minulo nedeljo je ttf* tradicionalni -PIKNIK-, *i * --------......„»1,,^ ^ - je priredilo Turistično dru*1*' v Ribnem, privabil veliko vilo turistov. ŠPORT • SPOR T • SPOR' - - —------ ■—------ - ■■_______ : Prodam nov italijanski pralni stroj »R**-. 0»led po 15. uri. Naslov v oglasnem oddelku 2807 Ugodno prodam kmečko peč in radijski sprejemnik Philips za volkswagen. Naslov v oglaanem oddelku 2800 3-sobno komfortno »lanovan'e 6 pritiklinami, vseljivo, v središču Kranja, predam. Naslov v oglasnem oddelku 2772 Prodam kmečko peč. Mlakr.JM, Kranj 2808 Tradelno žimnico prod: m, Logar, Zupančičeva 37, Kranj 3809 Prodam dvodelno okno 90 X 110 t dvojno zapero in omarico za roleto. Naslov V oglasnem oddelku 2810 Prodam -Colibri 12« skoraj nov. Naslov v oglasnem oddelku 2811 Prodam dobro ohranjen šivajni »troj -Grizner«. Ogled: C. Iva Slavca 2, Kranj 2812 Prodam vespo - tudi na ček. Delavska c. 10, Kranj 2813 Prodam vola nad 400 kg težkega. Panger^ica. 6, Golnik 2814 Prodam barako veliko 2,5 X 3 ni. Straži*ka 1° " ~ ": 2815 Kupim scjaiiti stroj. Naslov v oglasnem oddelku 2816 dobro ohranjen »Fiat L,., £irilova 14, Kranj 2817 sadike krmilne pese. ! oglasnem oddelku 2818 Kupim Fiat 600. Cena do 700.000 en Naslov v oglasnem oddelku 2819, IzgubjI sem zel?no volneno vestjo od Kranja do Gorenje Save Najditelja prosim naj jo proti nagradi odda v oglasni oddelek 3820 Veletrgovina »Živila«, Kranj, Titov trg 5, vzame v začasno delovno razmerje 2 čuvaja (upokojenca^ Interesenti naj se javijo v uipravl pod'etja . 2832 "o'""--------------- Zamenjamo osebni avto Fiat 1400 za protivredni F;at - Zastava 600 v voznem stanju. AMD Kranj 2824 Sobo oddam mirnemu moškemu Ponudbe oddati pod -Vila« 2825 Sobo otldam ženski, ki bi mi v dopoldanskem črsu pazila na Otroka. SenčuT 107 2826" Miza« debi slr'bo. Jurij Po'?k. nTzar. Drulovka 8 2827 SPOR T Velik uspeh Gorenjske atletike Kupim eto-, h. Kupim ffaslpv v VAB LO NA 61. SKUPNO 3EJO OBEH 7.BOPOV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ Na podlarri 1. točke 126 člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/5?) sklicujem 61. skupno sejo obeh zborov okrajne?:! Ijuclskeja odbora Kranj, ki bo v četrtek, dne 12. julija 1962, ob 8.30 v sejni dvorani okrajnega ljudskega odbora Kranj. Predlagam naslednji DNEVNI RED 1. razprava in sklepanje o reorganizaciji okrajnih zbornic; 2. razprava in sklepanje o znižanju izdatkov okrajnega proračuna; 3. razprava in sklepanje o likvidaciji okrajnega gozdnega sklada; 4. poročilo o problematiki kriminaliteto v gospodarstvu; 5. razprava in sklepanje o pridobitvi poslovnih prostorov za Cestno podjetje Kranj. Po skuppi seji bosta 47. seja okrajnega zbora in 50. seja zbora proizvajavcev z naslednjim DNEVNIM REDOM: Razprava in sklepanje o prenehanju mandata odborniku okraj nega zbora oziroma zbora proizvajavcev. ., r-~ar PREDSEDNIK OLO Jakob žen 1. r. objave RAZPIS Razpisna koimisija sveta za šolstvo ObLO Kranj Zaradi neuspelega prvega razpisa vodilnih mest,na šolskih in vzgojnih zavodih razpisujemo ponovno naslednja mesta: I. Popolne osnovne šole: Tineta Terana, Duplje — 1 Simon Jenko, Kranj -f Stane J£agar, Kranj - službeno mesto upravitelja. POGOJI: profesor, predmetni učitelj ali učitelj s primerno prakso. II. Na nepopolni osnovni šoli v Mavčičah, službeno mesto upravitelja. POGOJ: predmetni učitelj ali učitelj • primerno prakeo. IIL Vajenski dom v Kranju — službeno mesto upravnika. POGOJ: ustrezna visoka, višja t . srednja izobrazba. Prijavni rok za vsa razpisana mesta je do dokončne zasedbe meet. Prijave je treba poslati na razpisno komisijo sveta za šolstvo ObLO Kranj. V Kranju, dne 29/6-1962 Razpisna komisija . , , i Obl.O Kranj Pp, dolgotrajni in hudi bolezni nas je zapustila naša nadvse skrbna in preljuba mati ANGELA PENES, roj. PRIMC Pogreb bo v četrtek, 12. julija ob 17. uri izpred hiše žalosti na kranjsko pokopališče. Kranj, Ljubljana, Ig, 9. julija 1962 Žalujoči: sinovi Marjan, Raiko, Loj za z družino; hčerka Štefka z dni žiro jn sorodniki Šimenc Justj, Prime Ciril ter ostalo sorodstvo Z nedeljsko osamosvojitvijo naslova v:ce*ampiona v moškem atletskem prvenstvu za mlajše mladince je mlado moštvo Triglava pokazalo tako hiter in kvaliteten vzpon, kot morda še nobeno gorenjsko športno moštvo doslej Da bi debutanti zasedli drugo mesto v državi, v tako močni kon kurenci, to se še ni zgodilo. Prva ugotovitev, ki jo dobimo, če analiziramo uspeh, je, da so mladi atleti dosegli triumf v nemogočih pogojih, saj nimajo niti najo.snov-n?jših pobojev, za načrtno vadbo. Glavna avtorja uspeha sta prizadevnost trenerjev Zorana ing. Poncbška, Ošine in Florjančiča in izreden talent nekaierlh atletov. Moštvo se bo lahko naprej razvijalo, saj so nekateri atleti še »n,n|sdjsl(int<< kljub temu pa >o dosegli že zelo dobrp izide — Pez-||č (.100 m - 38.3), Meglic (višina 165), Justin (da!;rn» K M). %bte-MiSs ekipa sta vsekakor odlična sorln'erja Pirjevec (100 m - 11.3, 100 m ovir- - 11,9) in Ptotič M00 metrov 11.7, 200 metrov - 23.5 ;10() metrov - 37,5, 100 m ovjre - 14,fl) ter skpkcvec Pristov (daljina 635, palica 330), Pozabiti ne sinemo tudi obeh pionirskih prvakov Slovenije - Srtlera (krogla) !n HogovSka (troboj), ki -ta z dobrimi mesti dosti pripomogla k zmagi. Od tekmovanja do tekmovanja izboljšujejo svoje rezuRstf t.r'i: ruetpvra Liknzap (•ai*!:, kladivo) in Stuhec (k'?divo. kopje), Rkskavec Pretnar (ptfflba.) it- teka;- Hafner (1010 m), vendar se bodo moraH |pve-4«t|, d« talent le n|'dovolj in, se oprijeti nairtpaga ireninsa. PfVi korak atletov Triglava v 'ugcslovansko areno je storjen. 2e sedaj so pričeli s pripravami za prihodnjo sezono, ko bodo nastopili' že z mlajšimi in starejšimi mladinci. Če bodo tako nadaljevali z delom, bosta verjetno drugo leto obe ekipi prišli v finale. Upoštevati moramo tudi, da bo starejša ekipa okrepljena še z nekaterimi že znanimi atleti, kot sta brata Galjot, Kleč, Svab, Konc. Sušteršič in Nadižar. Spomladi bodo atleti dobili tudi stadion za vadbo. Ce bo razvoj kranjske atletika napredoval s takimi koraki kot doslej, bodo lahko Gorenjci z ekipo mladih in nekaterih starejših, ki sedaj že gostujejo oo SPEEDWAY DIRKE V KRANJU Dve vožnji za državno prvenstvo v speedvvavu, ki sta bili v Bjelovaru in Crikvenici, sta za nami. Preostaneta nam še dve — 29. julija v Kranju in 26. avgusta v Mariboru. Doslej so na letošnjem državnem prvenstvu dosegli največje uspehe tekmovavci iz Slovenije, ki imajo glede na oba nadaljnja nastopa na dom: Yih tleh tuei lepe možnosti za dobre končne uvrstitve. V skupini oceni vodi pred dirkami v Kranju Franc Babic iz Vidma-KrJkega, za njim je mladi Drago Perko iz Maribora, sledi Regvart lz Zagre-ha. Rozman iz Kranja in Kališnik iz Tržiča. Se ta maser bomo torej na stražiškl spredvva.v stezi gle- Ijublianskih klubih, ekipa, ki bo .dali najboljše jucoslovanskc mo-v nekaj letih enakovredna naj-|toriste v borbi za zvezne točko, boljšim jugoslovanskim moštvom. 2. PRED EVROPSKIM MLADINSKIM KRITERIJEM Izžrebali so skupine ostalo V (asu sezone dobi takojšnjo zaposlitev oseba, ki bi prevzela prodaje slaščic in sladoleda na Zlatem polju. Ponudbe pošljite v restavracijo Park, Kranj 2821 V popoldanskih urah grem pomagati v gospodinjstvo za stanovanje v Kranju. Ponudbe pošljite v pocbružnico Dela. Kranj, pod »Poštena« 2802 Vse stranke obveščam, da bo »tatarska delavnica od 15. 7. do 13. i. zaprta. Stranke naj dvignejo popravila. Zlatarstvo Blaž Raogus, Reginceva 16 2616 Potrošniki, izkoristite priliko! Veletrgovina »AS Tli A« L,ub jana, Beztgrad 6 poslovalnica »Gorenjkacc v Kranju nudi kvalitetno OTROŠKO, ŽENSKO IN MOŠKO LETNO OBUTEV po 20 do 50°|0 znižanih cenah I Cenjene potrošnike opozarjamo tudi na veliko razstavo in prodajo vseh vrst gospodinjske plastike ob priliki »GORENJSKEGA SEJMA« v Kranju Veletrgovina »Astra« Ljubljana, Bežigrad 6 V novi festivalm dvorani na Bledu se bo v petek pričel VII. evropski namiznoteniški kriterij za mladinke in mladince, ki le nekakšen vsakoletni p-etled, kako v posameznih evropskih državah skrbijo za vzgojo mladih igraveev igre z belo žoiico. Za tekmovanje, ki bo trajalo tri dni, so v Kranju izžrebali skupine in nosiv«? skupin pri posameznikih. Šestnajst državnih mladinskih vrst so razdelili takole: skimina A - CSSR, Svedra, Vzhodna Nemfija, Avslri'a II: iKllftlll P - SSSR Zuhodnn N:rvska. Rpmu-n.-. GrčMa in Avstrija J Pnlfinaip b^do igrali tako. da r^sta v dveh dvobojih pomerili zmo^ova^i eklPi skupine A in B ter C in D. Vrste mladink 6o razdelili takole: »kupina A - ZSSR Zahodna Nemči'a, Avstrija I; 8kii"'na B - Vaho-m* Nemedia, luffos'nviia, Avstriia IT, Bolgarija: skupina C - CSSR, JiiRod:wi-Ja Ti, Ronn"nija; skupha O - Švedska, Madžar- • !n Francija, 7,a no?ivcp "kupln v tekrnova» ■>'<.i n'-B-msanlkov, ki jih ho m>-'onilo 134. *o Wll določani - 1. ' 1'haHer (Mp^ža^k«), ?. Ver-ko T it»0H'«jvljaV 3. Alvin (Švedska), Annilo (ZSSTT), S. Korpa (J.ugo- .ilavija), S. Ka'..! n (aSSJIl, 7. Bernhard (Z. Nemci la) in 8. Giur-giuca (tlon.unija). Pri mladinkah je naša tekmovavka Krajgerjeva z Raven določena šale kot flsma nasivka skupine, -r J, TESKNIĆANKE NAJBOLJŠE STRELKE V počastitev dneva borca jf> bilo na novem strelišču v Meljah pri Mariboru letošnje repub,l>Ško strel«'.-o*prvenstvo za žene. Tekmovalo je 88 pet danskih občinskih ekip. med njimi tudi v. Gorenjske Ob dobri organizaciji in kljub slahamu vremenu so bili doseženi dobri rezultati. Goreni-Rke etrelke so s evnjiml zadfltki dokazale, da so trenutno najboljše v Sloveniji, tako ekipno kot posamezno. Omenimo naj, da so bile na lanskem prvenstvu, ki je bilo v Kočevju na drueem mestu. Pri tem pa na i dodamo, da so lani na«donnle okrajne ekine, letoa pa m o obfai"=ke. Tokrat so Jesppi-canke osvojile prehodni pokal in lahko pričakujemo da *^ po or'ho-'nio leto 'a^tno branile. HoznHati: mn":'veni vns'ni red Jaseniee 307 ''rogov, Maribor center I 972, Mrb. - Tezno I UfT Kran'canke pa W2 krofov itd. PfKBamrznn: Majda Kralj - ,I< senice 263 krogov od 300 moijvh Vem Otrin fJe«) ?r>6, Mi'i Brez;" Iz Krania pa le bila z 949 krosi šesta itd. Prvi del okrajnega prvenstva v strelianiu za leto 1962 Minulo »oboto in nedelja je bilo na .streiišču pod Možak!io okrajno stre'sko prvenstvo z maliknlibr.sko pufiko in vojaško pištolo. Zlasti napeta borba je bila med moštvoma Kranja in flkofje Loke, zakaj slednji eo branili lani osvojeni nr^hodni pokal. Vrstni red: elani i trostav: Kranj 952, Škofje Loka 894, Tržič 830, Radovljica 810 in Jesenice 979 krogov od 120Q možnih. Med posamezniki pa je bil najboljši Kranjčan Franc Peternelj z 248 krogi prod Bpjanom Horvatom (Kad) 7. 240 krosi. Olimpijski mateh: Sk. Loka, 674, Tržič 664, Kranj, 660 od 000 možnih. Članic«: ekipno - Jesenice 8880, Kranj 552 kroga. Posamezno: Vera Otrin z 244 krogi pred Majdo Kralj s 232 krorri (obe Jesenice). Olimpijski mateh: Jesenice 637, Kranj 312 kroaa itd. Mladinci: Kranj 835, Jesenice 483 kroge. Pištola »Drulou« Sk. Loka B7fi, Tržič 852, Jesenice 775 (1200 možnih). Posamezno: Lado Brejc Tržič z 236 krogi ca 6 krogov »red Pe- terneljem. Pištola -carapaa« Petem olj aaa, Horvat 37i, inž. Sokne 256 krogov Ud. Razen pokala so po tekmovanju podelili tudi več praktičnih nagrad. <..;-o.ii BAKLAM)V Seženj zemlie _, _ _. . _ . 2 Predvčerajšnjim se jo na istem kraju poskušal pretihotapiti pejjolnt voznik z džipom- Med obstreljevanjem je na ovinku tako ostro zavil, da je zgubil polkovnika. Pešaki $p so zapodili tja, Ntsmci so vžgal! z minometalci, naše divizijskp topništvo je odgovorilo in streljanje je trajalo kakšne pol ure. Slednjič je nastala takšna jgpeda, da so 3» Dnjcstrorn pričeli šušljati o nemškem prodoru. Razume se, da džipa podnevi nismo mogli odpeljati in Nemci so do večera vežbali na njem kakor na tarči, salvo za salvo so pošiljali vanj, dokler ga niso srečno zažgalj. Mesec se vzpenja nad vrhove, vendar ni sledu o nosačih hrane. Pričenjamo so jeziti, kar se prikaže moj kurir Pančenko. 2e od daleč vidimej. da prihaja sam in v roki nosi nekaj nerazločnega. Bliža se. Qbupano. V roki nosi na vrvi obod prstene posodo. Nenadoma nas stisne pris rcu, brez hesed zremo v Papčenka in č'e-pinjo v njegovi roki — edino, kar je preosta.lo od lonca. »Parevanija je padel,« se mrmrajo opravičuje. Sprva sploh no moremo dojeti. Pančenko stoji mračen pred nami, mi trije pa sedimo na zemlji ia molčimo. Ves dan nismo jedli ničesar poštenega in do prihodnje noči imm ne bodo ničesar prinesli; le enkrat dnevno jemo toplo hrano. In jutri bo spet ves dan streljanje, slepeče sonce v dvokrakem daljnogledu, vročina in v luknji bom kadi], kadil do brez-uiuja ter razpihoval dim z roko, kajfi Nemec strelja v vsak dimček. Pančenko položi na zemljo okrogel hleb ječmenovega kruha, odveze z fefmena vinske steklenice pa sede sam malce stran, grizoč travno bilko. Jemo še topel kruh in pijemo vino, da nas zabolijo zobje. Ves dan nismo použili nič pametnega in tako nam vino takoj zamegli glavo. Prežvekujemo kruh in mislimo na Parcvanijo. Padel je, ko nam je prinašal svojo posodo — zavito v odejo, da bi sc, bug obvaruj, hrana med potjo ne ohladila! Sicer je sedel tultaj s podvjlimi debelimi nogami. In medtem ko smo jedli, nas je opa/oval s svojimi dobrimi, kot pri Grku vlažno leskctajočimi se, temnimi, okroglimi očmi, si krepko brisal zagorelo, zaradi hoje oznojeno glavo in čakal naše pohvale. »Nisi ranjen?« sem vprašal Pančenka. Razvescljon se približa. »Tule,« pokaže na hlače. Pri žepu jih if počez preluknjal drobec In v dokaz porine prst skozi obe luknji. Tu se nečesa spomni: naglo potegne iz žepa rumene liste tobaka, zavite v krpo. Skoraj bi pozabil nanje. Med cjlanmi zdrobimo velike, lahke liste in pazimo, da ne bi Ho prav nič v izguba. Nenadoma zagledam na dlani kri, oprijema se je tobačni prah. Od kod? Ranjen nisem, le kruh sem reaajr ♦ Spodnja stran hleba je prav tako krvava. Parcvanijeva kri. »Kje vas je ujelo?« vpraša Saienko čez čas. Med govorjenjem se mu iz ust viie tobačni dim, vselej ga potegne globoko va*c. »V gn/du. Prav tam, kjer le/i Andrjušin lltBJ iMtftltki T«jc smo šli in tukaj leži prazni Izstrelek,« rise Pančenko po zemlji »Tukaj ie treščila granata. In Parevanija je prjŽel s te strani.« Vsakikrat gre za isto baterjo minometalcev, ki Je ne moremo odkriti. Z Vasinom se odpraviva spat v pokriti jarek. Sajenka sem poslal s Pančenkom. Parcvanijo je treba odnesti na čoln In prepeljat' na drugi biv.;. Tu.'k || o/ek. 'luda spodaj, na dnu, smo ga razširili. Tako prav dohio spimo v dvoje. Noči so hladne, toda V dvoie je toplo tudi pod šotorskim krilom. Težko je le, kadar se js treba obrniti. Medtem ko se prvi obrača, mora drugi čepeti na vsph Štirih. Vendar ne smemo več spodkopavati zemlje, sicer bi se pb zadetku vse porušilo. Nemška težka baterija strelja v enakomernih presledkih. Naši odgovarjajo čez nas z druge strani Dnjestra. Pod zemljo se človeku zdi, da so detonacije prav blizu. Za tako imenovani strašilni ogepj gre in ta traja vso noč, do jutra. Smešno, da so ljudje pred vojpp trpeli zaradi nespečnosti in se pritoževali: »Vso noč nisem zatisni! očesa, miš nam škreblja pod podom.« In kjer imajo v hiši cvrčke, M krivi vseh nesreč. Mi pa spimo vsako noč med topniškim obstreljevanjem in se prebudimo le, če nenadoma vse utihne. Zdai ležim In mislim na Parcvanijo, na kruh, ki se ga ie držala še njegova kri. Domislim se slavnostnega večera v šoli, pred vojno.-takrat sem hodil v despti razred in brezplačno smo dobili kruhke pa klobaso. Kruhki so bili sveži in okrogli, vrhnja skorja je bila navzkriž prerezana, vmos pa dehel kos domače klobase. Ko so jih delili, ie ravnatelj ponosno stal zraven strežnice: pobuda je bila njegova' Jedli smo klobaso. Toda kruhke smo kasneje ametali po vseh kotih, m smetišnjce, ped stopnišče. Zdaj se spominjam tega kakor »ločina. Vasin spi in tiho smrči. Rad bi kadil. Toda tobak imam v desnem žepu. spim pa na desnem boku. Vselei, kadar zažari nemška raketa, vidim niegov poraščeni vrat in majhno uho, rdeče od spanca. Nenavadno, toda du njega gojim prav očetovska čustva. 1. Vroče je. Proti soncu je videti vse skozi nekakšno soparico. Ua/bdjeni /rak trepeta nad bližnjimi vzpetinami. Pusle so, kakor i/umrlo. Tam je nemška sprednja črta. Pešaki se morajo naspatl za noč, skrčeni ležijo na tleh po jarkih. Vsako noč kakor krti kopljejo zvezne jarke, grobe|o prehoden splet jarkov, kadar pa ustvarijo trdno ohrambno črto, morajo vse skupaj pustili in oditi dalje. Poznamo to stvar. Tudi Nemci snijo. Le straže na obeh straneh pa/iio, če se zgane kaj živega. Poredkoma zareglia strojnica — v soncu je komaj videli mršave pobliske — in snet je vse tiho. Pim nad zadetki še dolgo lebdi v razbeljenem zraku nad sprednjo črto. Za nami, onstran gozda, teče Dnjtgtf*, I-i || prcpLu ija sonce. Čudovita stvar, če bi se lahko okopali Toda na Iran t i je tako: prav blizu vode sedimo in pred mrakom m- mnivnm popiti niti požirka, kje šele, da bi sc kopali. Na belih oeščinah ni sledov golih nog. Le odtisi škornjev, kolesnice, kj vodijo v vodo, pa lijaki. Ir. dalje zgoraj, med nabreklimi vinskimi trtami, polnimi toplega soka se pražijo v soncu moldavskc kipeti je. kjer podnevi ni videti človeka. Nad njimi sta vročina in tišina. Vse to je za našim hrotprtl Vasin pripravlja zpjtrk. /. nu/rm odpre konservo HVinjne du< šene v lastnem soku, jo postavi na rob jarka ter obriše rezilo ob šop trave. Jemo z žlicami in mažemo meso na kruh. Udobno jemo pred nami je še ves dan in konsenza je zadnja. Ničesar nočemo pustiti. Jack L O M D O N HPI«tOI UllUae Riše: Jane« GRUDE* , ,--_-,-1_.--. ,--___- 100. Ko sta srečno prekoračila prelaz, sta se spustila v sotesko. Kavkreber proti njima je lezla raztegnjena vrsta ljudi. »Kakor Ba pogrebom gredo,« je omenil Cok. »In psov nimajo,« je dodal Kris. »Najmanj 200 jih je in vsi se opotekajo,« je ugotovil Cok. Bil Je cel indijanski rod. I Ha, Jeseničani, kakšni ste! Pa tudi natakarice v jeseniški Kazini bi se lahko včasih malo bolj obrnile pri delu in manj klepetale. • Za začetek ena potrošniška. Z zelenjavo je večkrat križ, ie posebej, če ni za to primerne trgovine. Ce pa je, je gotovo kaj drugega narobe. Pomislite, kaj se Je pred kratkim zgodilo moji Marjani na Zlatem polju, ko je fcla po solato. V dolgi vrsti je čakala že več kot pol ure. Kar naenkrat sc prodajavka, kljub temu da je bil pred trgovino velik rep, spomni in trgovino zapre. Čakajočim pa pojasni: »Cez eno uro se vrnem, grem na volitve.« Prav zanima me, kakšne so bile te vo-liiv. % Ne vem, kaj me je neslo v Stražišče. Kar žal mi je bilo. -Stopnice, ki vodijo z glavne ceste, so nemogoče. Nekje jih kar po polovico manjka. Se dobro, da sem hribolazec. Le na ta način Bem jih uspel premagati. % Sedaj moram pa še Jeseničane nabosti, kot kaže, so tega že precej potrebni. Sicer ne bom nič dosti besedlčil, kar poglejmo si, kai mi v piemu piše neki Jeseničan- »Zakaj tako? Ali so bili zastonj porabljeni težki tisočaki za park pred mehaničnimi delavnicami jeseniškega »Avtoservisa«. Namesto lepo urejenih gredic s cvetlicami je tu sda' vse polno plevela. Ali niso Jesenice tiste, ki izkažejo dobrodošlico ali slovo premnogim tujcem, ki prihajajo k naim. In še naprej, zakaj smo dali težke milijone za naše spomenike, če nimamo toliko zavesti, da bi jih lahko obsadili s cvetlicami in gr-movji v okras. Prav verjetno je, da nam je žal tovarišev, ki so padli za našo svobodo in zato smo Jim dolžni posvetiti nekaj ljubezni. Toda če ne mislimo o tem, se tudi nikoli ne bomo spomnili, da so Jesenicam potrebni rastlinjaki za vzgojo cvetlic In zelenjave, saj eto in sto kubičnih metrov tople vode steče iz železarne, ki bi Jo morda lahko uporabili za ta namen. Mirno lahko zaključimo, da ■o Jesenice najmanj oskrbovane • cvetjem vsa zadnja leta. Vendar ne mečimo vse krivde na tovarniški dim.« NESREČE NEPREVIDNOST Na cesti četrtega reda med Peračlco in Lešami sta v soboto T-julija) ob 15.30 zaradi neprevidnosti trčila motorista Jakob Boštnar in Metod Pogačnik. Oba voznika sta dobila sicer lažje poškodbe, medtem ko je bilo škode xva obeh vozilih za okoli 120.000 dinarjev. VELIKA SKODA OB VHODU V ponedeljek, 9. julija, se je traktorist Janez Holc vračal s Waktorjcm v gospodarsko poslopje Kmetijskega posestva Poljče. Pri uvozu na dvorišče je zadel ob betonski steber, zaradi česar je nastala na vozilu precejšnja škoda (800.000 dinarjev), medtem k'o zaradi trčenja ni bilo drugih poškodb. 0 Se Tržičanom bi rad eno povedal: imajo namreč majhen most, na katerem lahko pride do velike nesreče, ker Je na mostu precejšnja luknja. Odprtina na mostu je nevarna tako za pešce (ponoči) kot za vsa vozila. Bržkone v Tržiču pretiravajo z junaštvom, sicer bi mostlček ob prehodu čez železniški tir pri domu Partizana (pot potem vodi na kopališče, kjer Je te dni precejšnji »živžav«) že zakrpali. Tržižčanl, kar poglejte si to reč na sliki. OTROK PRITEKEL POD AVTO V nedeljo dopoldne se je v Lescah ponesrečil 4-letni Zdenko Ragus iz Zemuna. Otrok je pritekel na cesto v trenutku, ko je pripeljal avtomobil, ki ga je upravljal Jože Bohinc. S sprednjim delom je zadel dečka in ga zbil po cesti. Deček je dobil hude poškodbe na glavi. Takoj so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. POJASNILO V zvezi z nesrečo Ivanke Odar, o kateri smo objavili vest 30. junija letos, objavljamo naslednje pojasnilo: »Imenovano nI zbegal signal, ker ga šofer sploh ni dal, pač pa je ta vozil pri prehitevanju preblizu pločnika in jo z zadnjim delom karoserije udaril od zadaj v glavo.« Osnovna PTT enota Kranj sprejme ve* uslužbenccv-pripravnl- kov za delovna metsta v ptt manipulaciji, in sicer: 1. za delovna mesta na okencih pošt, 2. v odpravnem oddelku pošte Kranj 1. Za delovna mesta pod 1. je potrebna popolna srednja šola aH njej enaka. Za delovna mesta pod 2. pa je potrebna uspešno opravljena osemletka in starost nad 16 let. Osebni dohodek pripravnikov pod 1. je 25.000 ddn in pod 2. 17.000 din do opravljenega strokovnega izpita. Interesenti naj se zglasijo na upravi pošte Kranj. Uprava osnovne PTT enote Kranj 101. Indijanci so navalili na Kriša in Coka. Otepala sta se jih s palicami. Star Indijanec je stopil v ospredje in spregovoril: »Jaz Karluk. Jaz zelo lačen. Jaz zdaj jesti. Vsi zdaj jesti. Vsi kupiti Jesti. Vsi imeti zlato zelo dosti. Vi imeti hrana. Mi dati zlato, vi dati hrana.« 102. Karluk je iz mošnje privlekel veliko kepo kovine. „ je baker!« je vzkliknil Cok. »In ubožci mislijo, da je to ^ * »To zlato,« je trdil Karluk, ki ni razumel smisla Cokovega v^r** Takoj so se sporazumeli. Cok bo ostal in delil hrano. Kriš odšel v bližnji Mucluc po živež in ljudi. KRANJSKI KOMUNALNI SERVIS PODJETJA Z MNOGIMI DEJAVNOSTMI Za kranjski KOMUNALNI SERVIS bi lahko zapisali, da se ukvarja s številnimi dejavnostmi, saj je značaj podjetja tak, da skrbi za nemoteno in normalno življenje ljudi v mestu in izven njega. Kot podjetje je bila kranjska Komunala ustanovljena že leta 1956, medtem ko je prej delovala kot zavod. Vzporedno 6 Komunalo sta se takrat ustanovili še dve podjetji, in sicer Vodovod in podjetje za ceste in kanalizacijo. Prav zaradi tega, ker Komunala in podjetje za ceste in kanalizacije nista mogla povsem uspešno delovati,. 60 težili k temu, da bi iz obeh naredili močno samostojno podjetje. Do združitve med obema podjetjema je res prišlo 1. februarja 1958. leta, in sicer med bivšim podjetjem za ceste in kanalizacijo ter Komunalo v Komunalni servis, kot se še danes imenuje. Osnovna dejavnost Komunalnega servisa je sedaj razdeljena na dva sektorja, in sicer na komunalnega in gradbenega. Da pa podjetje lahko normalno in zelo uspešno posluje, ga imajo razdeljenega na 7 ekonomsih enot in eno organizacijsko enoto. Najmočnejša med ekonomskimi enotami je nedvomno gradbena, sledijo pa ji enota za polaganje tlakov in podov, avtomobilski - strojni park, lesni obrat, čistoča, ceste ter ekonomska enota vrtnarija in parki. V okvir organizacijske enote sodijo uprava podjetja, nadalje tržnica, tehtnica, kopališče, pogrebna služba itd. in predvsem tiste dejavnosti, kjer njihovih uslug za sedaj še ne morejo prodajati po ekonomskih cenah. Nasploh moramo posebej omeniti, da so cene najrazličnejšim uslugam, ki jih opravlja kranjski Ko- toliko skladov in da bi nabavile to ali ono osnovno sredstvo. Ko smo žc pri osnovnih firedstvih, naj omenimo, da je podjetje Komunalni servis od ljeno. Vrtnarija ne d*Lujft> dve leti. Ustanovljena ?^ ' namenom, da.^^ predvsem z urejala parke po Kramj^ pokopališče. Seveda je no pri tovrstni dejavnosti Marsikatero cesto v Kranju so asfaltirali delavci komunalnega servisa munalni servis občutno nižje, kot jih imajo za podobna dela po drugih slovenskih mestih. Delavsko samoupravljanje imajo v podjetju organizirano tako, da ga vodi delavski svet. O določenih problemih pa seveda odločajo vsi proizvajavci, ki delajo v posameznih ekonomskih enotah. Ekonomske enote o delitvi osebnih dohodkov same odločajo, medtem ko imajo sklade centralizirane. To zaradi tega, ker posamezne ekonomske enote še niso toliko močne, da bi si ustvarile Most na Okroglem pri Kranju servisa so zgradili delavci Komunalnega ustanovitve do danes kupilo že za 80 milijonov dinarjev osnovnih sredstev, za vrtnarijo - kot mlado dejavnost — p* so v zadnjem času porabili okoli 26 milijonov dinarjev. Ko se je podjetje ustanovilo, je imelo komaj 6 milijonov kredita obratnih sredstev, danes pa govorijo lahko že o 30 milijonih dinarjev obratnih sredstev. Vendar jim teh še primanjkuje, predvsem zaradi neplačanih številnih manjših računov (30 do 40.000 dinarjev). Kot smo že omenili, Komunalni servis skrbi za vzoren red in čistočo v mestu in Izven njega. Prav na pobudo Komunalnega servisa so v Kranju pred časom nabavili posebne posode za smeti. To je nedvomno pomembna pridobitev, saj so bile prejšnje posode dokaj neprimerne. Podobnih akcij, ki jih Je opravil Komunalni servis, je še več, med njimi naj omenimo samoiniciativno montiranje sodobne fluorescenčne razsvetljave na Cesti Staneta Žagarja. Kasneje so se po zgledu Komunalnega servisa za to navdu.šila še druga podjetja In danes je naše mesto zelo lepo razsvet- cej truda, saj najrazlio-^. lepotično grmičevje potraj kar tri leta, da dobi svojo ^e vo obliko. Danes je povprečno v jetju zaposlenih okoli 22n. . lavcev. Bruto dohodka eo ob ustanovitvi okoli 50 nuT> nov dinarjev, danes pa ^ ^ številka giblje že okoli 2«o^ lijonov dinarjev. Seveda Večkrat se čutijo delavci zap