GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2014 | 43 POROČILO holocenu, preučitev dinamike razvoja poznoglacialne in holocenske vegeta- cije v jugovzhodnih Alpah, osvetlitev pojavnosti izrednih vremenskih do- godkov in njihovih posledic v okolju v preteklosti ter trendov spreminjanja podnebja v zadnjih 150 letih, analiza in interpretacija razvoja poselitve in razvoja človekovih dejavnosti v Slove- niji v holocenu v povezavi s ključnimi spremembami naravnega okolja, opre- delitev vzorcev prilagajanja človeka spremembam v geografskem okolju z vidika poselitve, kmetijstva in rabe tal, turizma in rekreacije tudi s pomočjo historičnih izkušenj ter izdelava scena- rijev prilagajanja na spremembe v geo- grafskem okolju v prihodnosti na pod- lagi prepoznane dinamike sprememb v okolju, preteklih vzorcev prilagajanja in načinov zaznavanja, pričakovanih tehnoloških, vrednotnih in drugih sprememb ter človekove pripravljeno- sti na spremembe. Oddelek za geografijo Filozofske fa- kultete Univerze v Ljubljani od poletja 2011 vodi triletni temeljni raziskovalni projekt, ki je zasnovan izrazito inter- disciplinarno. Glede na to, da so raz- iskovalne aktivnosti usmerjene v preu- čevanje spreminjanja okolja v Sloveniji po zadnjem višku poledenitve (LGM), so v projektno skupino vključene raz- iskovalke in raziskovalci Filozofske fa- kultete Univerze v Ljubljani (Oddelek za geografijo, Oddelek za arheologijo in Oddelek za psihologijo), Naravo- slovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Oddelek za geologijo), Ge- ološkega zavoda Slovenije, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in francoske- ga inštituta CEREGE. Cilji raziskovalnega projekta so pre- učitev dinamike razvoja površja po LGM-ju (deglaciacija, aktivna tekto- nika, pobočni procesi), vzpostavitev arhivov hitrih podnebnih sprememb v Temeljni raziskovalni projekt – Vzorci prilagajanja človekovih dejavnosti spremembam v okolju po zadnjem glacialnem maksimumu v Sloveniji Slika 1: Terensko delo na območju Doline Triglavskih jezer (foto: Irena Mrak). 44 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2014 RECENZIJAPOROČILO, RECENZIJA Pri Založbi ZRC je v zbirki Vodniki Ljubljanskega geografskega društva izšla knjiga z naslovom Videmsko. Av- torja Andrej Bandelj in Primož Pipan sta pripravila zbirko desetih geograf- skih opisov ter priporočenih poti po slovenskem zamejstvu v Italiji, ki sta jih v okviru ekskurzij Ljubljanskega ge- ografskega društva med marcem 2010 in novembrom 2012 tudi sama vodila. Beneška Slovenija predstavlja prehod iz Furlanskega nižavja proti Julij- skim Alpam. Po besedah avtorjev je za te obmejne kraje med Julijskimi in Karnijskimi Alpami na severu ter Jadranskim morjem na jugu značilna skrivnostna odmaknjenost, kateri Slo- venci dodajajo močan kulturni pečat. V preteklosti se je Videmsko soočalo s raznarodovalnim pritiskom in izselje- vanjem, prizadeli sta ga obe svetovni vojni in potres leta 1976. Pokrajina je še vedno slabše prometno dostopna, prisotna sta depopulacija in staranje prebivalstva. V vodniku so predstavljene naslednje doline: Kanalska dolina, Karnija, Re- zija, Terske in Nadiške doline. Večja središča na tem območju so Tolmez- zo, Videm (Udine) in Čedad (Cividale del Friuli, Cividât). Nadiške doline, nad katerimi se dviga- ta Matajur in Kolovrat, se pri Špetru Raziskava zahteva kompleksen in- terdisciplinaren pristop, ki upošteva različna obstoječa znanja in združuje različne metodološke pristope, ki so večinoma ozko vezani na posamezne problematike znotraj okvira raziskave. Z razvojem znanosti metodološki pri- stopi postajajo vse bolj raznoliki, hkrati pa tudi bolj natančni v smislu prido- bivanja vse bolj konkretnih absolutnih števil (npr. starosti dogodkov, obsega, lokacije…). Prav novi metodološki pristopi pri preučevanju razvoja površ- ja v odvisnosti tako od spreminjanja podnebja, kot tudi od aktivne tektoni- ke npr. omogočajo boljše in predvsem natančnejše rezultate (absolutne data- cije pojavov), ki dodatno podprejo ali pa ovržejo pretekla spoznanja. Rezulta- te projekta lahko pričakujemo v drugi polovici leta 2014 in v naslednjih letih, objavljeni pa bodo tako v znanstveni kot tudi strokovni literaturi. Irena Mrak Lega Slovenije na stiku velikih evrop- skih naravnogeografskih makroregij ter njeno razgibano in dinamično površje sta dva osnovna razloga, ki sta v preteklosti človeku predstavljala glavno oviro pri poselitvi in pri razvo- ju različnih dejavnosti. Poznavanje sprememb podnebja, razvoja površja in posledično hidrografske mreže ter rabe tal na eni strani ter poznavanje razvoja poselitve in človekovih de- javnosti na drugi strani omogoča ra- zumevanje odvisnosti človeka od po- gojev v geografskem okolju, hkrati pa odkriva načine njegovega prilagajanja spremembam v okolju. Niz preteklih klimatskih anomalij in dinamike ra- zvoja površja je dober indikator kli- matskih dinamik in nasploh preobli- kovanja naravnega okolja Slovenije v prihodnosti. Prav pogled v priho- dnost v obliki scenarijev prilagajanja in načrtovanja človekovih dejavnosti je dodana vrednost potekajočega pro- jekta. Andrej Bandelj, Primož Pipan: Videmsko 2014. Vodniki Ljubljanskega geograf- skega društva. Ljubljana, Ljubljan- sko geografsko društvo, Založba ZRC, 210 strani. Slika 2: Bočni morenski nasip Bohinjskega ledenika na območju planine Slamniki (foto: Irena Mrak).