KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI
Alojz Vagerer
KO BO CVETEL LAN -WENN DER LEIN BLÜHT
ETNOLOŠKA RAZSTAVA O LANU IN OVCI. Šentjanž v Kožu, Julij - December 1996.
Že v petdesetih letih so mladi slovenski elnokkri na podbudo »venske prosvetne zvezein ob sodelovanju koroških SI< »vencev potovali po južni Koroški in zbirali stare predmete, V naslednjih letih m-je nahrala lepa etn( »loška zbirka najrazličnejših predmetov iz kmečkega, < obrtniškega. pa tudi ljudski »-umetniškega področja I'ne in glavne težave mi se pokazale pri ohranjanju takega zaklada ker je M1/, zaman iskala primeren prostor, v katerem I ii bila zbirka ustiezno in stalno zavarovana, šele sedaj, ko so preuredili staro šolo v Šentjanžu v Rožu. je ta problem za silo rešen.
Druge, Ixilj zahtevne, a vendar pre|-Kiirebne naloge urejanja zbirke, pre veija nja vseh podatkov in katalogi z i ßtn ja - se je letos Iiitila heilet ¡kstuniik in ki >1 diplomsko nalogi > ;<¡pravila delo. za katerega sama pravi: 'Koroška je zaznamovala leto dni mojega življenja," Nepristrailški obiskovalec, ki je prelistal kalaloge in pregledal opis etnološke zl nrke, je na prvi pogled videl, da je bila naloga opravljena skrbno in izčrpno. C Ibičajna razdelitev v inatc-lialno. si icjalno in duhovno kulturo kaže predvsem, tla je poleg prevladajočega orodja ohranjenih tudi nekaj dragocenih primerov ki jih drugje težko najdemo. Na primer: žitne mere. način tehtanja in štetja, mašne knjige, otroške Igre in pripomočki za igre odraslih.
Ob dokončanem raziskovalnem delu in za predstavitev svoje naloge je Irena Dcstovnik pripravila etnološko razstavo iz te zbirke, ki ji > je jnxlnaslt >v ila O lami m tux i Zgodbe h<»čem pri (»vetlov ali s pi >m< »čjt > predmeti »v o življenju naših predniki >v s predmeti, postavljenimi v muzejsko zgodbo, želim skozi optiko današnjega časa današnji generaciji prikazati značilnosti gospodarjenja nekoč Tako je poskušala razložili namen te ill naslednjih podobnih razstav i/ zbirke, ki vsebuje nad >00 predmetov
Vito Hazier, asistent na (Jddelku za etnologijo in kulturni > a nt ro-pologiio ljubljanske univerze, ki je na otv oritvi zastopal pietlsloj-nika Janeza Bogaiaja. je k temu dodal še eno misel: "S tem. ko tli »bimovpt »gletl v koroški »jiivieklosi, nismo našli otlgov ora samo na vprašanje, kako si > živ eli naši predniki, ampak zvemo tudi mar sikaj o tem, ktk» smo mi danes: njihovi poiomei in poganjki i/ njihovih korenin."
Razstava je torej namenjena Zgodbi o nastajanju ti vojne preje: iz lanu in iz ov čje volne. Piva dela razstave sta bila zato tudi ločena. \ polovici, namenjeni lanu. razstava zgovorno prikaže obiskovalcu v ,se o lanu. preležnos (biografijami ( 11 predmetov, 20 fotografij) Zanimiva sta smukah lik in tolkač za lan. olxi iz konca 19. stoletja, pa ulit a iz leta IH2(S.
Na vzorni > napravljenih pan< »jih pa obiskovalec veliko zve o zgodi >\'iiii in o gojenju lanu. ool »dela v i lanenega semena in preti vsem
0	šegah pri telil vi v Rožu in Zilji Marsikdo je pogrešal stiskalnico.
1	iste terice, ki si» se spoznalt' na lotogralijah. si > se iz srca smejale in kazale vnuki >nt razstavljene slike
V tlnigi polovici prosiorov je bilo o ovčereji in o pripravi ovčje volne za prejo več zanimiv ih predmetov (30 predmetov, S loto grafij): ra/lago je dopolnilo obširno besedilo o striženju in
krlačenju. o uporabi ovčje kože. ovčjega mesa. mleka in loja Sledil je skupni prikaz olidelavc preje in njene pripravi- za tkanje
V	¡tlimo kolovrate iz I1), stoletja, različna nioiovila in njihovo upi»-ralx), zvemo, Čemu je služil naviialui kolovrat lirijhn/v primer i/ 19. stol.). Strokovne poglede pa je posel lejpritegnil redek prei! met statvlce iz leta 1910. Tkanje je bilo ha razšla vi prikazano samo ob najprepn»stejšem načinu funfct ii »nalrie u]7t»rabe domači; surovine na kmetijah tkanje trakov in pasov na tkalski deščici, dopolnjene» z obširno Zg< »tli >v ino tkalske deščice iz vse lNrope, s primeri in z nu»žnOstjo aktivnega p< »skusa v spretnosti tkanja. Ob koncu razstave je stala še lepa kmečka skrinja z beljenim platnom ler tkaninami in pleteninami iz Ov čje v olne
S pomočjo muzejskih predmetov smo torej poslušali z&dhit e iz t lavne pretekli isti. Kaj pa naj bi z njimi? Je res dovolj, da obujami spomine in tla se poglabljamo v pretekle čast:' če hnčetui > več zvedeti o naših prednikih ali o svoji identitet i' Je res dovolj, če hranimo preti mete iz zgodovine, tla bi prikazali način življenja preteklih olxtobij? Marsikateri obiskovalec otvoritvenega večera se je. na glas ali samo sam pri sel5|, vprašal, kaj lahko način gospo-tlarjenja iznstegaCasa povedanašnjemu čli »vekiliu kakoua|ilanes u|xnabljaino te p led mete. Kako naj se vključimo v lok kulturne dediščine, otl katere gotovo črpamo tudi še danes?
Na sami razstavi smo p<»grešali sodi»bne statve in pomen tkanja /a naš čas Pogrešali smo vsaj namige na duige možne načine obdelav e ovčje volne < na primer /v»Af - izdelava copatov in klobukov \/ polsia) in opozorila o koristni uporabi doma vvui»-jenega lanu (ila priinei o zdravilnem učinku lanenega olja). Res je, da so tečaji o teh spretnostih naloga institucije, kot je K^K center v Šentjanžu. Prepnčan^eui, tla lx>vdoglednem času uresničen ta ali oni načrt, ki ga I »o navdahnilo znanje In zanimanje ljudi ob te) razstavi. Del otlgovora je na otvoritvenem večeni dala družina Goltnik iz Podkraja pri Pliberku. ki je razkazala svoje domače volnene izdelke (odeje, blazine, ovčje kože itd.). Sinček Igorje celo dokazal, tla znan' tuch otroci upi »rahljati ki »lov i al.
Tudi razmeroma skromna a skrbiio pripravljena lazstava je prebudila radovednost oličinstva od blizu in daleč, dokazuje zatlo-
VI	»Ijiv obisk m dejstvi». da je ogled razsiave p< »daljšan do decembra 1996, Veselimo se Že praktičnih posledic zgodbic o lanu in ovci. nič manj pa nadaljnje razstave izurejene etnoli »ške zbirke Slov enske prosvetne zveze v (elovcu.
62
GLASNIK 5ED 36/1996, št 4