DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja kot priloga »SLOVENCU* vsak prvi m tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide »DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za ceh, leto; 40 kr. ta pol leta. Naročniki »Slovenca« ga dobivajo zaatdnj. ~ Spm tn doptsi n, katerih še morda v občini ne poznajo. Hudo zadeva kmeta prepisnina, ki jo mora plačevati, kadar prevzame posestvo, vzlasti ker mora plačevati pristojbino od cele svote. Ako n. pr. kmet prevzame posestvo cenjeno na 10.000 gld., a je na njem 8000 gld. dolga, on mora plačati pristojbino od 10.000 gld., dasi je prav za prav prejel le 2000 goldinarjev. — Vrediti treba odpisovanje davkov xt Škode, ki leto za letom hujše zadevajo kmeta; Škode po toči, požaru ia živinski bole.ni. Želeti bi bilo postave, da bi se moral vsakdo zavarovati prot. tem nesrečam, in s tem bi bilo zavarovanje muogo ceneje. _ Znižanje cene za živinsko sol je za kmetijstvo velike važuosti, tudi v tem oziru se konservativni poslanci trudijo, da bi vlada kaj storila. — Potrebni smo postav proti ponarejevanju živil, vzlasti moke, žita, masla itd. - Postava o omejitvi pijančevanja potrebna bi bila vzlasti za naše kraje. — Poskrbeti bi bilo potreba, da se po postavnem potu pospešuje izvoz blaga, kar bi kmetu gotovo mnogo koristilo, ker bi je dražje prodajal. Na vse to dela konservativna stranka, h kateri se štejejo tudi slovenski poslanci. — Po vsi pravici torej tudi slovenski oratar sme popolnem zaupati konservativnim svojim zaupnim možem, ki so mu bili in mu bodo vsikdar zvesti prijatelji. Posestnik g. V. J a n iz Gorjan se pritožuje, da gorenjskemu kmetu vzlasti veliko škodo napravlja pomanjkanje pašnikov in pa lovska postava. V tem ožim treba za ta okraj kaj storiti, to je zšnje v gospodarskem oziru najpotrebnejše. G. dr. Sušteršič pojasnjuje, da so liberalci krivi postave glede pašnikov, ker hočejo za vse dežele vrediti vse le po enem kopitu, a se ne ozirajo na nzmere v posameznih okrajih. V nekaterih krajih žel^ namreč kmetovalci skupne pašnike, drugod si želč pašnike razdeliti. To se ravna po razmerah krajev. O drugi točki: .Razgovor o volitvi v deželni zbor" je govoril točno in temeljito preč. g. A. A ž m a n, župnik iz Gorjan. — V svojem govoru, povdarjal je g. govornik, da se pri volitvah gre za načela. Treba je skrbeti poslancem sa časno blagostanje in g(. spodarski napredek. Io za to povsod zlasti skrbi verni, konservativni poslanci. Toda samo to krinj. janu ne zadostaje, ker vedeti treba, da ves sedtaji napredek, vsi stroji in vse iznajdbe ne bodo pr«. gnale revščine in nesreč s povrSja naše zemlje. Človek potrebuje tudi žive vere, ki ga podpira ig ohranjuje tudi takrat, kadar je trda za kruh. -Ni torej verjeti takim, ki srečo obetajo brez vere, ali pa na podlagi take vere, kakor so si jo satsi vravnali. Poslanec naš mora toraj biti veren, konservativen mol. — Naš poslanec mori biti nadalje zanesljiv, s o a i a j e n mol, ki nas v odločilnem trenotku ne bo zapustil, imptk vselej neustrišeno branil naše koristi — gmota« is duševne. — Naš poslanec mora biti nož nesebičen! I a takega moža imamo v svoji sredi. Ti mož je naš domačin, naš rojak, posebno "velik dobrotnik bohinjske doline, U moi je župnik in duh. svetovalec g. Janez Mesar iz B»h. Biitrin. Njegove zasluge so znane ne le po Gorenjskem, ampik po celi deželi. Io če tega zasluioega moti, ki vseh 36 let svojega duhovskega delovanja tako nesebično dela za svoj rod, če tega moža zi poslanca priporočam, potom mislim, da ga ni na Gorenjskem moža in zavednega volilca, ki bi si opal reči: Tega ne maramo I — Ali zato ga ne maramo, ker nosi duhovsko suknjo! — Morda mi imenujete lahko kandidata, ki bi bil bolj nčen, kakor je on, boljši govornik kakor on, mlajši in čvrstejši kakor on, ali bolj zanesljivega, bolj znaiajnega, zaslužnega iu častijivejega nima naš okraj, kakor je g. M es ir! — Torej predlagam: G. Mesar naj bo naš Kandidat Listek. Podoba preblažene Device. (Obraz iz življenja umetnikov.) V samostanu sv. Marka v Plorenciji slikal je slavni umetnik brat Giovanni Fiezole svoje nebeško lepe slike. Bil je v tej dobi lep pomladnji čas v narav., a tudi v umetnosti. Doba ta je bila sicer zelo viharna; prepirov polno na vseh straneh in ljudstva zelo razdivjana in razbrzdana. — Toda kaj vse to moti pobožnega slikarja, ki se je skrival pred svetom v zavetju tihega samostana ter ondi slikal in molil V svoj. duši gledal in občudoval je lepe, nebeške podobe k. se razodevajo angeljskim nebeško-čistim srcem. Te podobe vtelesoval je na platno in z njimi je hvalil Boga ,n razveseljeval in blažil ljudi Z lepimi slikami je brat Giovanni okrasil samostan. Ze je stal nad samostanskimi vratmi sv Peter s prstom na ustih, opominjajoč vstopajoče, da je tukaj kraj tihega miru in resnega premišljevanja. Naslikan je bil že v veliki dvorani Vzveličar na križu. Ta prekrasna podoba vstvarjena med solzami ganili je tudi gledalca do solzi. Pred to podobo stil je ravno danes ponosni Kozma Medicejski, znani prijatelj in podpornik umetnikov; ta prizor ga je Pre" vzel; nevedoč kedaj, pokleknil je pred Križanega in vstavši poljubil roko skromnemu umetnika, najbližjemu možu svojega časa. Slava in občudovinje obdajali ste ga v samotni celici, toda njega ta posvetni sijaj ni oslepil. Bil je utrjen v svojem dulm. Vedel je, da ima svoje darove od Boga, da je umetnost hčerka božja. Toda, kaj je danes bratu umetniku? Zamišlja sloni pred obokom pri oknu kapiteljske dvorsne-Neki teman oblak zagrinja umetniku sicer zmir^j jasno čelo; iz sicer vedno veselega in zadovoljnega očesa odsevala je skrita tuga. Pred seboj je imel ' lepi posodi šopek cvetlic. Dobil jih je zjutraj ob pri volitvi v deželni zbor. — Temu predlogu zbor soglasno in z gbdniml dtivio^klJci pritrdi. K sklepu povdarja gosp. predsednik, naj volilci skrbd, da se ugodno izvršb prvotne volitve, pri katerih naj si izvolijo same značajne mož6, ki bodo vsi soglasno duč 10. septembra H>nli g. Mesarja kot'poslanca v deželni ^t>or. 3 tem se je završil ob 7. uri shod »Katoliško-^alitlčnega društva", ki gotovo ostane vsem udeležencem v dobre® opominu. -r * ! '1, ; 1 ' "U Kaj je novega po svetu? V nedeljo, dne 16. t. m. je papež LeonXIII. obhajal svoj god. Ta dan poklonili so se mu kardinali ter mu srečo voščili. Papež je pri tej priliki omenil, da se čuti vkljub hudi vročini zdravega iu trdnega ter upa, ako je božja volja, da bo še enkrat doživel svoj god. Slavnemu papežu Leonu XIII. še mnogo let in njegovim delom obilno blagoslova božjega! — Dva dni pozneje, dn<5 18. avgusta, pa smo obhajali mi Av6trijanci rojstni dan presvetlega cesarja, ki že toliko let tako skrbno in slavno vodi našo državo. Bog ga živi v blagor Avstrije še mnogo let! — Dve razstavi so zdaj odprte v Avstriji in sicer imajo Cehi svojo razstavo v Pragi in Hrvatje svojo v Zagrebu. Na obeh je videti mnogo zanimivega, kar priča, kako lepo napredujejo v gospodarstvu naši slovanski bratje. — NemšJei cesar se je na potu nekaj poškodoval na nogi iu je moral dlje časa ostati v postelji. Nemški katoličani imajo letos svoj katoliški shod v Danzigu od 30. avgusta do 3. septembra. — Vročekrvni Francozi se zelo | vnemajo za rusko-francosko zvezo, ker upajo, da se jim bo po tem potu mogoče maščevati nad Neme.i. — Vlada še vedno preganja redovnike, vzlasti iz bolnišnic in šol. Vkljub temu imajo katoličani veliko boljše svoje šole, kakor so pa državne. Tako je moral nedavno naučni minister pri javni skušnji učencem iz jezuitskih šol priznati prva darila kot najboljšim učencem. — V Bruselju na Belgijskem imajo soci-jalni demokrati ali po naše prekucuhi od 16. do 23. t. m. svoj mednarodni shod. Zahtevali bodo odločno splošno voliluo pravico; drugi pa bodo neki že silili, da naj vdarijo in s silo pridobe svoje pravice. — Mladega srbskega kralja Aleksaudra vodili so ministri v Peterburg in nazaj gredo tudi na Dunaj in v Išel, kjer ga je naš cesar sprejel posebno prijazno. — Bolgarski knez se je vrnil s popot-vanja zopet domov ter naznanil Bolgarom, da njih dežela vživa spoštovanje pri raznih evropskih državah, vzlasti se je tega prepričal pri avstrijskem cesarju, +£3H—i-- vznožju Madonne, katero je prejšnje dni dovršil v neki celici. .Kaj ti je danes, brat Giovanni, da si tako zamišljen?" S temi besedami potrka na ramo zamišljenemu umetniku njegov duhovni in telesni brat Benedetto. — .Kako, da ti je zastala roka? Kako, da ne nadaljuješ pričete slike?" .Ne vem, kaj mi je, dragi moj Benedetto. Zdi se mi, da me je danes zadelo prvo, veliko gorjg na svetu. Kakor da bi me bila zapustila milost Gospodova! Glej, Benedetto, pogostokrat ste se čudili, ko so bile podobe na mojih slikah tako naenkrat dovršene, vse je bilo do malega natanko izdelano, nič ni bilo treba popravljati. Tedaj ste me povpraševali, kako je to mogoče. Jaz sam nisem vedel kako. A zdelo se mi je vselej, kakor da. bi mi Bog sam kazal obraz Odrešenikov in obraze svetnikov božjih, ko sem slikal svoje podobe. Zdelo se mi je, da ne vodi moja roka čopiča; da me le neka notranja sila goni, izročiti platnu to, kar mi je žarelo v duši v popolni jasnosti in v najlepši svitlobi. Moj trud, moja umetnost niste torej vstvarile lepih slik, pač pa milost Gospodova. In to milost, zdi se mi, da sem danes izgubil. Ravnokar sem narisal načrt za podobo Marijinega Oznanjenja. V angeljski milobi stoji pred menoj poslanec nebeški, ki je donesel blaženi Devici presrečno oznanilo. Jasno gledam pred seboj ono priprosto revno, a vendar tako lepo vrejeno, milo in prijazno sobico, kjer je bivala Izvoljenka nebeška. Ob njenem molitveniku klij6 iz tal srebrno-bele lilije, na njem je položenih par prelepih knjig; a blažene Device, Nje ne morem zagledali. Kadar se mi zdi, da se ima prikazati, vleže se po sobi nekak mrak in vse izgine v nočni temini izpred mojih očij. „To je poskušnja, brat Giovanni, kakeršne rade spremljajo nas ljudi v tem solznem domu. Ne obupaj I Trpi in moli!" Tako je dejal brat Benedetto in brat Giovanni je trpel in molil. Toda minul je teden in zopet eden. 16* Kaj je novega Kranjsko. Na Brez o ton pri Ljubljani se je prav slovesno vršila zlata maša ondotnega župnika {•st. g. Potočnika. Tudi cesar je zlatomašn.ka odlikoval z zlatim križcem s krono. — Pri sv. Lenartu nad Loko je opravil dne 9. avgusta slovesno sv. mašo g. J. Kržišnik. Lepo je njemu in vernim govoril v cerkvi preč. kanonik gosp. Luka Jeran. — Na Trali pri Poljanah dobili so za farno cerkev nove zvonove. Slovesnost zato so imeli 9. avgusta. Cerkveni govor je imel č. g. dr. Kr. Lampe. — Umrl je v Ljubljani gospod L. Robič, mož poštenjak, ki je bil več let deželni poslanec za ljubljansko okolico. — Iz Šenčurja pri Kranju se nam poroča: Pri uas imamo zelo »labo letino. Nekateri šo komaj polovico toliko pridelali kakor druga leta. Proso nekoliko lepše kaže. — Dne 11 t. m. umrl je pri nas posestnik iu gostilničar g. Matija Golob, mož stare korenine in značajeu poštenjak. Imel je lep pogreb. Tudi od daleč iz Kranja, Loke, Tržiča Kranjskegore itd. so prišli pogrebci. Naj v miru počiva! — IzCirkuice nam pišejo: Poleg gasilnih društev v Cirknici in ua Rakeku se je v naši fari osnovalo tudi v Dolenji vasi. Kupiti >o morali brizgalnico in nato so še društvo vstanovili, ki šteje sedaj 28 mož. Sezidali so tudi sredi vasi lično shrambo za brizgalnico. Dne 16. avgusta je preč. g. dekan cirkniški blagoslovil novo brizgalnico iu prostore. Te slovesnosti vdeležili so se tudi gasilci iz Cerknice in Rakeka. — V nedeljo dne 23. avgusta bo priredilo društvo za olepšanje trga cirkniškega tOmbolo z po Slovenskem? mnogimi dobitki. — V Begu njah pri (Jirkniei delajo priprave za napeljavo pitne vode. teleti bi bilo. da bi se tudi napeljala v vas Bezuljak, ki ima 51 številk, a nobenega studenca. Troškov bo res treba, a zdrava pitua voda je tudi veliko vredna. — V Ribnici so imeli dud 2. avgusta lepo slovesnost, dve novi maši na en dan, kateri sta darovala gg. Alojzij in Franc Cešarek. Prvi jo je daroval zjutraj ob pol šesti uri, lep cerkveni govor je imel g. dr. Jos. Lesar. Ob 10. uri daroval jo je g. Frančišek, kateremu je v cerkvi govoril preč. g. kanonik Klun pojasnjujoč v pomenljivem govoru delovanje iu zasluge slovenske duhovščine za slovenski narod. Štajersko. V Mariboru osnovalo se je društvo za zidanje nove cerkve v (iraškem predmestju, ker dosedanja več ue zadostuje za daut šnje razmere. To je takozvana .slovenska fara" ali frančiškanski cerkev. — Na Dobi u i so dne 9. avgusta topli-čarji priredili tombolo v prid učencem tarnanje Jole. Skupili so 140 gld. Za ta znesek bodo omislili obleko iu obutje vbožnim otrokom. — V Trličnu pri Rogatcu je mladenič Ferdo Krušelj v roko vzel puško ter poskusil napeti petelina. To storivši, puška je počila iu usmrtila štiriletnega Tončeka Plau-ako-vega. — Trs no ušico zasledili so pri Sv. Katarini blizo Rogatca, potem v Halozah : v Turkovščaku, Lihteueku, Velikem Okiču. — Pri kopanji v tonili so: v Dravi pri Ptuji pekarski učenec Friderik Ploj od Sv. Jurija ob £čavnici, v Savini pri Zidanimostu pa llletni Košekarjev Jožek in 16letni Krnil Klanšek. V celico njegovo prihajali so slavni slikarji iz Florencije, Arnatella, Massaccio in drugi. Gledali so in strmeli občudujoč slike skromnega brata, kije v živi krščanski veri vdihal svojim podobam ono nad-zemsko, nebeško duhovitost in milobo, katere naslikati svetni umetniki niso mogli. Sedaj pa so ga našli brez dela. Čopič je ležal poleg njega; on pa je zamišljen ostal v svoji celici. Zdelo se mu je, kakor da bi bil oslepel; skušal je vedno spregledati', da bi videl podobo, po kateri je tako silno hrepenelo njegovo srce. Vedno je še iskal v svoji duši krivdo in zato je neprenehoma trpel in molil. Pokoril se je celo po noči in že popolno obnemoglega objemal ga je spanec. Neko noč donesel mu je spanec sladki sen Zdelo se mu je, da seje bližal cerkvi „Santa Maria Novella«. 2e je videl skozi velika vrata lučico goreti pred altarjem Matere božje. Večerilo se je in zahajajoče solnce poslavljalo se je s svojimi žarki od podobe Marijine. Brat Giovani je iskreno molil svojo „Zdravo Marijo", upajoč, da vendar zagleda obraz, po katerem toliko hrepeni. Tedaj pa se vstraši. Nad seboj zagleda Madonno, a obrat ji je bil pokrit z gosto tančico: pokaže mn na klečalnik pod lopo. .Tukaj", tak glas zdelo se mu je, da sliši, „tu boš jutri ob zgodnji uri videl obraz, katerega želim, da slikaš ua moji novi podobi". Brat Iriovanni se vzbudi iz sanj. Jutranje solnce je ravnokar posvetilo skozi okno v celico. Spal je dolgo proti svoji navadi. Bilo je lepo jutro. Ptice so pele po samostanskem vrta in rože so se čez noč okrasile z novimi cvetovi. Vse se je radovalo mladega pomladnega življenja. Tudi naš umetnik čutil se je pomlajenega. Nova nada, novo zaupanje v Boga polnila mu je plemenito srce. Ni ga zapustila milost Gospodova; bila je le bridka poskušuja. Svojim sanjam je verjel in zdele so se mu, kakor prerokba. Ročno opravi svojo jutranjo molitev in se pod» ua pot proti zaznamovani cerkvi. Ljudij je bilo še malo videti po mestnih ulicah. Kolikor bolj se je — V S lovenjigradcu je nad ječami skoz nekoliko dnij vihrala bela zastava v znamenje, da niso v .kletki" imeli nobenega ptička. — Premij iranje konj bode se vršilo dnd 7. septembra v Ljutomeru, dne 9. sept. v Ormožu, dne 11. sept. v Celji, dne 12. sept. pri Sv. Lenartu blizo Maribora, dnd 13. sept. v Brežicah. — Štajarska hranilnica v (iradcu je povodom štiridesetletnice vladanja svetlega cesarja Franca Josipa sklenila, da bode vsako leto dajala darila pridnim hlapcem in deklam, v obče poslom in služabnikom, ki so dolgo vrsto let služili, a sedaj več ne morejo delati. Lani je hranilnica delila podporo po nemškem Štajarskem, letos je za podporo v skupnem znesku 1600 gld. na vrsti slovenski del dežele. Dotične prošnje se morajo izročiti pri c. kr. okrajnih glavarstvih: Radgona, Ljutomer, Ptuj, Maribor, Slovenjigradec, Celje, Brežice. — Pri vinorejskej šoli v Mariboru razpisano je sedem deželskih štipendij, zatem po jeden štipendij okrajev Celje, Maribor, Brežice. Mladeniči 16 do 26 let stari naj se osebno oglasijo do dne 15. septembra s prošnjami pri vodstvu šolskem v Mariboru. — V SI a le čj i pri Dobrni so v kuhinji mrtvo našli 62 let staro gospodinjo Potočnik-Slatečnikovo, zadel jo je bil mrtvoud. Cerkev in šola. Zavetnik kuge sv. Rok v Dravljah. (Zgodovinska črtica.) Ko je v miuolih stoletjih počil glaa po Evropi: .Kuga se bliža!" so ljudje strahu zatrepetali io obledeli, čavži to besedo. Tedaj je rod človeški prav vedel, da je hudo na svetu. Dandanes komaj v&no, kaj se pravi — gorjd. Zgodovinopisci trd jo, da je kužna kosa po Slovenskem pokosila več ljudi j, nego svojeddbno turški meč. Pad ne stoji zastonj v lita-nijah prošnja: .Kuge, reši nas o Gospod!" Na Kranjskem sicer ni tako kruto morila kuga, kakor drugod, na pr. na Slovenje Stirskem, o kateri je spisal dolgo zgodovino č. g. župnik M. S 1 e k o v e c. A tudi za našo deželo bila je ta šiba božja večkrat sila občutljiva, kakor nam to dokazuje temeljito in bližal cerkvi, tem nemirnejše mu je bilo srce; up, in strah prevladovala sta mu dušo. Že je blizo cerkve .Santa Maria Novella". Željno se ozira po lopi okrog. Precej zagleda na klečalniku sloneti žensko. Z rokama je zakrivala svoj obraz in čuti je bilo, da — joka in vzdihuje. — Brat Giovanni tudi poklekne, da pozdravi Marijo. Počakati hoče, da ženska opravi svojo pobožnost. Čudno se mu je pa zdelo, da na vse zgodaj zjutraj išče že tukaj pomoči v solzah. Hipoma se ženska vzdigne s kiečalnika. „Ne zamerite, blaga žena, da vas tukaj nagovorim", pravi slikar-umetnik, „a naznanilo se mi je v sanjah, da vas danes ob tej uri tukaj dobim. Kraljica nebeška želi, da vaš obraz nosi na podobi, katero imam naslikati." Ženska, ki je za trenotek pogledala umetnika, še bolj zakrije svoj obraz. Bila je dekle v najlepših letih. — .Ta obraz", rekla je bolj tiho, .je moja največja nesreča. — Toda kdo ste, tuji mož, da kaj tacega zahtevate od mene?" zanimivo opisuje v članku „0 človeški kugi na Kranjskem" v letošnjem .Izvestju muzejnega društva" za Kranjsko č. g. arhivar in kurat Ant. K o b 1 a r. Ko se je bila čez 25 let prestanka zopet zanesla koga v ljubljansko škofijo I. 1624, zapovedal je — tako nam pripoveduje č. g. A. Koblar v na-pominanem članku — škof Tomaž Hren molitve in sprevode in opoldne pa jeden četrt ure zvoujenje po vseh cerkvah škofije naše in z vsemi zvonovi. Leta 1714 je ljubljanski škof zapovedal zvo-njenje zoper kugo prestaviti od devete ure na sedmo zjutraj. Se dandanes zvoni ob sedmih zjutraj z velikim zvonom po mnogih cerkvah na Kranjskem. Ko je v septembru leta 1715 še hudo divjala kuga po sosedni deželi, je za nje odrrnitev bila .Jaz sem brat Giovanni, upam, da mi zaupate." „Oj", vsklikne dekle, .sveti mož, ki v nebesa vidi in se z angelji igra." Globoko se je priklonila in ponižno poljubila rob njegove obleke. Tedaj pa so se vsuli zlati lasje po njenih ramenih, pokazal se je njeni lepi obraz, prava podoba nedolžnega srca in umetnik je videl, da si je Marija vredno izbrala kot svojo podobo na zemlji. Videl pa je na nedolžnem obrazu skrito globoko, nemo žalost; vzlasti so solzne oči pričale o bolesti, ki je mučila njeno dušo. — Zaupno ji zatorej reče častitljivi brat Gio-vauni: .Ti trpiš, dete moje, hudo trpiš? — Ali bi ne marala meni zaupati, kar te teži. Mogoče, da ti jaz pomorem iz zadrege?" .Predobri ste, blagi gospod", odgovori mu Flo-rentinka, .toda za moje bolečine ni nobenega zdravila na svetu. Smrt, ta bo prinesla hladila bolni duši. Revna sem, sirota sem. Stara vrtnarica, moja varhinja, me je vzrejevala in skrbela za-me. Pri njej sem se naučila moliti, delati, peti in vence plesti. oznanjena v Ljubljani procesija, ki je šla iz stolnice v cerkev sv. Jožeta, patrona kranjske dežele, k bosonogim avguštincem. In naslednje leto so bile zahvalne slnžbe božje, ker so bili Kranjci obvarovani kuge. Še I. 1738 je ukazala deželna vlada na Kranjskem, naj se opravljajo pobožuosti po odredbi Škota in gorenjskega naddijakona, da se odvrne kuga, in ljudje nij gredo k spovedi, da se opero velikih grehov. Pritepla se je kuga v Kvropo iz jutrovih dežel. Razsajala je ob raznih časih, zdaj bolj, zdaj manj srdito. Znano je iz zgodovine, kako je 1. 430 pr. Kr. razdevala Sparto. Davila je gotovo tudi po deželi, ki se zd»j imenuje Kranjska, že prva stoletja po Kristusu. Valvazor nam jo tu prvič omenja I. 792. Vsled silnega deževja je strahovito narasla Sava. Nastopila je potem lakota in za njo je prišla, kakor navadno, kuga, ki je muogo mladih in starih položila v grob. Trkala je tudi na vrata plemenitnikov s tako silo. da jih je le malo ostalo živih. Zopet je strašila Kranjce I. 8S3. Toliko jih je pomrlo za kugo, da so mnogokrat v en grob zagrebli po dva mrliča. Ce je verjeti Dolničarju. je Ljubljauo I. 1006 kuga razdejala, ker pravi, da je pomrlo za njo 12.000 prebivalcev, litina pa je, da je ob istem času hudo morila po Slovenskem L. 1195 so priletele na Kranjsko nestevilne trume kobilic. Počepale so v vodo, ki je vrgla uto-njene na suho. Začele so gniti. delale grozen smrad in zasejale kugo. Splošni sovražnik človeškega rodu je I. 1230 posebno hudo streljal svoje brze pušice po vsi Kranjski in po Frijulskem. Mnogo ljudij je I& ^ mrtvih popadalo ua ulicah. 8tra*ansko je i0pit razsajala I. 134S po vsi Evropi. Za verne kmete pa je bilo tedaj najbolj u. lostno. da so bili ločeni od farne cerkve, če se )» kuga lotila vati. Take okužene soseske so dobile časih svoje dnine pastirje, ki so kontumacovani opravljali službo božjo pri njih podružnici. V ]0pi pred cerkvico se je postavil altar in vemo ljudstvo je nekoliko oddaljeno bilo zbrano pod milim nebom k najsvetejši daritvi. Lebko se misli, kako da eo ljudje v taki stiski klicali na pomoč Boga in svetnike in delali slovesne obljube. Za kužne patrone so si izbrali Marijo Devico, sv. Roka, ki je sata poskusil, kaj je kuga, sv. Boštjana, sv. Harbaro, sv. Rozalijo in druge. Po raznih krajih so postavljali tem svetnikom na čast altarje in uove cerkve. Omenimo naj le treh cerkva, ki so se postavile oi Kranjskem na čast sv. Roku, namreč v I)ravlj»b pri Ljubljani, pri sv. Roku v fari šentvidski na Dolenjskem in na Tolstem Vrhu v fari šentjernejski. Ilerrard \Vuseth, posestnik (iracarjevega Turna, je radodarno I. 1682 odstopil na omenjenem griča toliko svojega posestva, da je na njem sezidala srenja cerkvico na čast zavetnika kuge. (Dalj« prih.) Iz ikofovlne mariborske C. g. Strah, župuik pri Sv. Roprtu v Slovenskih (ioricah. so letos j*>dini duhovnik, ki so služili zlato sveto mašo Pri slavnosti so pridigali prečast. gosp. kanonik dr (iregorec, državni poslanec in župnik pri Noticerkvi. Pridigar so o svojem času kot šolar gospodu v tamošnji fari mini9trirali, po- Že kot otrok sem prodajala po mestnih ulicah šopke. Hodila sem povsod, a moj angelj varuh varoval me je vsega zlega. Ljudje >o me prav radi imeli in prodala sem prav muogo šopkov. Med drugimi je posebno rad neki mladenič kupoval šopke od mene. Bil je mlad in zelo prijazen. Videlo se mu je, da me rad vidi in tudi jaz sem ga rada imela. Lpo je govoril z menoj in obetal mi je, da me bo v zakon vzel. Jaz uboga reva sem mu verjela; nisem vedela, da je plemenitega stanu, knežji sin. Rada sem ga imela, a še rajše svojo nedolžnost. Zato mi je bilo bridko, da so celo otročaji po mestnih ulicah kričal, za menoj: Poglejte jo, potepenko. ki hoče bit. kneginja! Ha, ha!- Toda to še ni najhujše. Včeraj zvečer pride bogato oblečen, ponosen, star gospod z mnogimi dičnimi spremljevalci pred našo kočo. Bil je oče mojega mladega prijatelja. Bežnim glasom mi reče: , /VIa(fDgt! Ti Si Zm°tiIa srce mW tako, da se sedaj brani izbrati stanu primerno nevesto! Ako se mi takoj ne spraviš z mesta, teda) te dam zapreti in ti pokažem, kako se godi takim potepen-kam." Sinu knežjemu pa so pripovedovali, da nisem nič vredna, in moj prijatelj to verjame. Zato bi rada umrla in v miru počivala, da bi nič več ne vedela o sami sebi, nič več o zlobnem, nezvestem svetu." Ko je govorila, gledal je umetnik v njen obraz in prepričan je bil, da po nedolžnem trpi grdo obrekovanje. , Mislim, da ti bom jaz pomagal iz zadrege", prari umetnik. .Pojdi v mini, a ne pozabi nauka, ki ti ga dam na pot: Ni je stvari na svetu, ki bi popolno zadovoljila človeško srce; ker srce naše ni mirno, dokler se ne spočije v Bogo Ne pozabi teh zlatih besed! Z Bogom, dete moje!" Se tisti dan je brat Giovanni prav pridno slikal in v dveh dneh je bila dovršena slika Marijinega zneje pa službovali kot kapelan. — Sledeče leto bodo, daj Bog, zlato mašo slavili štirje gospodje: prelat msgr. Orožen v Mariboru, nadžupnikjF r o h 1 i c h na Slatini, župnik Toplak pri Sv. Lenartu blizo Velikenedelje, župnik U 1 a g a pri Sv. Vidu blizo Šmarija. — Šestdeseto leto duhovniške časti sta letos diu' 31. julija dopolnila gospoda: Frass Franc pri sv. Trojici v Slovenskih Goricah in Frass Valentin pri sv. Barbari blizo Maribora, oba biserno-mašnika sta duhovnika v pokoju. — Danes imajo v škofovini mariborski tri bisernomašnike in devet zlatomašnikov, a skupno število vseh duhovnikov je 468. Gospodarske in obrtnijske stvari. Mlade golobe hitro opltaš, ako jih deneš tedaj, ko jim začne perje rasti, v kak košek na mehko podlago iz mahu ali pa sena. Košek postavi na zračen, toda teman kraj. Potem pitaj živali vsak dan po trikrat v presledkih petih ur s kuhano, mlačno-topio koruzo. Pri pitanji jim odpri kljun ter jim daj polagoma 80 zrn požreti. Ako 10 do 12 dnij tako ravnaš, izpital si bodeŠ goiobiče, ki bodo imeli zelo nežno in okusno meso. Mravlje preženeX iz sobe Vzemi gobo, ki ima velike luknjice, izmij jo v topli vodi, posuši in obilno potresi s sladkorjem ter jo položi tjekaj, kjer se mravlje nahajajo. Hitro se začno mravlje na gobi zbirati. Ko jih je mnogo na gobi, jo vrzi v vodo in potem z novega nastavi. O napenjanju goveje živine piše izkušen živiuozdravnik: V tridesetih letih, odkar služim, spoznal sem neko domače zdravilo, ki je v prav mnogih slučajih pomagalo. Vzemi 2 ali 3 glavice češnja, je na drobno razreži ter zavri v enem litru mleka, nato prelij vse v drugo posodo, pokrij z desko ter pusti Oznanjenja. Augeljsko lepa stala je Marija pred poslancem božjim, nosečim ji veselo in častno sporočilo. Precej, ko sliko dovrši, poda se umetnik k Kozmu Medicejskemu, posebnemu prijatelju in podporniku lepih umetnostij. .Ali bi bili tako milostni, da bi prišli pogledat moje najnovejše delo?" In mogočni plemenitaž gr6 takoj s skromnim umetnikom.v samostansko kapiteljsko dvorano. Ostrmel je, gledajoč na podobi ne-beško-lep prizor, v katerem je zjedinjena nadzemska lepota s ponižnostjo in nedolžnostjo. — Tedaj pa je slikar povedal zgodovino te slike. »Plemeniti gospod", rekel je brat Giovanni, .prosim Vas pomagajte deklici iz zadrege. Vi to lahko storite. Ako bode bogata, ne bode reč branil oče svojemu sinu, da jo popelje kot svojo nevesto na očetov dom." Brez odlašanja je Kozina Medicejski uslišal umetnikovo prošnjo. stati ^v hlevu.*Kolikor stareja je ta tekočina, toliko boljša postane vsled vrenja. Kedar žival napenja, daj ji tega zdravila '/* ali pol litra ter to ponavljaj vsak četrt ali pol ure, dokler se ji ne zboljša. Živini, ki slabo prebavlja ter jo zarad tega večkrat napenja, daje se z dobrim vspehom nekaj dnij vsak dan po enkrat ali dvakrat tega zdravila. To priprosto sredstvo" je skoraj vselej pomagalo. Nasledki slabih letin. Kmetje večinoma po vseh evropskih državah mnogo trpe zaradi slabih letin v zadnjem času. O takih žalostnih razmerah čujemo zadnji čas zlasti glasove iz Ruskega in Nemškega. Na Ruskem grozi kmetom v mnogih krajih huda lakota. Posebno kvar delajo zemskim pridelkom bramorji in črvi. V mnogih krajih mora že gosposka ljudem skrbeti za živež. To je pa težko zlasti za dovažanje, ker pogosto ni železnic in dobrih cest. Ruska veliko žita izvaža v druge kraje, posebno tudi na Nemško. Ker se pa ruska vlada boji, da bi žita, vzlasti rži ne zmanjkalo za domače potrebe, zato od 27. t. m. ne bodo smeli iz Rusije Nekega dne spet zapusti umetnik svojo celico ter se poda proti hišici, kjer je stanovala nesrečna nevesta. „Kje je vaša deklica?" vpraša brat Giovanni staro varhinjo, ki je sedela sredi lepo cvetočih rož. „Ej, naša deklica, kmalu ne bo več naša. Vsaki dan hodi v samostan sv. Klare in pravi, da hoče tudi ona vstopiti v samostan. — Meni to ni všeč. Dokler me je potrebovala, bila je pri meni, a sedaj me zapusti, ko bi mi morala pomagati pri delu." Stara varhinja je bila po mestu znana skopulja. Umetnik šel je t samostan sv. Klare. .Sedaj si bogata, draga moja", govoril ji je brat Giovanni, ko jo je dobil pred samostanom. Plemeniti Kozma Medicejski je tvoj zagovornik pri očetu tvojega tnladftga prijatelja in stvir se je vredila popolno po tvoji volji. .Častiti mož, prepozno pridete. Ljudje so sumničili mojo poštenost in tudi on, ki bi bil moral izvažati rži ua zapad. S tem je posebno zadeta Nemška, ki doma ne pridela dovolj žita za svoje potrebe ter ga dobiva posebno veliko od Rusov. Cena žitu zato na Nemškem zelo rase in tudi ondi se je bati lakote. Rus hoče s tem tudi Nemčijo poplačati, ker mu U v mnogih drugih rečeh nasprotuje. — Za nas Avstrijce bo imela ta prepoved boljše nasledke. Mi ruske rži ne potrebujemo, ker v Avstriji je dovolj pridelamo za svoje potrebe. Ako se je ruska rž uvažala v naše kraje, bilo je to v škodo ceni naših domačih pridelkov, ker se je domača rž prodajala slabeje in ceneje. Gotovo je, da bo cena rži in sploh žita letos poskočila, kar bi bilo za uašeg» kmetovalca nad vse potrebno. To se bo zgodilo vzlasti tudi zaradi tega, ker bo Nemška prisiljena zuiiati carino za žito, ki se dovaža iz Avstrije. T rimi cetut v Mariboru. Pšenica 7 gld. (50 kr., rž rt gld. 20 kr., ječmen 5 gld. 80 kr., oves 3 gld. <>0 kr., koruza « gld. »JO kr., hajdina ti gld. 10 kr.. krompir l gld. 90 kr., vse po hektolitru; kilo fižola 12 kr., leče 28 kr., graha 24 kr., riže 28 kr., suhih siji v 32 kr., čebula 6 kr.. hrena 16 kr., masla 1 gld. masti 64 kr., slanine (špeha) sveže 58 kr, povojene 70 kr., putra 90 kr Razne novice. (Novi deželni glavar kranjski.) Svojim bralcem naznanjamo veselo novico, da je deželni odbornik g. Oton Detela imenovan na mestu pokojnega dr Poklukarja deželnim glavarjem kranjskim. Vsi pošteni Slovenci vzlasti na Kranjskem bodo iz-vestno radostno pozdravili to veselo vest. kajti novi deželni glavar je odločen konservativec, on je marljiv podpredsednik katoliško-političnega društva in je na raznih shodih tega društva odločno povdarjal svoje katoliško, konservativno prepričanje, kateremu je vsikdar zvesto služil v vsem svojem javnem delovanju. — Novi gosp. deželni glavar je pa tudi vsikdar zvesto služil svojemu naroda in deloval v njegovo korist, vzlasti uspešno v gmotnem obzira kot deželni odbornik. Neprecenljivih zaslug si je pridobil pri vreditvi zemljiščnega davka za našo deželo. Vnemal se je za slovensko narodnost in dobro poznati moje srce, verjel je tem govoricam. S takim človekom bi jaz ne mogla živeti srečno. Sedaj še-le tudi prav popolno spoznam, kako resnične so besede, katere ste mi vi govorili, ko sva se prvič videla, rekoč: Ni je stvari na svetu, ki bi zamogla popolno zadovoljiti srce človekovo, ker je srce naše vstvarjeno za Boga in ui mirno, dokler se v Bogu ne spočije ..." Brat Giovanni občudoval je pri teh besedah milost Gospodovo, ki naravne moči tako mogočno podreja nadnaravnim namenom. Zadovoljen in srečen reče deklici: „Ti si za-se najboljši del izvolila! Mir s teboj I Z Bogom 1" In ločil se je umetnik od deklice, vrnil se domov, deklica pa je hitela v cerkev zahvalit Boga za pomoč, ki ji je bila v delež v najtežjem trenutku njenega življenja. osnoval slovenske čitaiaiee te v oni d in nazaj je cena na polovico Znižana. — Na sv. G o r o pri Gorici pelje pa posebni vlak v ponedeljek"T. sept. t. 1. Cena je zelo znižana za vse postaje med Celjenj, Trstom in Gorico. — Vozne listke razpošilja po t oj-valni odbor v Ljubljani Marijin trg št. j. Cerkvene slovesnosti bodo lepo vrejene, zato ae je nadejati obilne udeležbe. — V Zagreb povodom razstave gre posebni vlak po jako zni žani cedi dud 8. sept. in sicer iz Gorice, Trsta, Reke ozir. Ljubljane in Maribora čez Zidanji most. Vozni listki so veljavni 14 dnij. Vlak se vrne zvečer 8. sept. ob 11.30 iz Zagreba. -4-Tudi v Prago bo šel še poseben vlak dnd 21. sept. t. 1. Več o tem se zve pri g. Jos. P a u 1 i n u, potovalna pisarua v Ljubljani. Ker je to zadnji posebni vlak v Prago, nadejati se je obilne udeležbe. (Posvečuj praznik!) L. 1874. odpotoval je ruski car Nikolaj I. na Angleško. Sprejemali so ga Angleži z velikimi slovesnostmi. Ruski car si je pridno ogledoval zanimivosti v mestu Londonu. Vzlasti so ga zanimive velikanske tovarne za vlivanje železa, katere je vodil gospodar James Nasmyth. Car je izrazil željo, da bi si ogledal, kako delajo po tovarnah. Neko nedeljo zjutraj stopi služabnik carjev k Na8inythu. Vse je biTo praznično, mir in tlhota sta vladala po velikanskih tovarnah. Gospodar je tj|l namreč bogsboječ mož, ki je posvečeval nedelje ia tudi pri delavoih gledal na to. Kedor ni spolnoval božjih zapovedi, takega je takoj odslovil. — Gospodar takoj povpraša služabnika, kaj da želi. Rus pove svoje ime ter dostavi: .Car bi si rad danes ogledal Vafio tovarno." — Nasmyth pravi: .Zelo me veseli in v veliko čast mi je to, kar pravite, toda obžalujem, da car danes nič posebnega videl ne bo v mojih tovarnah, ker danes vse delo počiva zaradi nedelje." — Služabnik odvrne: .Vendar vam bo kot gospodarju lahko za kake pol ure poklicati delavce na delo. Zagotovljena vam je potem milost mojega gospodarji, cara." — Gospodar pa mu pravi: .Gospod, milost mojega Boga mi je mnogo ljubša, nego milost vašejja cesarja. In ko bi se jaz spozabil ter hotel v nedeljo delati, tega gotovo ue bi hoteli moji delavci.." — Tap« * * » f"^ m ^ ^ ^' • - i * u » H 7«: i* » tt aBCJ.ia.it -1 L /t I^M. li -i - ... PL:-r £-• C v I i Ml*. m:. J ________ Trine c*ne r Ljubljani t« .■»aueL tCk . Ln-ua-L-un ji - rsm. Kkfa.t tf — r ■ . ir: ! - ■ - širvJin i - i • .'nas . 1 i — i j> ijli*« E" — •h M ; * _ 1 >-' »£•* i i ... intm*. , . 2 ' — H\ Ifrr» K _ t - *> I" VJ 4 - r,i 2 I»teriJJ»ke ure^U« BfM U n rum 22. e4. 12 Iž irrJU. »V. 57. 75; A. »Tr.ra- ŽSJ. a 31 LU< <5 avftsu 2:. «4. 13. 64. 3y Pr»r» 1Ž iTpma: u. 21, i <> 89 Tr^t 8. t. 11. 3, 39, 2-t. podobar in pozlatar v Dupljah, p. Podbrezje. K pripore«* dahov&eini za naklonitev po- dobarskih del po primerno nizki Ceni. (s) izU). pm. restitucijski fluid, voda za umivanje konj. Vfe 30 Irt 1 najboljša rtpehom v mcoph dvor- al* nlrrii. t v«6Jth črnkah in rojaikih hlevih v mm sa okrepiaaje pred k ojaieaje po velikih ■»porih, pn lspahnenji, 0 trpnosti kit itd naredi kcmja zmotne*a za izredno toiko voinjo in tek. Cena>teklenici Jfltl. 1,40, Prtu* , gornjo ranfrtno znamko n dobi r rt, h U-karnah m zj<>. y&XXX*U*MXHKKUUX*i X II 1 ilTlsakl km^i. K s varstvo ▼ u*^, j mrčcsozb vuk« vrste. * g-ajiiobl la oitorjenju leta. jt i hišni ta si dal glivi. g mokrim zidovom r-1. K 1,« priznano unjlmljNi Barthel ov izvirni 16-13) carbolineu nr-i: :> :n n* ' • orehOTOTuJaTl na- maz sa lesene predaiete. 3 4krat | dlje trpe. X J A///. 7/0-7/ g M. J-JO, 100 Mg. X (Jl'l" 1*>'— ,,a I>utuiju. X Troiki majhni — korist »totema. X Prtspekti i* na dr^a peja»i!a zasteej i« iraaki. K 2CEAEL BAETEEL L Co. * Dunaj, 7L, Keplergane 20. (LiUcovl^no 1761.) (10) Zalogo imata l>rata Eborl-a v Ljubljani. gf I topim je »e *loren*ki. Kwizdov fluid proti protinu bolf^inf olajšajte domače srtdstve. £T C«-iin Htoklonld 1 gold. IS Kvizdove alviolar zebne ka- X«izd«fi tiaktara za kaji pljice 1 Stekl. Olj kr eiesa ia kradiviei 1 Kwizdevla$«icvit t ?t oOkr klenica :io kr Kwizd.v »klii za kurja »česa K»izd»v tr^etcev aek. neti Škatljica po 36. 70 kr. Zb kr. Kwizd»vo francoska žganje. Kwizieva ahreelar ztm Stekl. 85 kr. paata. Jkatljica 70 kr Kwizdeva alveolar ustna Kwizd»va tebuljna HM" veda. stekl. 40 kr. PriTi le z zraven stoječo biTipoTuhiikaratli_ Vsak dan razpošilja po poiti glavna zaloga: Okrožna lekarna Korneuburg t. Wien Franc Iv. Kwizda. Kwizd»va tebiiljna lorrfek 80 kr. nnlmtimituit »Antr«B«tr»k«j. Priporočilo! Podpisani se priporoča veločastiti duhovščini za izdelovanj« duhovni- % Skih sukenj, talarjev, burnu bov itd. Tudi imam vedno najbolje inozemsko s u k n o, t o s k i n g, 1 a -sting itd. v zalogi ter zagotavljam točno in solidno delo, ]>o mogoče nizkih cenah. Spoštovanjem 21 (0-2) F. Casermann, 4 Šelenburgove ulice 4 Št. 1(11. LJubljana. Simon Dolinar, lzdelovatelj harmonik in harmonijev v Škofjf Jjoki, (3-aj priporoma v nakup več svojeročno izgotovljenih MT harmonijev z jeklenimi jezički in prav močnim glasom. — Tudi rodne harmonike s tremi in štirimi vrstami se dobivajo pri meni po najnižji coni. SC t 500 goldinarjev se zagotavlja vsakemu bolehajočemu na pluoih, komor no- pomaga avetovnoznani maltoznl Izdelek. — Kašelj, hrl-i>avo8t, naduha, plučni in sapniiki katar, izmečki itd. prenahajp ze v malo dneh. Na stotine jih j« to zdravilo rabilo ie z vspehom. Maltoia ni tajno sredstvo, napravljena je a vplivom slaja in koruze. Spričevala najvišjih avtoritet ie tablo ogledajo. — 3 steklenico z zabojem gld 3'—, 6 stekleni« gld. 5'—, 12 sta-klenic gld. 9-. AJbert Zenkner izumitelj maltoznih preparatov v Berolim Urmm M Veža J priporočata svoje trdno in lepo narejena peli in druge glinaste izdelke po najmžji ceni. Bkjjo se dobiva * LjuMjjaal, Gradliče, Igriike ulice it. 8. (8-5) Obrabljene pismene marke SP® G-. Zeohmayer, NOrnberg. t0T Obrazci zaatoaj. "mm (90-12) %JR, © "b © i a a a* a, glave, svilnati in volneni, v najrazličnejših bojah, platno, kotonina, XXXX liltičevlnn, volneno blago (0> XX.bfjbf.bf. lepo, močno, dvojne Jlrokoatl, meter po 50 kr. ln viie. Fr. Petrič, trgovina z manufakturnim in kramarskim j■»■ J»{i«aai 'JS v Ljubljani, Špitals/ce ulice 6 xxxxx priporoča svojo največjo nalogo in najrazuovrstnejšo iabero modnega in kramarskega blaga, ^ s-Kh^SkA. 8R»aoik© ia ©l?l©k© (i60-19) (60-49) za želodec, katero iz kineSke rabai-liare. kerhlikovcoveira lubja in svežih poroeranfuih oKir Lov prireja O. PICCOLI. lekar ,pri angeljn v Ljubljani je mehko. Ma ob cnetn uplivno, delovanje prebavnih orga nov urejajoče »redstvo, ki krepi ielodeo. kakor tudi pospeinje teleano odpretje. - HazpoSilja jo izdelovatelj v zabojčkih [«> 12 in ve« steklenic. Zabojček i 12 stekl. velja pl. 1'30, r. 56 steklen., i) Kg teže. velja gl. 5'26. 1'oitnino plača naročnik. (52-21 Preselitev trgovine. lja s 2S2T trgovina z železjem, ro-kodelakim, hišnim in ku- hinjskem orodjem ^ * L" je od due 1. julija t. 1. nadalje - na Yalyazorjeyem trgu št. 5 ^ SGT* (prej France Trček) 8£3f* v poslopji okrajnega glavarstva Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom Move&kolJe izdelano „o nnj„i*,| tovnrnlAkl