Domoljub
V Lii£foB!€tnl. 22. septemlbiraL 1937	^^	----- -	—
Lettn 50 • $ie*>. 38
Maša imbUeprn številkii
V sredo, 27. oktobru, bo izšla V sposnin ne 90 letnico našega lista jubilejna številka »Domoljuba« s prilogo v bakrotiskn in v tako velikem obsegu in tako visoki nakladi, kakor doslej še rs izšel noben tednik v naši državi.
Radi bi, d« bi pri tej številki sodeloval čim širši krog naših prijateljev. Zlasti svoje poverjenike in dopisnike prosimo, naj nam napišejo na kratko kaj zanimivega iz svojega delovanja za list.
Posebno se hočemo oh tej priliki spomniti onih naših naročnikov, oziroma družin, ki jih obiskuje naš list že vseh 50 let. Radi bi natisnili njihove slike, ali pa slike njihovih družin, domov. Pošljite nam te slike, ki jih bomo po uporabi vrnili. Če slik nimate, nam pišite, da Vas prid« obiskat naš fotograf. Naše poverjenike prosimo, da svoje naročnike o tem pouče in jta pomagajo. ,
To ^ priliko hočemo zopet porabiti z a čim živahnejšo agitacijo za naš i s t. Zopet moramo pridobiti listu neke j tisoč novih naročnikov. Novoletni uspt ! nam je dokazal, da je to mogoče! Dobro organizirano in požrtvovalno delo rodi vedno uspehe! Zn sodelovanje bomo zopet naprosili one edinice kakor lansko leto. Poslali jim bomo podrobna navodila za agitacijo v kratkem.
Končno opozarjamo že danes, da bodo imeli oglasi v jubilejni številki »Domoljuba« posebno veljavo. Številka bo izšla v nad 50.000 izvodih in jo bodo naročniki shranili, tako da bo oglas v tej številki zalegel za dolgo dobo. Zato prosimo vse inserente, da že sedaj mislijo na to priliko in pravočasno pošljejo svoja oglase, da jih b® snoči lepo razvrstiti.
Vsi esa delo za čim močnejši slovenski kfttoiilki tiski
Politična: \odlo6nost
Zadnjič smo govorili o pomanjkljivi narodni odločnosti, danes si oglejmo na*o politično odločnost. Tudi glede te ni mnogo bolje nego je z narodno. Pri zadnjih dveh volitvah v narodno skupičino (Živkovičevih in Jevtiče-"ih) je skoro prav vse obsojalo in se zgražalo nad tako »demokracijo« in nad nasiljem, ld eo ga uganjali na Slovenskem Kranuer-Maru-Sif-Fuoljevi »pandurji«. Vsa je čutilo ponižanje, kakršnega ni doživel še slovenski narod v svoji politični zgodovini, vsi so se dobro zavedali grdobije, ki sc vrši nad našim narodom, vendar jih je bilo te premnogo, ki niso bili toliko odločni, da bi se bili uprii zločinu, ki so ga izvrševali tedanji oblastniki.
Ne smemo biti krivični: na tisoče naših mož in fantov se je izkazalo tedaj naravnost za junake. Pretepali so jih, vlačili po ječah, jim nalagali ogromne denarne kazni in jih podili iz služb, a niso se udali, temveč so junaško vztrajali v ogorčenem odporu proti ogabnemu nasilju Kramer-Pucelj-Marušičeveg<s režima, a prav tako si ne smemo zakrivati žalostnega dejstva, da so pa na drugi strani tudi 'isoči na tihem pridno zabavljali, se jezili in zgražali, a so že' našli vsak plot, za katerem 80 že proti mraku smuknili volit Kramer-Pncljevega kandidata, da bi se ne zamerili glavarju ali kakemu takratnemu krajevnemu P«ši.
Naš narod je vsaj za silo politično zrel, tega ne moremo tajiti, kajti v nasprotnem pri-®»ru bi pri normalnih volitvah ne znal in ne
mogel tako bistro soditi med dobrim in slabim, toda na zelo šibkih nogah pa stoji njegova politična odločnost. Dokler mu ne grozi nobena nevarnost, toliko časa bo zrelo in pravilno sodil in volil, a čim se pokaže kaka nevarnost, se pa najde pri nas le preveč zajcev in strahopetcev, kar ss nam tako zelo otepa že skoro dvajset let. T Avstriji, kjer smo imeli vsaj na Kranjskem in na Primorskem res svobodne volitve, je naše ljudsvo lepo in dostojno izpričevalo svojo politično zrelost in če so dobili ponekod tudi liberalni magnati večje število glasov, .je bito to le posledica politične nezavednosti. V Jugoslaviji so pa doslej vodili še skoro vse volitve nasilneži Kramer-Pucljevega kova. Zelo malo je tako omejenih volilcev, ki bi šli volit Kramer-Pucljeve kandidate iz prepričanja, temveč so bili ti izvoljeni vedno in skoro brez izjeme le i glasovi strahopetcev, ki so glasovali — proti svojemu prepričanju. Da so taki »junaki« prava nesreča za naš narod, čutimo že nad 15 let na svoji koži, kajti prav ti ljudje so v prvi vrsti zakrivili današnje stanje, saj bi brez teli ljudi nikoli m bila uveljavljena nesrečna vidovdanska ustava, ki je zadušila prav vso našo samostojnost.
Naj nas nihče ne razume napačno: mi smo načelno proti kakrJnemukoli nasilju v političnem življenju, vendar je zelo značilno nas Slovence, da že izza kmetiških puntov na poznamo nobenega upora. Leta 1848, je bilo ponekod nekaj neresnih razgrajanj in 1, 1917.
ie poskušal majhen del naših »Janezev« v Ju« denburgu z uporom, a lo je pa tudi vse. To j« značilno in čeprav mi — kakor smo dejali —t načelno obsojamo vsako nasilje v politiki, to« rej tudi upore, moramo vendarle priznati, d»l je to naš« zelo šibka črta, kar je dokaz aasa neodločnosti, naše strahopelnosti, Le poglej« mo v hrvaško, v srbsko ali v katerokoli druga politično zgodovino. Poljaki, Francozi, Rusi, Srbi itd. so priredili celo vrsto krvavih revo« lucij, v katerih so šli tisoči in desettišoči v, smii za svobodo in za boljšo bodočnost sve« je.ga naroda, pri nas st pri Kram©r-Pnc»lj« .Marušičevih volitvah nihče ni znal postaviti resno v bran nasilju, ki ga je mala peščica iz* vajala nad večino naroda.
Ali pa poglejmo znamenito dobo Žeriavo« vega »orjunaštva« in Jevtičevega »pofovstva«« Sto orjuncev je z lahkoto razbilo shod, na katerem je bilo do 3000 naših pristašev, in duoaii polovcev je teroriziralo nemoteno celo občine, čeprav bi jih bilo s par gorja£$nu prav lahko ozdraviti. Vprašamo, če bi se, upal srbski po« slanec, ki bi tako opljuval svoj narod, kakoe ga je opljcval naš Mravlje že ponovno v bel« grajski narodni skupščini, sploh še kdaj pri« kazati med srbsko ljudstvo? Dvomimo, kajti kaj takega Srbi in menda noben narod aS svetu ne bi tako mevžarsko pogoltnil, kakor smo pogoltnili mi.
Ali se moremo potem še čuditi, če ne pridemo nikamor naprej, če se po naši slovenski zemlji svobodno izpreh&jajo in izzivajo Ljudje, ki naš narod sovražijo, in nemoteno izhajajo listi, ki naš narod tajijo, Belimo, kako so Hrvatje obračunali z Matošičevo »Danico«, ki si je upala napasti voditelja dr. Mačka. Do« kler ne bo več politične odločnosti v našeaS ljudstvu, toliko časa je ne more biti tudi v; njegovih zastopnikih, ker se nikoli ne morejo zanesti, koliko odločne borbe, ki bi tirjala' tudi žrtev, bi množice znale in hotele prenesti* ln v tem je ključ do umevanja naše klavrno usode, kajti le odločen, borben narod zmaguje.
Vsi znaki kažejo, da se obrača v zadnjem času na boljše, zlasti pri mladini. Toda del« je še mnogo, preden bomo vlili našim množi« cam toliko odločnega borbenega duha, da s«i bomo lahko brez skrbi in oklevanja podali odločilne boje po zmago. V tem pogledu bi soi lahko neizmerno naučili od Ircev. Mohorjeva družba je pred nekaj leti izdala prelepo knjigo o tem čudovitem narodu, o njegovi propasti in o njegovih stoletnih borbah za svobodo, o po« tokih krvi in neizmernih žrtvah, ki jih j a. žrtvoval, dokler ni —- popolnoma zmagal* Zima se bliža in naša mladina naj zopet in zopet sega po tej knjigi ter se iz nje uči --« politične odločnosti, ki nas bo edina rešila ia pripeljala do boljših časov,
V vsak© hišo Domoljuba!
S
Tista slovenska katoliška prošveta, ki je bila nasprotnikom našega ljudstva največji trn v pefi in o kateri so sanjali, da je za. vedno poteptana, je v zadnjih mesecih no neštetih taborih širom Slovenije zmagoslavno dvignila svoje prapore aad slovensk) zemljo in ob tej slovenski in katoliški prosveti se je zbralo vse, kar je na Slovenskem resnično katoliškega, slovenskega in jugoslovanskega.
Če so bili letošnji prosvetni tabori močni izrazi slovenske iu katoliške misli našega ljudstva, potem je bil prosvetni zbor v Ptuj« 19. septembra kroma vseh letošnjih mogočnih manifestacij za vero iu domovino.
Na predvečer je bila po ptujskih ulicah lepa bakijado, S tremi godbami, kateri sta prisostvovala tudi ministra dr. Rogič in dr. Krek, Sprevod se je ustavil pred domom kumice novega prapora tujskega prosvetnega društva gospe dr. Vidičeve.
V nedeljo je prišlo na tabor ljudstvo iz Ptuja in okolice, pa (udi iz oddaljenejših krajev. Slovesnosti so se začele z velikim, nejinanj pol ure dolgim sprevodom. Na čelu sprevoda so jezdili trije konjeniki, pr\i v modri, drug v beli. tretji v rdeči srajci, ki so tako jako učinkovito sestavljali državno zastavo, za njimi pa je jezdilo nad 30 konjenikov, deloma v narodnih nošah, ki sc nosili več državnih zastav. Za konjeniki se je zvrstilo okoli 250 kolesarjev na okrašenih kolesih. Sledila je godba i?, Konjic, m katero je šla krasna skupina 25 praporov in zastav prosvetnih društev in fantovskih odsekov, na čelo z zastava Prosvetne zveze v Ljubljani. Sledil je vod z malimi harmonikarji, koj za njimi pa slikovita in pestra sknpina 180 narodnih noš. Nato je sla druga skupina 15 zastav in praporov. Zo ptujsko godbo ko korakali fnnkekmarji zveze fantovskih odsekov, na čelu s predsednikom g. dr. Žitkom, načelnikom Kermavnerjem in prof. Biteneem. Takoj za njimi sta se priključili dve močni četi naših fantov v krojih, okrog 200. Sledila je velika sknpina mož, na čelu s številnimi župani štajerskih občin, za njimi pa prav tako močna skupina fantov. Zelo Močna je bila skupina Haložanov s svojim praporom. Nato je šfa gasilska godba, za katero so se razvrstila naša dekleta, članice dekliških odsekov, pet skupin, vsaka od njih v enotnih slikovitih krojih. Deklet v krojih je bilo okrog 300. Nato so se vrstile rasne skupine iu čete fantov in mož, žen ia deklet. Nad 300 je bila močna skupina mladcev fantovskih odsekov. Pozabiti ne smemo treh strumnih čet vrlib gasilcev, na čelu z veržejsko godljo, ki so popolnili pestrost sprevoda. Posebnost v sprevodu je bila skupina veteranov od Sv. Martina. Vmes pa so zopet korakale po več sto b roječe skupine nsož in žen. Slednjič je bilo v sprevodu 14 voz, vsi okrašeni s cvetjem, zelenjem in pisanimi trakovi. Za vozovi pa se je zgrnila nepregledna množica ljudstva. Če ne vzamemo v poštev množice, ki se je zgrnila za vozovi, kateri so zaključili sprevod, je šlo v sprevodu okrog 9000 ljudi.
Ko sta se ministra dr. Rogič in dr. Krek ppjavila na trgu pri oltarju, ju je viharno ijoalravljalo več kot 12.000glava množica.
ftt
II
Sledila je sv. maša in cerkveni govor !a-vantšuskega škofa dr. Tomažiča.
Po službi božji se je pričelo zborovanje, na kuterem se je oglasil k besedi minister dr, Krek, ki je posegel v zgodovino in govoril o Celju in Ptuja, o mestih, ki sta bili središči ponemčevanja med Slovenci, ter nato nadaljeval: Danes zaključujemo v Ptuju prvo uvodno dobo naše obnovitve prosvetnih organizacij. Pomen tega narodnega prosvetnega prebujenja je velik. Narod je z nami, narod nas hoče, narod smo mi. Ni nacionalizma brez naroda. Voditi nacionalno politiko zna tisti, ki zna voditi narod. Naš nacionalizem korenini v slovenski kulturi. Kot Slovenci smo rojeni, iz te kože ne moremo, tudi če bi hoteli. Slovenstvo je naša preteklost, za slovenstvo je že tekla naša kri iu slovenstvo tvori narodno bit naše kulture. Iz teh slovenskih tal poganja naš jugoslovanski nacionalizem, ki je naše trdno prepričanje. Če ne bi bili Slovenci, bi ne mogli biti Jugoslovani, in nasprotno, dokler bomo ostali Slovenci, samo toliko časa bomo pravi Jugoslovani. Kdor hoče odkrhniti eu del naše kulture ali narodne biti, nos hoče napraviti invalide jugoslovauskč narodne misli, i Od Jegliča do Slomška« se glasi n«š program. Jeglič nam je dal svojo oporoko, Slomšek pa je bil tisti, ki je prvi začel s prosvetnim delom in je rešil severno slovensko zemljo ze nas in za Jugoslavijo.
Današnji tabor pa ima Se poseben pomen, ker mu prisostvuje vrhovni predstavnik državne uprave zo telesno v«gojw. Zato je primerno, da danes poudarimo naš namen, ki ga hočemo doseči s telesno vzgojo. Mi hočemo, da bi bila mladina zdrava in krepka in da bi lepo urejena telesna izurjenost rodila novo močno življenje, ki bo v korist naši slovenski skupnosti, naši državni skupnosti ia naši vojski.
Minister dr. Krek je nato s povzdignjeI nim glasom nadaljeval: V aaši državi ni zakona, ki bi telesno-vzgojne organizacije delil med privilegirane in neprivilegirane. Nobena telesno-vzgojna organizacija ne sme imeti večjih pravic, kakor jih imamo mi. Mi hočemo zato kraljeviča Andreju, miui-stru dr. Rogiču in vsej naši domovini pokazati, kako prav so storili, ko so nam omogočili, da zopet svobodno delamo. Mi odklanjamo vsako surovost in zahtevamo zase kakor za druge športne organizacije plemenito tekmo za izpopolnitev telesne vsgoje. Mi imamo pred očmi narodno korist. V okvirju tega stališča smo tudi odločeni brezobzirno braniti našo posest in odklanjati vsakogar, ki bi nas hotel podcenjevati. Naša zveza fantovskih odsekov je po nekaj mesecih dela tako dovršena organizacija, kakor je ni v naši banovini, tako da nam gre v vsakem oziru prvo mesto. Tako zaključimo ta pregled in si dobro utisnimo ta obra:'., da bomo vselej tako živeli in delali, kakor hoče Bog in domo\iua.
Navdušenja množice je bil deležen tudi minister dr. Rogič, ki je mora! pred. mikrofon in spregovoriti nekoliko besedi. Izjavil je: »Dragi bratje in sestre, mladina, dragi Slovenci iu Slovenke! Najsrčncje se vam zahvaljujem za ta krasni sprejem. Čutim, da sum tu med svojimi. Čutim se med mla-diuo, o kateri vsi hočemo, da bodi solidni temelj naše narodne bodočnosti. Pozdravljam vsak mladinski telesno vzgojni pokret, ker smatram, da telesno dobro vzgojena mladina bolje prenese tudi duhovno borbo. Naše geslo je: Z mladino zo nami in državo! Verujem, da bo slovenska mladina izpolnila dolžnost do svoje, rodne grude ia do širše domovine Jugoslavije. Bog živi!«
Vzlic dežju, ki je začetkoma pri popoldanski telovadbi nagajal, je telovadni nastop naših fantov in deklet ob navzočnosti obeh ministrov prav lepo uspel. Ljudske množice pa so se mirno razšle z obljubo večne zvestobe našim katoliškim in slovanskim načelom in z zavestjo moči, ki je nepremagljiva.
Lov zm mpmtsko p&dmmmte®
Britanska admiraliteta j« v zvezi s sklepom nyonske konference storila vse potrebne koraka za vansivo svobodne plovbe na Sredozemskem morju. Vse sredozemsko .brodovje, ki se je doslej nahajalo na vajah v raznih delih Sredozemskega morja, in sicer večinoma v grških vodah, bo uporabljeno za nadzorstveno službo. Britanska admiraliteta se z dovoljenjem vlade ne bo ustrašila nobenih stroškov ter bo z vsemi sredstvi lovila razbojniške podmornice na Sredozemskem morju.
Po poizvedbah angleške admiralitete napadajo tuje ladje v Sredozemskem morju največ dve do tri podmornice. Te podmornice so po 15- dni v službi na visokem morju, nato pa se vračajo v svoja oporišča, kjer te preskrbijo s pogonskim materialom, eksplozivom in hrano za deli časa. Splošno se lahko reče, da sta prav za prav v službi samo dve podmornici, tretja pa je vedno v rezervi in na njej poaadka počiva. Novo brodovje ruSiiccv je odplulo davi v Sredozemsko morje. Pričakujejo, da' bo to brodovje v dveh do treh dnevih na določenih mestih, ker pluje t največjo brzino. Za borbo proti razbojniškim podmornicam bodo uporabljene nove m« t orne torpedov&e, ki so zgrajene nalašč v ia namen m ki »o bile sedaj
prvič preizkušene na manevrih angleškega vojnega bredovja. Razen teh podmornic bodo stavljene v službo še druge podmornic« starejšega tipa in pa vodna letala, ki bodo lahko naglo poiskala podmornice, pa četudi bi šle globlje pod vodo. Število vodnih letat ni določeno, bržkone pa bodo sodelovali tudi aparati z oporižča v Gibraltarju, na Malti in drugje, tako da bo cela vrsta vodnih letal v službi preganjanja podmornic na vsej črti, ki se bo raztezala od Dardanel do Gribraltarja. Britanska admiraliteta je sklenila izvršiti natančno nadzorstvo za varnost trgovskih ladij na glavni pomorski poti od Gibraltarja preko Malte do Dardamel. Francosko brodovje bo igralo stm ;ko vlogo in se bo »mejilo 1« na to, da daje na razpolago svoja pomorska oporišča britanskim vojnim ladjam, ki bodo opravljale službo. Francosko brodovje bo dalo bržkone na ražpolago ie neka? svojih najboljših in na]-hitrejših rušileev ter lahkih križark. — Ny011" ske križarke so že stopile v službo, da onemogočijo vsako delovanje neznanim podmornicam, ki že nekaj časa vznemirjajo Evropo n* Sredozemskem morju. — O uspehih bomo poročali.
KAJ JE NOVEGA
mem pa so vpeljali ustanovo potujočih učiteljev, ki bodo obiskoval) hiše nepism-jnih ljudi in jih podučevali. Ves pouk vodijo brezposelni učitelji.
d Od dela se ne odpusti kar tako. Jože je bil sprejet k mizarski zadrugi za strojnika; plače je imel 4 din na uro; dela! je po 8 ur na dan, Po 12 dneh je zadruga Jožeta odpustila, ne da bi mu navedla kak razlog, ki bi bi! opravičeval k takojšnjemu odpustu. Jože je tožil zadrugo za odškodnino tekom !4 dnevne odpovedne dobe, v katero je štelo 96 ur po 4 din, skupaj za 384 din. Pri razpravi je tožena zadruga ugovarjala, da je bil Jože sprejet kot strojnik na poskušajo za 14 dni, da je smela tedaj Jožeta pred potekom te dobe odsloviti, kadar je hotela; razen tega je imela tudi razlog za takojšnjo odpustitev, ker strojnik ni zdal opravljati tudi ključavničarskih del, češ da pri zadrugi rabijo tudi ključavničarje. Sodišče je zadrugo obsodilo, da plača strojniku zahtevano vsoto. Trditev, da je bil strojnik sprejet samo na poskušnjo za 14 dni, se je izkazala kot neistinita; res pa je, da strojnik ni znal opravljali ključavničarskih del, toda to pa ni razlog za takojšen odpust iz službe; nesporno je bil tožnik sprejet v službo kot strojnik in se potem ne more zahtevati od njega, da bi znal še tudi ključavničarska dela, za katera je pač potrebna drugačna strokovna izobrazba, kakor za strojnika.
d Na orožne vaje so šli. Ljubljanske ulice so bile te dni polne mladih fantov, deloma še v civilnih oblekah, deloma že v uniformah. Fantje so odhajali na velike manevre na Dolenjskem. Ker so to po večini starejši fantje, ni videti tistih mučnih prizorov, kakor tedaj, kadar gredo k vojakom rekruti. Ugajala je skupina kakšnih štirideset fantov od nekod z Gorenjske, ki je prišla peš v Ljubljano ter zbrano pela naše narodne pesmi. Fantje, na manevrih se dobro držite!
d Omejitev potniškega promeia, Kakor S 9. septembra, bodo tudi v nedeljo 26. septembra železniški promet nekoliko omejili, V nedelja
V
Ministra dr. Rogič in dr. Krek (v kroju) eia se udeležila prosv, tabora v Ptuju
ni hiši, kjer se je po govoru dr. Slodnjaka izvršilo odkritje. Na podstavku spomenika, ki ga je izdela! Pengov B., je napisano: »Tu nasproti v hiši se je rodil 1 3851 dr. Ivan Tavčar, slovenski pisatelj, politik in župan ljubljanski. Na pobudo Slovenske Matice postavili njegovi častilci«,
d Za pioglasitev blaženim Petra Barbariča,
mladeniča, ki je v 24 letu svoje starosti umrl v Travniku v Bosni, se bore bosanski katoliki. Mladenič je umrl 1, 1891. in je bil znan zaradi svojega pobožnega življenja in neverjetne pridnosti. Kmalu po njegovi smrti so začeli njegov grob obiskovali njegovi sošolci in tudi drugi ljudje. Tudi meti Slovenci je ta mladenič znan zaradi knjige, ki popisuje njegovo vzorno življenje.
d Veliko posojilo ljobljanski mestni ob» čiaJ je dovolila poštna hranilnica, kar 40 milijonov dinarjev, z? preureditev cestne železnice. To posojilo baje ne pomeni nobene nove obremenitve občine, temveč pomeni razbremenitev. ker bo občina s tem denarjem pokrila svoje dosedanje obveznosti v zvezi s cestno železnico. Novo posojilo je mestna občina sklenila pod ugodnejšimi pogoji, kakor so dosedanje obveznosti mestne občine v zvezi s cestno železnico.
d Ljubljanski mestni muzej so odprli 14. septembra 1937. Nahaja se v II, nadstropju Auersf>ergovega dvorca in obsega 14 sob.
"^TMI&I Ttk Vam nadi Centralna W JLJTO/%. viharna, ft.|tiftliana.
szsim&immamoBiammM v svoji posodi najugodneje.
d Ljnbljan« ne bo deležna prevelike reklame. Poštni minister je sklenil, da se dajo v promet nove jugoslovanske letalske znamke v
vrednosti 0.50, 1, 2, 2.50, 5, 10, 20 in 30 din. Na znamkah bodo slike mest in pokrajin. Slika Ljubljane pride na vrsto šele pri znamkah po 30 dinarjev.
d X.eps» delo fcrvaSskiii brezposelnih »učiteljev. Nepismenost,smotreno pobijajo v Zagrebu in po ostalih hrvatskih krajih, V Zagrebu sa-
domače novice
d Leto* ie minulo 75 Set, odkar je umrl veliki cerkveni knez in vzgojitelj slovenskega naroda, škof Anton Martin Slomšek Slav« njegovemu spominu!
d Prapor Prosvetnega droštva m Igu bodo blagoslovil? v nedeljo, 26. septembra. Prapor je sedaj razstavljen v izložbi Jugoslovanske knjigarne ter vzbuja pozornost in občudovanje Y3eh mimo idočih. Prapor ima uve-r,enega orla, nad katerim se bleste trije križci, pod njim pa trki aHa in ornega. Načrt za ta prapor je napravil Vlado Gajšek, vezie so ga Šolske sestre, kovinska dela pa je napravila tvrdka biata 2muc. Ižanski Prosveti čestitamo k tako lepemu praporu!
d Misijonska razstava »Indija« na ljubljanskem velesejmskeni prostora ostane odpr ta do vključno 26, septembra,
d »Trgovski list« prinaša pod naslovom rVelike potrebe Slovenije« uvodnik, ki poudarja nujnost: železniške zveze Slovenije z morjem, nove ljubljanske bolnišnice, modernizacije slovenskih cest, ozdravitve naših denarnih zavodov in pravilne ureditve ljubljanskega glavnega kolodvora,
d 2000 Slovencev živi v Sarajevu. Tamoš-nji »Slovenski klub« obhaja !etos 40 letnico obstanka,
d Spomenik pokojnemu slovenskemu pisatelja dr. Tavčarju so odkrili v nedeljo, dne
19. septembra 1937 na Visokem nad škofjo Loko. Slovesnost se je pričela po stari slovenski navadi z božjo službo, pri kateri je bila navzoča tudi soproga pokojnikova, dvorna dama dr. Tavčarjeva. Sv, daritev je opravil pisatelj F. S, Finžgar, ki je vznešeno govoril o pravičnosti in poštenosti ter krivicah tega sveta. Omenil je na koncu Tavčarjevo pravičnost, dobrodelnost, skrb za cerkev, zlasti trnovsko, ki ji je bil patron. G. župnik je končno omenil izjavo pokojnega pisatelja, da hoče umreti kot katoličan. Po službi božji so se zastopniki raznih društev in oblasti zbrali pri spomeniku ob rojst-
Nastop slovenskih deklet v enotnih oblekah na taboru v P:
26. septembra izostaneta na progi Ljubljana gl. kol.-Jesenice izletniška viuma, ki odhajata iz Ljubljane gl. kol. ob 6 m 6.47 in prihajata na Jesenice ob 7,35 in ob 8.53 in vozi samo izletniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 5.10 in prihaja na Jesenice ob 7.20 ter ima zvezo proti Bistrici-Boh. jaz. in Ratečara-Pla-niei. Na progi Ljubljana gl. koL-Novo mesto izostane potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 7.50 in prihaja v Novo mssto ob 10.05. V obratni smeri izostane potniški vlak, ki odhaja iz Novega mesta ob 18,15 in prihaja v Ljubljano gl, kol. ob 20.37. Nadalje izomlane na progi Novo mesto-Straža Toplicc potniški vlak, ki odhaja iz Novega mesta ob 10.15 in priha v Stražo Toplice ob 10.33 ter v obratni smeri vlak, ki odhaja iz Straže Toplice olj 8.23 in prihaja v Novo mesto ob 8.41.
d Pri zaprtja ali pa pri mofajafa v prebavi vzemite zjutraj na teš& kozarec naravne »Franz-josef« vode
d Goriški Slovenci so aaa zopet obiskali. Dne 16. septembra so se s posebnim vlakom 7. Brezij pripeljali v Ljubljano romarji •/. Goriškega. ^oroarji so prej te dan prišli z nadškofom dr. Margoftijen: ter i mnogimi'slovenskimi duhovniki na Brezje, kjer so opravili v romarski cerkvi molitve in sv. maše. Skupno je prišlo na Brezje in v Ljubljano 738 romarjev, po večini iz goriške okolice. To je že drugo letošnje večje romanje z Goriškega. Pred nekaj tedni ie bila prišla prva skupina, sedaj pa se letošnja romanja goriških Slovencev zaključijo. Na postaji v Ljubljani je goriške romarje počakal italijanski konzul v Ljubljani, tajnik konzulata ter vodja izletniše pisarne v Gorici, ki je celoten izlet na Brezje in v Ljubljano pripravila in izvedla. Posebnega sprejema na postaji ni bilo. Romarje so v velikih množicah počakali na po-siaji rojaki, ki prebivajo v Ljubljani in bližnji okolici Bilo je mnogo prisrčnih svidenj po mnogih letih, neksteii pa so od navdušenja na postaji od srca vriskali, vmes pa se je oglasila ladi lepa slovenska pesem. Nadškof dr. Margot-ti je odšel s svojim spremstvom po prihodu vlaka v hotel Metropol, ostali pa so se razšli po mestu k svojim znancem in sorod,iikom. Popoldne ob 4 »o se romarji z Goriškega čez Kranj in Jesenice odpeljali zopet nazaj proti Gorici.
Nedavno je Siidmarka otvorila v Zavrhvi nad Bistrico v Rožu novo šolsko poslopje, ki nosi ime po bivšem načelniku koroškega odseka i ni. Breisachu, Otvoritvi so prisostvovali zastopniki šolstva in javne uprave, med njimi ckrajni šolski nadzornik Skorjanz. Osrednji predsednik Sudmarke, ministrski predsednik Meier, je v svojem govoru poudaril, da je »bojevnikom za nemško obrambno delo njihova narodnost svetinja in da so zato pripravljeni, da priznajo tudi tujo narodnost in jo spoštujejo«. Omenil jc nadalje koroške boje in še, da dve narodnosti lahko obstojata druga ob drugi in da je tako sožitje le medsebojna obo-
remuct v
gatitev. nikakor pa ovira. Celovške »Freie Siimmen« so v svojem zadevnem poročilu še pripomnile, da »stoji novo poslopje tik ob državni meji kot simbol. Bolj kot z orožjem zelenjem so državne meje zavarovane po močni, utrjeni narodnosti«. — Tujo narodnost torej priznavajo in spoštujejo, narod ob meji jim je boljša obramba kakor orožje in železje — po-nemčevalo pa se bo veselo naprej. Koroški orožniki že pobirajo po hišah nedolžne slovenske knjige in ovirajo strogo kulturne prireditve. Kedaj vendar koroški merodaini krogi pogledajo resnici v obraz in dajo Slovencem kar jim gre.
d 42 podjetij sta predelavo konoplje je da-nej v Jugoslaviji; pred petimi leti jih je bilo samo 17,
d Sporazum med rudarji in Trboveljsko premogokopno družbo je bil te dni dosežen v vseh točkah. TPD bo s 1. oktobrom izplačala vsemu delavstvu na rudnikih, cementarni in apnenicah izreden dravinjski prispevek in sicer delavcem I. vrste, ki so ž en jeni, po 300 din, samskim po 250 din, delavcem II. vrste, ki so oženjeni, po 250 din, samskim po 200 din, delavcem HI. vrste, ki so ocenjeni, po 210 din, samskim delavcem te vrste po 180 din, ostalim delavcem pa po 150 din brez razlike. TPD je pristala tudi na to, da se na novo uredijo vse akordne postavke, ki rudarjem zdaj niso zadostovale ter so jih rudarji smatrali za nezadostne. Obravnave o teh novih akordnih postavkah bodo izvedene v'prihodnjem tednu v posameznih obratih. Tinti tem obravnavam bodo prisostvovali zastopniki rudarskih oblastev. Pač pa je TPD odklonila stalne draginjske doklade, češ da jc itak zaradi večje zaposlitve izplačala ridarjem v zadnjih mesecih nad 6 milijonov in pol več, kakor v isti dobi lanskega leta.
d Poskus z motornim vlakom so izvedii te dni tudi na progi Belgrad—Novi Sad. To razdaljo je motorni vlak predrvel v 54 minutah. Brzina je bila različna. Na mestih, kjer je bila proga zelo dobra, «o dceegli hitrost 120 kiio-
Ono nedeljo so se zaprla vrata za občinstvo jesenske razstave ljubljanskega velesejma. Ljubljanski velesejem si je nadel hvaležno nalogo, da pomaga « svojimi jesenskimi razstavami vzbuditi zanimanje ne samo za naše gospodarstvo, ampak tudi za vse ostale panoge našega narodnega življenja. Glavno obeležje je dala letošnji prireditvi razstava slovenskega novinarstva, prirejena v proslavo 140'r-taice Vodnikovih Novic in 30 letnic« organizacije slovenskih poklicnih novinarjev. Razstava je obsegala pisane in tiskane novine s kulturnozgodovinskim pregledom, novinoznanstvom, letopisno obdelavo ter poročevalstvom z najmodernejšimi pripomočki, lastno tiskarno z uredništvom, ki je izdajala svoj dnevnik »Ljubljanske Novice 1937 c, in upravo. Nadalje je bila razstavljena moderna grafika, fotografija fti moderna klišarna v obratu. Poseben paviljon je imela Jugoslovanska tiskarna. Organizirali so razstavo ljubljanski poklicni novinarji. — Misijonska razstava »Indija« je bik pač prva tako velike obsežnosti in preglednosti, kar jih je bilo dosedaj prirejenih. Pokazala
nam je nesdb&no delo n&iih misijonarjev v Indiji in vso to deželo v narodopisnem in verskem oziru v popolni obliki. Razstavo so organizirali i» opremili vzorno jugoslovanski misijonarji DružL« Jezusove. — Od dntgtJs razstav omenjamo razstavo »Materi za otroku«, razstavo klofea, ljubiteljev cvetic, ornitologov in nietuijarjev, umetniško razstavo itd, — Vele-sejem je obiskalo tudi 60 glavnih čmiteljev evropskega tiska, veliko Število inozeatcev, zlasti fes Avstrije sit Italije, nadalje pa tudi iz drugih držav. Zadnji dan razstave je biia tekma harmonikarjev. — Letošnji jesenski velese-jem je bil pod pokroviteljstvom Nj. Ve!, kralja Petra II., odprl pa ga je, kazoč « tem veliko naklonjenost do novinarskega dela, predsednik razstave slovenskega novinarstva, naš minister notranjih zadev dr. Anton Korošec, Prav veliko počastitev pa je j^okazaip. razstavi Nj. Vel. kraljica Marija, ki jo je tudi obiskala in podrobno pregledala ter se o vseh razstavah pohvalno izrazila. — Skupno je jesensko prireditev obiskalo okoli 95.000 oseb, kar je lepo število.
metrov, na slabših delih proge pa okrog 90 kilometrov. Poskusne vožnje se je udeležil tudi prometni minister dr. Spali o Sestava motornega vlaka je delo madžarske tovarne Ganz v Budimpešti.
d Škodljiva pižmovka se je pojavila. Lovski paznik Vnuk Ferdo je ustreli! v lovišču križniškega reda pri Veliki Nedelji v tako imenovanem »Otoku« v rokavu Pesnice amerikan-sko podgano ali pižmovko. Žival je slikala v votli ob bregu za ribami. Skodljivka tehta nad 1 kg in je dolga z repom vred 50 cm. Že lani so na sosednem hrvatskem lovišču ob Dravi pokončali eno pižmovko. Kake«- kaže, se ta ne-zaželjeni gost pojavlja vedno bolj pogosto. Treba bo velike pazljivosti, da se omeji zarod, ki pomenja veliko škodo za naše narodno go-spodarstvo.
d 10 Mick v bokiSnici. V ženski bolnišnici v Novem mestu se je zgodil oni teden redek slučaj, da so sobo št. 2, ki šteje 10 postelj, zasedle same Micke, in sicer; Marija Mike.c, Marija Pirnovar, Marija Bcbner, Marija Vidic, Marija Šiefanič, Marija Flajnik, Marija Saje, Marija Jakša, Marija Traven in Marija Popovič.
d Zračni promet. V soboto 18. septembra so prenehali obratovati na zračni progi Sušak— Zagreb in Sušak—Ljubljana. Konec meseca bo nehala obratovati tudi zveza Ljubljana—Celovec. češka linija med Sušafcom ii? Prago pa je bila ukinjena že 1. septembra.
d Mrliško vežo, kjer bodo ležali v večnost preselivši se na mrtvaškem odru, zgrads že letos v Ljubljani na trgu poleg pokopališča pri Sv. Križ«. V fa namen najame ljubljanska mestna občina dvamilijcmsko posojilo.
d Mitnice so doživele poi®», v Ljubijflni za enkrat šc ne, arapak v Trbovljah. Občinska uprava je na treh glavnih dohodih v občino postavila troearinske pregledne postaje in mitnice, kljub splošnemu nerazpoloženju proti njim. Poslovati so začele -i. septembra. Uspeh prvega tedna je nadvse klavern. Koj v začetku je priak) do več burnih nastopov. Mitnice dosežejo najbolj male ljudi, medtem ko si večji dobavitelji znajo pomagati. Zaradi splošne
Skupini zelo slabih prašičev smo dajati „PfMH in „@$®Si" in po dneh »nso opazili nagli porast m napredek in moremo t gotovonijo potrdi',1; da je to posledica blagodejnega učinka in „@§ffisi®". — Živinorejska postaja Livno. — Ing. M. Bibič.
Navodila dele zastonj: „,KAiTEL" d, d., Zagreb 6, poštni predal 50
•itev. a«.
ljudske nejevolj« proti mitnicam so že prvi dan vsi novo nastavljeni mitničarji ušli iz službe, iazen enega in vrhovnega mitničarskega nadzornika Miloša Rozina, ki mitničarsko službo organizira. — Morda so mitničarji tudi zato zapustili službo, ker jim je za 12 urno službo bilo obljubljeno samo 600 din na mesec.
d Najmanjši koran se nahaja menda v Jugoslaviji. (Koran je mu«1!-insko sveto pismo.) Njegov lastnik je trf- v Zenici Meheied Mutapčič. Ta koran je samo 2 centimetra, ima pa 374 listov iz iejšej;a papirja. Po-nisan je z arabskin <ami, vendar pa zelo lahko čitljiv. T"' je ta edinstveni izvod kupil med	lekega vojaka, ki ga je kot
svetinjo n jc^oj v posebni škatlici.
d Kmaiu bi jo ugrabili cigeni. Dekleta so hoteli odpeljati cigani v Bjelovaru, Eden ciganske druščine, Slavko Gjurgjevič, se je zaljubil v Jago Gjorgjevič, ki je bila uslužbeua pri nekem bjelovarskem mesarju. Cigan se je neutrudno sukal okrog dekletovega stanovanja, prežal nanjo in jo nagovarjal, naj se poroči z njim. Toda dekle ni hotelo nič slišati o tem, vendar pa tudi cigan ni hotel odnehati. Dobil je svoje tovariše ir. nastavili sp zasedo dekletu. Ko je dekle stopilo iz mesnice na dvorišče, so planili cigani in jo hoteli odvesti. K sreči je bilo vse podnevi in so dekletu priskočili na pomoč mesarski pomočniki in nekaj ljudi, ki so bili v bližini. — Cigani so se branili in tepli, pa kar z noži in koli. Nekaj policajev, ki so bili poklicani na pomoč, pa je pograbilo cigane in jih odpeljalo v zapore.
d Ne nasedajte takemu »zlatarju«, V Ljubljano se je spet pritepel znani Kovaček Štefan, ki poskuša srečo z medeninastimi prstani, ki jih res za smešno ceno prodaja za zlate. Kljub temu, da so dones ljudje že precej nedostopni 7,a take goljufije, se vendar Se najdejo nekateri, ki nasedejo.
d Zračno zvezo med Italijo, Jugoslavijo in Romunijo bodo uvedli prihodnje ielo. Ta dni je bila med prizadetimi državami^podpisana posebna pogodba. Letala bodo letela od Kima skozi Benetke v Zemun in od tam v Bukarešto. Promet bodo vzdrževala italijanska letala tipa »Savoja Marchetti«, ki so last italijanske letalske družbe Aia Littoria«. Pred dnevi je priletel prvi tak avijon iz Rima preko Jadranskega morja in Bosne v Zemun in sicer v dveh urah in 40 minutah. Zagrebčani se potegujejo, 'ia bi bilo tudi njihovo mesto vključeno v to zvezo.
d Kmet, ki ?e prehodil 25® kilometrov, Kar 2jO km je prehodil kmet Meho Hodžič iz Cer-skega do Brčka, da bi na sodišču javil prevaro. Pred leti je prodal nekemu orožniku uro -— denarja pa ni dobil. Zato je nazadnje pisal orožniku, naj mu uro vrne. Orožnik mu je pa porogljivo odgovoril. Nekega dne je Meho rea Prejel zavoj in ko ga je pred pričami odprl, je bilo v njem nekaj kosov lesa namesto ure. Jezen in užaljen ie sel Meho peš do Brčkega in zadevo prijavil sodišču. Da bi dosegel pravico, je prehodil kar 250 kilometrov peš.
d Hude posledice zadajih deževnih dni. Neprestano deževje je povzročilo ne samo v Sloveniji, ampak tudi po drugih krajih nsfe domovine povodnji in velike škode. Okrog Karlovca so reke preko noči tako nsrastle, da SO prestopile bregove in preplavile velika predele plodne zemlje, —• Karlovški športni klub ie zadela ta nesreča, da mu je Kolpa odnesla kopališke barake, ki si jih je klub postavil 'košnjo spomlad. Še hujše je v Bosni, zlasti pa v Hercegovini. Med postajama Raška gora in Mrežnica je pa prišlo do železniške nesreče,
^POMOLJUBf, dne 22. septembru 1(137.
Stran I
v kateri je postal žrtev kurjač Muhamed Spa-hič. Dve lokomotivi sta vlekli tovorni vlak proti Konjiču, ko je strojevodja zagledal na ovinku naenkrat grmado kamenja na tirih. Se prsdenj se je lokomotiva dala ustaviti, se jc zadrla v kamenje in se prevrnila. Za seboj je potegnila še drugi stroj in tri vagone. Kurjač prve lokomotive se je ubil, oba strojevodja pa sta težje ranjena. Nalivi so namreč sprožili i pobočij kamenje in grušč ter na več mestih zasuli železniško progo.
d Že več let zaprtem« se je nasmehnila »reža. V zaporih v Mitrovici sedi že 6 let An-draš Matjan, Mož je bil v zaporu pametnejši in se je mirno obnašal. Zaradi tega so mu tudi dovolili, da je iz denarja, ki ga je zaslužil kot kaznjenec, igral v državni loteriji. Te dni se mu je nasmehnila sreča. Ko je pristopil k njemu upravitelj kaznilnice, ae ga ie Matjan razveselil, misleč, da mu je prinesel ukaz o pomilostitvi. Se bolj pa je bil presenečen, ko je zvedel, da je zadel v loteriji kar pol milijona dinarjev. Potem pa je dodal, da bo s tem denarjem, čim pride iz zapora, kupil lepo domačije in na stara leta živel bolj pošteno kakor je živel doslej.
d Pri korpnlentmh Ijiidch se izkaže naravna »Fraaz-Joseiova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne di-jete. »Frana-Joselova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Osi. reg 3. lit. SHH/M. d Neznanec je odgnal pet volov neznauo-kfins. Oni ponedeljek je kmetski sin Jožef Nučič iz Velikih Lipljenj v občini Sv. Jurij pri Grosupljem, najel v Novem mestu neznanega mu moškega in mu naročil, naj odžene pet parov kupljenih volov proti Grosupljem. En par volov je bil njegov, trije pari pa last Leopolda Jeršina iz Železnice pri Grosupljem, in en par last nekega kmeta iz Žclimelj, Nučič in neznanec sta se pomenila, da se dobita drugo jutra na Grosupljem. Toda neznanca in volov še do danes ni bilo in zato Nučič domneva, da je neznanec odgnal vole, ki so vredni kakšnih 30000 dinarjev, proti italijanski meji ter jih bo skušal tam pretihotapiti in nato v Italiji prodati. Voli so pšenične in lisaste, oz. belkaste barve, en sam pa je črn. Neznanec je star okoli 24 let in oblečen v hlače pumparice. O tej nenavadni tatvini so bile takoj obveščene vse obmejne orožniške postaje, vendar se dosedaj še ni posrečilo prijeti predrznega tatu in mu odvzeti vole,
d Zagovarjal se bo, ko pride ovadba. Ljubljanska policijska uprava je oni ponedeljek odpeljala v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča giasovitega vlomilca Jožeta Anžuria, doma i/ Spodnje Zadobrove, občina D. M. v Polju. Anžur je osumljen, da jc 24. avgusta ob 10. dopoldne napadel železniškega sitigo Josipa Ostre-ža v kašeljskem gozdu in mu šiloma vzel aktovko z 51.000 din gotovine. Anžur je bil aretiran nred dobrimi 10 dnevi od vevških orožnikov. Pripeljan je bil zaradi varnosti v ljubl|anske policijske zapore. Policija je nadaljevala razne poizvedbe proti Anžurju in zbrala tudi drugo gradivo, ki ga obremenjuje, da je izvršil nebroj vlomov po raznih krajih ljubljanske okolice in m Dolenjskem. Anžur je odločno zanikal rop pri Zalogu Pred preiskovalnim sodnikom, ki je nad njim odredil preiskovalni zapor, je zakrknjeno pripomnil: »Zagovarjal se bom, ko prispe ovadba. Ropa nisem izvršil «
d Dva nevarna vlomilca so pri)eli. Po vse] Sloveniji znana vlomilca Vinko Gačnik in Fer-
V
Čokoladna
čemu toliko skrbi in strahu, ko pa je vse tri matere že davno poučila modra tek da
SCHKHTTM>
MI10 JELEN
e vse bledeče bob
do Mote iz Vrha, ki sta bila po večletnem zaporu šele pred nekaj meseci izpuščena na svobodo, so te dni ponovno zaprli. Na vesti imata zopet več vlomov, ki sta jih po svojem povrat-ku iz zaporov izvršila po raznih krajih Dolenjske. Tako sta dne 11. julija s lomila v trgovino Prijatelja v Tržišču'in mu odnesel za 3491 din špecerije. Dne IS. septembra pa sta udrla v gostilno Župančič v Radečah, kjet sta odnesla za 3000 din namiznega pribora. Dne 17. avgusta sta svojo srečo poskusila pri trgovki Ant. Koj v Št. Janžu, kateri sta odnesla za 12.6% dir. razneda manufakturnega blaga in usnja, Itate«
5'
lega sla potein prodala po nizki ceni naprej raznim odjemalcem, ki so ja Se za nižjo ceno vnovčili svojhr prijateljem in znancem, katerim so pa orožniki prišli na sled in jim blago zaplenili, kupce pa popisali. F. Moleta sta prijela orožniška kaplarja na Mirni Franc Požene! in Jožef Gionc-ti na cesti Mirna-Sv. Helena. Pri Moletu sta našla tudi 8 vetrihov različnih .velikosti, Gačnika to prijeli orožniki v Scnt ftopertu.
d Kajj vse ljubezen stori Zgodilo se je v Kotoribi. Sedemnajstletni mesarski vajenec »©sip Pongrac je zaklal svojo šestnajstletno ©boževanko Vero Jurčan iz ljubosumnosti, potem pa še *amega sebe. Pongrac se je zaljubil <v dekle, vendar ga je bolelo, da se je dekle včasih preprijazno razgovarjalo tudi z drugimi znanci. Oni dan je pri svojem mojstru vzel •velik nož in odšel pred hišo, v kateri se je iVera Jurčan učila za živiljo. Poklical je dekle 'ven in tconaj se je Vera pojavila med vrati, je Pongrac potegnil nož in ga zasadil dekletu naravnost v srce. S krvavim nožem se je morilec sagnal proti bližnji prodajalni košar, v kateri je d2ial neki fant, ki mu je menda bil pri Veri na poti. Trgovec je še pravočasno opazil divjega fanta in vrata zaprl. Ko je Pongrac uvidel, da svojega namena ne bo dosegel, si je pred vrati trgovine porinil nož v srce,
d Župana je ustrelil. Župan v Liplja-mi Petrovič ie blagajnika odpustil pred kratkim zaradi nekih nerednosii. Čeprav ga je odpuščeni blagajnik ponovno prosii, naj prekliče odpust, je ostala prošnja neuslišana. Ko sta se pa oba srečala v kavarni, je blagajnik potegnil samokres in župana ustrelil.
d Na vsak načip se je hotela končati. Blizu Ruš se je vrgla pod mariborski vlak služkinja Adela Verstnik. Pokojnica je bila prej v službi v Mariboru, potem pa je odšla v Ruše k svoji botri. Nedavno je poskusila izvršiti samomor z lizolom, vendar so ji v mariborski bolnišnici rešili življenje. Ono popoldne je ponovila svoj samomorilni naklep na učinkovitejši način s lem, da se je vrgla pred lokomotivo, ki jo je popolnoma razinesarila. Doma je bila iz Hoč.
V vcalrn M?n »flnmnll«^! j
IZ DOMAČE POLITIKE
d Načelniki opozicije so «e sporazumeli?
Liati, ki so bili vedno naklonjeni opoziciji, prerokujejo o posledicah sporazuma, ki sta ga te dni menda sklenili zagrebška irt belgrajska opozicija. Te posledice bi po mnenju opozicije imele hitro nastopiti, dočim sodijo drugi spet bolj umerjeno. Razširila se je tucli vest, da bodo načelniki belgrajske opozicije v kratkem izgotovili besedilo načelnega sporazuma, nakar bodo njihovi odposlanci spe! obiskali dr. Mačka v Rogaški Slatini. Podrobnosti pa niso znane, ker opozicija dosledno molči. Zagrebški »Obzor« pa ugotavlja; da je bil sporazum dosežen na sledečih osnovah: Skupen nastop vseh demokratskih sil, ki imajo zaslombo v narodi., likvidacija ostankov diktators, režimov, usta-votvorna skupščina, ki bo dala sklepe na temelju pristanka večine zastopnikov Slovencev, Hrvatov in Srbov, da se s tem prepreči preglasovanje, Dalje vzpostavitev demokratskih svoboščin, da ho prišla narodova volja do pravega in nepotvorjeuega izraza. — Opozicija se mora sedaj sporazumeti še o programu in delu, ki naj ga ustavotvorna skupščina izvrši in če »pozicija hoče vladati, mora v imenu demokracije dokazati, da ima večino med jugoslovanskimi narodi,
d Smola dr. Peimarja, Na dva meseca zapora in 3000 din globe je bil pred sodiščem v Slavonskem Brodu obsojen znani poslanec Mačkove stranke dr, Ivo Pernar, ker je preostro kritiziral predstojnika brodske policije Dimitrija. Simersoviča. Dr. Pernar se je pritožil na višje sodišče; če bo pa sodba potrjena, bo moral v zapor. Sodba se namreč glasi brezpogojno. — Menima, da 3« bo g. Pernar že kako »zmazal« in mu ne bo treba »na ričet«.
d Bela -vrana. Znani bivši večkratni minister in centralistični pridigar Demetrovič je nspisal v »Jugosiavenskih novinah« na veliko začudenje članek, v katerem poudarja, da so Hrvati bili in so zapostavljeni in se zavzema za avtonomijo Hrvatske, Pravi, da mora Hrvatska dobiti pravo narodno samoupravo z lastnimi financami, ki bodo omogočile, da se dohodki pokrajine trošijo za njene potrebe po zakono-
Ptt Sangaju nt Kitajskem divjajo boji z vso silo. Na sliki vtfimo sovražno topništvo v boju
pieu
dajnem saboru. To stališče g, Demetroviča ki še danes poleg putriarha JNS Jovana Banja-j nina, Petra Živkoviča in dr. Kramerja predstavlja važnega fiihrerja JNS, je njegove lastne pristaše hudo presenetilo, predvsem pa »lo-vensko JNS. ki v smislu svojega velesrbskega programa o kakšnih saborih in narodnih samoupravah noče ničesar slišati, ampak bi rada vso Jugoslavijo čim prej narodno, versko in gospodarsko »izenačila« ...
d Borba za konkordat oziroma proti kon-kordatu se še vedno vrši v srbskih krajih. Zanimivo je, da branijo pravice katoličanov pravoslavni poslanci JRZ, da pa se borijo zoper konkordat »katoliški« poslanci JNS. Ali ni to narobe svet? Krivi pa so vsi tisti katoličani, ki take »katoliške« poslance JNS pustijo politično živeti; ko pridejo protikemkordatarji zopet pred voiilce, jih bo treba primerno pozdraviti.
d Upanje brez »panja, Sarajevska »Pravda«, ki jo urejuje dr. Behmen, piše: »Razen kričavih letakov, s katerimi opozicija bombardira našo javnost in ki spadajo med sredstva nezakonite borbe, je eden od glavnih njenih dokazov ta, da bo vlada padla, da je že podala ostavko in da sta dva ali so trije ministri že napovedali svoj odstop. To je vse laž in izmišljeno in niti vlada niti katerikoli izmed njenih ni podal ostavke niti je ne bo. Vlada pade, kadar ne uživa več zaupanja krone, ali pa, kadar ostane v narodnem zastopstvu v manjšini. Kadar pa vlada uživa zaupanje tako krone kakor narodne skupščine, kakor ga uživa vlada dr. Stojadinoviča, sploh ne more pasti. To dobro ve združena opozicija kakor tudi njeni najnovejši zavezniki JNS, ljotičevci in Narodna obrana, toda oni potrebujejo to laž, da drže skupaj svoje, pristaše. JRZ in vlada ostajata hladni in gresta svojo pot, ker pred njima so še mnoga državna vprašanja, čijih uresničenje ne trpi odlašanja.«
NESREČE _______
d Zopet je gorelo v Razvanju pri Maribora.
Požar je uničil svinjake in hlev posestnika Mirka Kmetica.
d Do tal je xgor®to gospodarsko poslopjs
posestnici Josipini Hajdina v Razvanju pri Mariboru.
d Požar na italijanskem painiku. Ogenj j« našla! na italijanskem parniku »Rocco«, ki se je pred dnevi usidral v šibeniškem pristanišču. Ko so nakladali les, se je ogenj nenadno pojavil pri stroju, ki daje pogonsko silo ?.a <lvi gaia. Kmalu se je vnel tudi fovor lesa, ki je bil na ladji. Po dveh urah napornega gašenja se je posrečilo ogenj udtišili. Škoda je pa kljub temu zelo velika.
d Župnik ki je smrtno ponesrečil. Pri Sveli Nedelji pri Zagrebu je te dni postal žrtev nesreče župnik Stjepan Tepolčič. Župnik je stopal v vasi preko ceste, ko je pridrvel izza ovinka avtomobil in župnika podrl. Padec je bil usoden, ker se je gospodu razbila glava ter )« smrt nastopila v nekaj trenutkih. Očividci pravijo, da je nesreče kriv avtomobilist, ki je drvel skozi vas s prav dirkaško brzino.
d Nevarna norčija. V gostilni Ivana Barliča v Toplicah pri Zagorju se je ono nedeljo, kakor po navadi, zbralo precej gostov. Pri popivanju so gosti polagoma poslali razigrani ter so se začeli med seboj šaliti. Med seboj so izvajal; tudi razne stave in podobne zabave, ki jih P^J pijači navadno nikoli ne zmanjka. Razigrano« je vse bolj rastia ter so gostje cclo začeli iz šal«
metali kozarce ob steno. Pri tem pa se je zgodila nesreča Ko je eden izmed gostov vrgel z vso silo kozarec ob steno, se je kozarec od stene odbil ter z vso ostrino zadel ob glavo samega gostilničarja Barliča, ki je tedaj pravkar odprl vrata v izbo. Kozarec je sadel Barliča naravnost v oko ter šo ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
d Ko je stikal za ptičjimi gnezdi, V 62 m globok prepad je pred časom padel 12 letni Mirko Koraljanovič iz Civina Lastra Stikal je za ptičjimi gnezdi. Fantič se ni ustrašil prepada, ki je zija! pod drevesom, na katerem je bilo gnezdo. Ko je plezal po deblu, se mu je zvrteio v glavi. En krik in fantič je zbobnel v prepad. V bližini 3e ie nahajal neki brezposelni delavec. Skočil je k prepadu, ko pa je našel samo še opanke, je takoj spoznal, da je nekdo padel. Poiskal je vrv in se spustil v brezdno. Z velikimi napori se mu je posrečilo pobrati razbito truplo dečka v vrečo in jo odnesti zopet iz prepada. Kmetje so nit* zato zbrali 800 dir., ki jih ie pa brezposelnik razdelil na dve polovici. Eno je podaril očetu ponesrečenega dečka za stroške pogreba, drugo pa je obdržal sam
d Osebam, ki se ne morejo zadostso kre-tati, pa trpe vsled tega na zaprtja in mntnjals pri prebavi, zdražesuai s pomanjkanje« teka, nudi večtedensko zdravljenje z naraven »Franz-Joseiovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Zato uživajte dnevno po eno čažo »Fraaz-Joseiove« grenke vod« zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
Ojrt, reg 9. t>r. SM74/SS.
d Žalostna smrt »natega dečka, V Ružičkem vrhu v Slovenskih goricah je utonil 4 letni Srečko Mir. Mali Srečko se je peljal na garalt, katere je vlegel njegov 6 letni bratec. Kolovoz pelje
Tomaž Masmyk
»Domoljub« je že na kratko poročal o smrti bivšega češkega državnega predsednika Tomaža Musarvka. Pogreb je bil minuli torek v Pragi ob navzočnosti zastopnikov raznih vladarjev, držav in narodov, ki so imeli Masaryka za moža plemenitega srca, kar je tudi bii. Na pogrebu je zastopal našo državo ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Prav teko sta poslala zastopstvo naša narodna skupščina in naš senat. Na vseh državnih in samoupravnih poslopjih Jugoslavije, pa tudi raz mnogih drugih hiš so se vile črne zastave. Tudi v šolah so imeli y torek posebne spominske sve-
čanosti. Na dan pogreba je dr. Korošec o živi jen ju Masaryka, svojega sodelavca za svobodo narodov, govoril po radiu. Češkoslovaški državi je ob smrti M«saryka izre> kel sožalje tako rekoč ves svet. Zlasti prisrčna je bila sožaljna brzojavka našega kneza-uamestnika Pavla.
Svobodomisleci proglašajo Masaryka za svojega. Pa Masaryk je z neštetimi izjavami, pa tudi g praktičnim življenjem dokazal svojo vernost v Boga. Eden njegovih rekov se glasi: »Nisem duhovnik, nisem veroučitelj, sem le človek, ki pobožno veruje: iti za Kristusom mi je vse...«
mimo plitve mlake, ki pa je zaradi deževja precej narasla ter ima zelo strmo obrežje. Tik mlake je Srečko zdfsmi z vozička ter se je prekotalil v jamo. Ker je breg zelo strm, mu njegov bratcc ni mogel pomagati, pa je tekel domov, da bi poklical pomoč. Preden pa so prihiteli odrasli, je bil mali Srečko že mrtev.
d Smrtna nesrečs v kamnolomu. One 15. septembra se j* v kamniškem kamnolomu tvrdke inž. Dedek iz Ljubljane smrtno potsesrečil po drugem dnevu nastopa službe Boncelj Alojz iz Eritofa pri Kranju. Pri priklopiivi vagona k težkemu tovornemu avtomobilu je Boncelj ravnal jako neprevidno. Priklopljeni voz ga je butnil s tako silo, da je obležal takoj na mestu nezavesten, iz ust pa je bmhai kri. šofer je takoj skočil iz svoje kabine in videč ponesrečenega ležati na tleh, sklical takoj delavce, da so svojega tovariša prenesli V pisarno podjetja ter ga.
Izid nagradnega tekmovanja
Za obiskovalce naSega paviljona na rajsiavi slovenskega časopisja na ljubljanskem velesejmu j« uprava naših listov razpisala 460 nagrad, zre-tanis se je udeležilo 4504 obiskovalcev, izmed teh i» žreb odločil sagrade sledečim številkam!
»Slovenski dom« ene, leto brezplačno
30!, 699, 11(2, 1593. 2308, 2609, 320S, 3529, 4180, 4455
»Slovenec« e&o leto brezplačno
97, 409, 986, 1282, 1900, 2509, 2916, 3334, 3827, 4366
»Slovenski dora« pol leta fereipSažca 24», 487, 733, 871, 1086, 1346, 1471, 1673, 1966, 2160, 2389, 3551, 2752, 3000, 3148, 3353, 3653, 3971, «28, 4502
»Slovenec« pol leta brezplačno 173, 433, 559, 770. 1038, 1169, 1390, 1631, 1788, 2058, 2267, 2452, 2705, 2852, 3043. 3309, 3606, 3927, «16, 4417
»Slovenski dom« *a mesec brezplačno 32, 77, 141, 190, 236, 330, 371, 396, 483, 526, 661, 715, 792, 845, 925, 941, 1056, 1129, 123!, 1279, 1370, 1430, 1499. 1536. 1566, 1624, »26, 1749, 1827, 1892, 1915, 1936, 2016, 2073, 2198, 2240, 2291, 2335, 2364, 2413, 2488, 3544, 2676, 2690, 2731, 2787, 2829, 2874, 2937, 2958, 3027, 3048, 3080, 3133, 3166, 3199, 3245, 3275, 3404, 3436, 3456, 3486, 3515, 3550, 3577, 3583, 3682, 3696, 3735, 3755. 3782, 3809, 3356, 3938, 4002, 4026, 40S2, 4(06, 4121, 4195, 4251. 4362, 4422, 4437, 4472, 4483, 4486, 4503
»Slovenec« i mesec brezplačno
j', 56, 118, 153. 222, 276, 349. 382, 431, 489. 5*7, 566, 678, 756, 831, 888, 939, 971, 1023. 1092, 156, '228, 1261, 1325, 1400, 1436, 1522, 1547, 1580, 1643, '•H 1'44, tfl<* 1829, 1894, 1929, 1983, 2029, 2«30, l, 50. 2229, 2279, 2326, 2338. 237!, 2469, 2511, 2586.
2679, 2726. 2773, 2815, 2831, 2381, 2944. 2982, »». 3031, 3075. 3098, 3143, 3183, 3237, 3272, 3288, 3'32, 3380, 3409; 3440, 3461, 3501, 3549, 3566, 3581,
553, 1191, 1680 2145, 2637, 2983, 3320, 3640, 3893, 4278,
3588, 3629, 3673 3684, 3726, 3741, 3765, 3796, 3845-3866, 3945, 3947, 4018, 4038, 409-1, 4165. 4237, 4264, 4331, 4382. .4406, 4460, 4488, 4498
»Doraoljsb« eno leto brezplačno
6. 39, 80, 122, 1.69, 200, 240, 298, 312, 378, 412, 439, 497, 529, 579, 603. 649, 683, 730. 764, 807, 857, 891, 915, 953 1001, 1042, 1095, i 131, 1177, 1205, 1245, 128!, 1337, 1377, 1408, 1452, 1480, 1503, 1552, 1594, 1657, 1702, 1795, 1806, 1812, 1844, 1899, 1918, 1950,' 1998, 2031, 2081, 2115, 2163, 2203, 2253, 2306, 235!, 2388, 2406, 2437, 2481, 2523, 2566, 2601, 2661, 2693, 2749, 2794, 2848, 2897, 2963, 3003, 3063, 3117, 3172, 3211, 3257, 3290, 3346, 3415, 3492, 3531, 3599, 3694, 3705, 3767, 3826, 3878, 3901, 3965, 4054, 4138, 4208, 4303, 4356, 4393, 4451, 4590
»Bogoljub« eno leto brezplačno
, 328, 381, 429, 462, 503, 779, 823, 860, 897, 916, 1180, 1216, 1256, 1307, 1508, 1559, 1612, 1660, 1924, 1978, 2003, 2044, 2319, 2357, 2422, 2457, 2768, 2806, 2865. 2925, 3181, 3221, 3267, 3283. 3540, 3603, 3666, 3712, 4068, 4152, 4222, 4289,
24, 54. 105, 134, 186, 214, 243, 546, 590, 618, 657, 705, 751, 956, 1020 1051, 1107, 1150, 1355, 1395, !4!9. 14551 1488, 1719, 1796, 1824, !86S, !911, 2094, 2117, 2177, 2217, 2275, 2536, 2581, 2625. 2675, 2712, 2979, 3016, 3069, 3081, 3129, 3316, 3368, 3422, 3473, 3496, 3775, 3836, 3892, 3914, 398S. 4322, 4358, 4398, 4475, 4492
Vsi tckmovalci, ki imaie na svojih ilustriranih prospektih poteg žiga našo uprav« katero gorf navedenih številk, pošljite svoj prospekt takoj na naslov Propagandni »ddelek »Sovsnca«, J.jubbaisi«, Jugoslovanska tiskarna. - Ne pozabite n?. pro-spJkt-ratfoSoo napisati naslov, na kateregaJehte izžrebani list prejemati. Tisti, ta »te »afe «a-ročniki, to .tUiuai k naslovom napi^U, <ja Vam bomo ti*fo vsoto .vknjtžili v dobro. Nagrad v tovini Oe izplačujemo!
, Uprava »Sloveacs« »Slovenskega doma«, »Domoljuba« In ..Bogoljuba«
skušali spraviti k življenju z masažo in umetnim dihanjem. Ves trud je ostal zaman in so truplo ponesrečenca odnesli v mrtvašnico v Stranje. Ugotovilo se je, da je pokojniku udarec zlomil štiri rebra tik hrbtenice in poškodoval žilo odvodnico, zaradi česar je podlegel vsled notranje izkrvavitve.	' •
d Ko je gledala v razburkane morske valove. V Dubrovniku je utonila v morju Nemka Margareta Schossberger. V kopalni obleki j® šla k obali m gledala valove, ko so sa penili in butali ob obalo. Neoptezno se je približala prav do-črte, do katere so pljuskali valovi. Naenkrat pa je pljusknil močan val in Berlinčanko kar posnel s skale. Nekaj trenutkov kasneje jo je val spet vrgel nazaj, vendar pa s tako silo, da si je ob skali razbila glavo. Ko so jo potegnili iz vode, je bila že mrtva.
d Skušal je prebite« voznika. V bližini Sv. Jederti na cesti med Slovenjgradcem in Dravogradom se je pripetil žalosten slučaj, pri katerem je izgubi! življenje znani trgovec z lesom od Sv. Lovrenca na Pohorju g. Miloš Skačej, Vozil se je na motornem kolesu proti Slover.jgradcu in skuša! na nekem ovinku prehiteti voznika. Pri tem pa je na ozki cesti za-vozil v kup gramoza, Ker je vozil z veliko brzino, ga je vrglo s kolesom vred na velik kup gramoza, kjer je obležal nezavesten. Razbil si je lobanjo ih dobil hude notranje poškodbe. Voznik ga je nato pripeljal v bolnišnico v Sio-venjgradec, a je nesrečnež kljub takojšnji pomoči zdravnika podlegel poškodbam.
d Avstrijski vojak utonil. V Vuzenici ja Drava naplavila truplo mladega moža, oblečenega v avstrijsko vojaško obleko. Pri utopljencu so našli knjižico, iz kateie je razvidno, da gre za avstrijskega vojaka Franca Gufjgen-berga iz Smohorja v Ziljski dolini. Pretečsne dni so se vršile v Avstriji na Koroškem vojaške vaje večjega obsega. Ob tej priliki je omenjeni vojak utonil in ga je Drava prinesla nft naš« ozemlje. Truplo so pokopali na pokopališču v Vuzenici, o najdbi so obvestili vojaške oblasti.
d Bog sas varaj aesreel Z zlomljeno hrbtenico se j® pripeljal z Jesenic v ljubljansko bolnišnico Janišek Leopold, delavec pri stavbnem podjetju »Slograd«, doma iz HruSice pri Jesenicah. Jamf.ek je padel z visokega odira. Njegov® poškodbe so nevarne. — It Begunj pri Lescah so prepeljali v bolnišnico cestarje-vega sina Janeza Posavca. ki je pri padcu s skednja zlomil nogo v stegnu. — KovaS Jerman iz Dola pri Ljubljani je po svojih opravkih pij le t v Ljubljano, peljal se je s tramvttjem v meato, ko.pa ie M pestaji na M'a»arykovi cesti hotel izstopiti, je to storil tako nerodno, da je padel nekako pod kolesa tramvaja. Pri nesreči si je Jerman zlomil desno nogo.
■V
RAZGLED PO SVETU
Bratomorno klanje v Španiji
Španski nacionalisti poročajo, da se njih ofenziva na severni fronti uspešno nadaljnje. Odpor komunistov v pokrajini Leon je menda že popolnoma strt.
Vodja komunistične vojske na severnem bojišču Uribari je prispe! v francoski Biarritz. Časnikarjem je izjavil, da ne bo potoval v rdečo Volencijo. Vse kaže, da Uribari noče v Valencijo, ker bi ga mogli tam dolžiti in soditi zaradi neuspehov na severnem bojišču.
V obkoljenem Gijonu, v zadnjem večjem mestu, ki je na severu še v boljševi-ških rokah, so se ievičarji začeli klaii med seboj. Menda so vzeli v roke oblast anarhisti, ki so dali zapreti tamošnjega sovjetskega konzula.
*
sBoj med belo in rdečo pezeto. Pezeta je Španski denar. Medtem ko dobiva general Franko zmago za zmago, se na velikih svetovnih borzah borita za zmago .-.rdeča« in »bela« pezeta. Kakor pa je Franco zmagovalec v Španiji, je na borzah zmagovalka »bela«, ali kakor ji rečejo v Franciji, »iozemska« pezeta. Vrednost te pezete je 200 odstotkov večja ko vrednost boljševiške valencijske pezete. Kakor ji rečejo v Franciji, »inozemska« pezeta. pezeti. Ko je na primer dosegla boljševšSka armada pri Madridu nekaj uspeh?, je »rdeča« pezeta takoj poskočila za 50 odstotkov. Padec
V preteklem tednu so dosegle japonske čete na črti Peiping—Hankov precejšnjo zmago. Japonci so na tem bojišču prodrli kitajsko fronto ter štrli odpor kitajske vojske, Baje je obkoljenih 60.000 kitajskih vojakov, ki ne vedo, kako bi se iztrgali iz japonskih kleše. Drugače pa snežni viharji Japonce pri napredovanje zelo ovirajo.
Pri Šangaju pa ne zaznamujejo Japonci nobenih posebnih uspehov. Kitajci so se sicer nekoliko umaknili, zato pa so japon-
tTAUJA
s Drobiž. Franc Peršič, ki je komaj 18 let star, je tako nesrečno udaril 79 letnega starčka Antona Lebana s Šempasa, da ie ta kmalu nato umrl. Baje sta se oba prepirala. Mladi Peršič je po svojem dejanju zbežal in ga oblasti z vnemo iščejo. — V Tolminu so ukinili gimnazijo, ki so jo namesto učiteljišča ustanovili pod Italijo. Namesto gimnazije so zopet ustanovili učiteljišče. — Vse tri proge, ki peljejo v Trst po precej strmih klancih s kraške planote, so pričeli elektrificirati, da jih tako priključijo k ostalemu omrežju, ki je že elektrificirano. Dela se bližajo h koncu in bo prva proga, ki pelje U Rocoi na Občine, kmalu izročena prometu. — Čuden sklučaj se je dogodil v družini Ribariča. Ivana iz Vodic pri Pulju. Ribarič je odšei na obisk najprej k svojemu bratu v Pulj, nato pa še k bratu v Juržiče. Ko se je vrača! domov, ga je do smrti
j Bilbaa in Santandra jo je potisnil zopet nizdol. j Cim bolj je »rdeča« pozeta padala, tem bolj se je s bela''pezeta dvigala. »Rdeča« pezeta je zdaj brez vrednosti, na borzab je noče nihče več kupiti. — Nemali dokaz, da se bližajo
španskemu komunizmu zadnje ure.
*
s Rdečkarji že kličejo ita pomoč. Francoski časopis »Matin« priobčuje, razgovor svojega sotrudnika z voditeljem španskih socialistov L?jgom Caballerom, »španskim Leninom «.Cabalero se kot španski zastopnik udeležuje kongresa socialističnih strokovnih zvez v Parizu. V razgovoru je Cabaliero poudaril, da je razpoloženje vladnih čet odlično in da prebivalstvo, kai ga je pod vaiencijsko vlado, ne želi nič drugega, kakor bojevati se. Namen njegove poti v Pariz ni, da bi iskal prijatelja med socialističnimi st.rokovničarji šn tudi ne, kakor pišejo nekateri listi, da bi s pomočjo voditeljev francoskega delavstva pritisnil na francosko vlado, da bi posredovala naravnost m z oboroženo silo o španskem sporu. Ker pa ves svet ve, da Italija in Nemčija podpirata nacionaliste, zato zahtevamo, da Francija in Anglija s tem računata in se zavesta nevarnosti, ki jima od tega vmešavanja Italije in Nemčije grozi. Valencijska vlad« je v 14 mesečni vojski sama odvračala to nevarnost, zdaj pa je potrebno, da ji prideta na »omcič Francija in Anglija, in sicer takoj in izdatno.
ske izgube zelo velike. Pred svojim umikom so spustili Kitajci pred Vusungom večje število min v zrak, ki so povzročile Japoncem strašne izgube. Med japonskimi četami pred Šangajem razsaja še nadalje kolera, za katero je umrlo več sto vojakov.
Rusija nadaljuje na Daljnem vzhodu z vojnimi pripravami. Sodijo, da bo že letošnjo zimo prišlo do vojne med Japonsko in Rusijo.
povozil velik vojaški avtomobil. Mrtvega so odpeljali v Vodnjan in ga tu drugi dan pokopali brez vsakih ceremonij. Ko je žena čez kake tri mesece pisala v Pulj, naj se mož vrne, se je ia začudil, misleč, da je brat že doma, ali vsaj v Juršičih. Šele potem je polagoma zvedela za žalostno usodo svojega moža, Nesreča jo je priklenila na posteljo. — Na Oslavju grade veliko grobnico, ki bo spomenik obenem in v katero bodo prenesli posmrtne ostanke v vojni padlih. V grobnico bodo spravili kosti 50.000 vojakov. Spomenik bo viden daleč naokoli. — Dr, Fr. Močnik, župnik v Vrtojbi pri Gorici, je imenovan za stolnega vikarja pri goriški stolnici, — Kakor doznavamo, je v četrtek, dne 9. septembra prispel v svojo rojstno vas Manče v Zg. Vipavski dolini, ban dr. Natlačen, Njegov sin g. novomašnik Stanko, ki je prejšnji dan pri Sv. Petru v Ljubljani daroval svojo prvo sveto /aašo, je v župni cerkvi v Gočah, ka-
mor Manče spadajo, daroval Nebeškemu svojo drugo sv. opravilo, — Vojaške vaje so se začele 11, septembra po vsem Goriškem, _ V.
Trstu je umrl kapitan Matej Bole. — Na Ob-
činah je preminul trgovec Ivan Zerjal.__
Mrtvo so našit v Novakih Marijo Peternelj. — V nedeljo, 12. septembra ob treh zjutraj je v vasici Čekavec nad Osekorn pri Gorici udri v hišo že priletne vdove Terezije Smet maski-ran olzčinec, zgrabil ubogo ženo, še preden se je prav zavedla in skočila t postelje, za grlo in jo začel daviti, medtem ko ji je z eno roko mašil usta. Zahteval je od svoje do smrti prestrašene žrtve denar. Revi si kazalo drugega, kakor da se je vdala, Vstala je in razkazovala roparju vso svojo hišo. Ropar je vse prevoha! in prevrgel, prebrska! vse predale in pretipal vse obleke, našel pa ni ničesar. Zadovoljil se je končno z edinimi desetimi lirami, ki jih je imela žena v denarnici, in nato z dežnikom, ki ga je v zadnjem hipu pograbil in zgini! v noč. Smctova je hiteSa na vss klicat sosede, toda bilo je prepozno. O roparju ni bilo nobene sledi.
AVSTRIJA
s Kancler pritrjuje, a je brez moči S počitniškega zborovanja v Smihelu so poslali mladi naši akademiki kanclerju brzojavni pozdrav in v posebnem pismu spomenico, iz katere posnemamo sledeče odstavke: »Mi mladi slovenski koroški akademiki smo morali na sebi občutiti posledice šolstva, ki prezira ma-terno govorico. Le če je dom staršev v stanu, da popravi škodo, izhajajočo iz potvorjene šolske vzgoje, si more mladina pridobiti potrebno splošno izobrazbo, Koroška ljudska šola je dvojezična samo še za uradne letopise, v resnici pa je po jeziku nemška in po duhu nem-ško-nacionalna, četudi je pohajalo v 90 v poštev prihajajočih šol v šolskem letu 1936-37 okrog 12.000 otrok iz slovensko govorečih in samo okrog 2000 otrok iz nemško govorečih družin. Tudi mi slovenski akademiki se zavedamo potrebe, da se slovenska mladina priuči državnega jezika. Ne moremo pa razumeti, kako naj se utrdi značaj slovenskega otroka, če se prezrejo nravne vrednote šolskega pouka v maternem jeziku in v duhu prirojene narodnosti.« V posebnem odstavku navaja spomenica potrebo izobraženstva, ki bo razumelo in tudi zastopalo težnje svojega ljudstva. — Na brzojav šn spomenico je kancler odgovori! s prisrčnim, pritrdilnim odzdravom.
s Razno. V Lobniku pri Železni Kapli je umrla Marija Kogoj pd. Veglova. — V Dobrli vasi so pokopali dolgoletnega organista Jožefa Ilgovca. — 37 letni Janez Andrejaš je sekal v Žingarci les. Pri sekanju je nesrečno spodrsnil, ostra veja se mu je zapičila v trebuh in ga težko ranila. — V Št, Vidu v Podjuni so pokopali 82 letnega posestnika Šimna Pekic.
NEMČIJA
s Hitler je ponovno govoril. Ob zaključku hiflerjevskega kongresa v Niirnbergu ja povedal sedanji vodja nemškega naroda tudi sledeče: Med silnim odobravanjem je Hitler tudi govoril o Židih in rekel, da so demokratične države središče židovske agitacijc. Ljudska fronta lomi vbo odpornost demokracij proti boljševizmu in končni izid nc more biti drugega kol boljševiška revolucija. — Govoreč o Španiji je rekel, da bo ime generala Franca zmeraj predstavljalo pravega zastopnika pra-
Volna ma vzhodu
ve Španije. Nato je rekel, da *o politične misli jp politična temeljna načela čisto notranjepolitična vprašanja posameznih držav. Nacionalna Španija hoče obvarovati Španijo pred boljševizmom, ki je mednaroden in ki širi revolucijo v druge države. — Nato je Hitler zagovarjal sodelovanje evropskih držav, ki nimajo med seboj nobenih razlogov za sovraštvo. V svojem govoru je Hitler še enkrat zanikal vsako možnost kakšne nove usmeritve nemške politike. Narodni socializem odbija vse židovske in boljševiške poskuse. Narodni socializem se bo potrudil, da se zavaruje pred vsemi nevarnostmi in v tujini naj se tega dobro zavedajo. Narodno-socialistična država si je ustvarila orožje, ki lahko s pošastno hitrostjo odbije vse poskuse iz tujine. Svet ve, da smo bil: dobri vojaki. Danes smo še boljši. Narodni socializem se bo boril bolj kot pa nekdanja Nemčija. Hitler je končal svoj* govor s temi besedami: Vsi,, ki ste se udeležili teh veličastnih dni, čutite, da se izpolnjujejo želje tisočletij, molitve brezštevilnih rodov in vera naših velikih ljudi. Nemški narod je upostavil svoje germansko cesarstvo.
ČEŠKOSLOVAŠKA
s Dr. Beneš a svoji cerkveni politiki. Nedavno je predsednik češkoslovaške republike Eduard Benei obiskal slovaško prestolnico Bratislavo. Pri tej priliki je podal o svoji cerkveni politiki sledečo zanimivo izjavo: »Po mojem mišljenju ie v 20. stoletju vsak napad na vero zastarel in nemoderen. Tak napad je znak slabosti ter duševne in kulturne zaostalosti. Smatram za največji uspeh svoje zunanje politike zaključitev sporazuma z Vatikanom, imenovanje slovaških škofov in ustanovitev nove nadškofije. Vse to sem napravil, da vrnem Slovakom njih verski mir. S tem iem jim hotel podati iudi jamstvo, d& bom
vedno pazil na njih želje in potrebe. — Tako ar. Beneš, ki je velik mož. Kako pa delajo za
mir znaci balkanski pritlikavci? Žalostna jim majka!
AMERIKA
t To ie ono. V Moon Run Pa je umrla Ana Butja roj. Hamovc iz Stare Vrhnike, — V Clevelandu je preminul Jos. Bradač iz Velike Lese pri Stični, — Ely Minu je odšel v večnost 82 letni krojač Josip Švajger, doma nekje iz Bele Krajine. -- V Ely Minu je zapustila solzno dolino Marija Pohe iz Črnomlja.
DROBNE NOVICE
Sneg je zapadel po nekaterih predelih srednje in iužne Francije.
22. otroka je rodila ciganka na r.esti v madžarski Bacskeres; oba zdrava.
60.000 rudarjev je začelo stavkati v An-
gliji.
Veliki protijudovski nemiri so bili zadnje dni po vsem Poljskem,
Iz višine 6000 metrov je skoči! te dni v Viterbergu italijanski letalski general Valle,
V	vsaki diviziji kitajske južne vojske je po 20 sovjetskih višjih častnikov za učitelje,
450 primerov kolere so našteli zadnje dni v šangajski francoski četrti na Kitajskem.
Dansko kraljico so operirali, ker so se ji zapletla čreva.
V	Abesimji je zadela kap generala faši-stovske vojske Carinija, ki se je zelo proslavil pri zavzetju Abesinije.
Vsi semški državni uradniki bodo morali dajati svoje otroke edino ie v državne šole. Lepa svobodo.l
Pri občinskih volitvah v ameriškem Nju-jtarkts je zmagal stari župan Italijan La Guardia.
V&diska krvnika
Vodice. Med važnimi dogoditi v tem letu Je bila lepa proslava majniško deklaracije, ki ji je najlepši sijaj dalu mladina, enotno oblečeni fantje in dekleta, godba ter gasilci. Učiteljutva nismo videli. Dan zn tem pa se je zopet zbrala {ara pri sprejemu prevzvišenega, ki je prišel našim malim delit zakrament »vete birme. Konec junija je prišel za naše fante — člane Fantovskega odseka — praznik in obenem dan zmage I V Celje so poslali tekmovalno vrsto, ki je pri tekmah dosegla prvo mesto v nižjem oddelku In s tem pokal ljubljanskega župana. Poleg njih je šla na celjski tabor še velika skupina drugih tantov, ter tako imela priliko slišati, ko se je prvič v zgodovini pred tisoči športne publike oznanjevato ime Vodic, kot ime zmagovalno telovadne vrste, imela pa je tudi srečo poslušati oporoko našega velikega kneza dr. Jegliča. Za vse te je bil celj-Bki tabor nepozabno doživetje. Udeležba naše fars pri dr, Jegličevem pogrebu je bila nad vse častna. Teden kasneje je bil spet praznik naših fantov in mladine: nad 160 se jih je udeležilo tabora katoliška gorenjske mladina v Kranju; dne 25. julija pa se je spet skoraj vse naše prosvetno članstvo udeležilo tabora v Mengšu, kjer so nastopili tudi naši telovadci, — Vrsto teh vedrih praznikov pa je prekinil temen dan ob priliki moravškega tabora. Mnogo fantov in vsi telovadci so šli pa tabor, opoldne pa se je pripeljalo še 25 naših mladcev. Ko so v Moravčah vodili konje v hlev, je kobili na gladkem tlaku spodrsnilo ter si je zlomila nogo. Najžalostneje pri tem je, da so gotovi ljudje v domači fari razširjali govorice o popolnoma napačnih vzrokih nesreče s prozornim namenom, obrekovali voznika in naše. fante. In še tole bi omenili: Prav te in slične »prijatelje« je skrbelo, koliko morajo prosvetni člani zapraviti po vseh teh taborih in prireditvah. — Mar ni škoda denarja v teh težkih časih? — Hm I — Nekje v svetem pismu ie zgodba o ganljivi Judeževi skrbi za reveže I No! Ampak skrb teli »prosvetnih prijateljev« ni taka, Bog obvaruj I — Tole bi dodali: Zdi se in bo menda to čisto točna domneva, da teh skrbnih pokroviteljev prav niiS ne briga, koliko liraoDad je apil prosvetni član na taboru, marveč jim služijo take »skrbi« in obrekovanja le zato, da umažejo in če mogoč« osmešijo »prosvetnike«. — Naših članov razne opazke in neprijazni pogledi prav nič ne motijo, marveč le potrjujejo, da ao na pravi poti.
RAZNO
Ujet kalin. Neki pariški trgovec je doživel neprijetno zgodbo. Seveda vrže slabo luč na njegovo poštenjo in vestnost, a vendar je zani-niiva in morebiti tudi koristna kot svarilo. Trgovec je potoval z vlakom v Švico in so spustil v razgovor z nekim sopotnikom poslovne zunanjosti. Tarnala sta o slabih Saših, davkih in izgubah. Naposied je zaprl neznanec vrata in zaše-petal trgovcu: »Cujte, iniain za vas sijajno kupčijo! Poglejte: tu imam » listnici 500 bankovcev po en tisoč frankov. Izredno blago I AH razumete? Saj jih ne bo nihče ločil od pravih. A jaz nimam Časa. Dal bi vam jih za eno četrtino vrednosti.« Trgovec si je ogledal blago, se prepriča! o izvrstni kakovosti In z veseljem platni 125 tisoč frankov. Na Prihodnji postaji ee je neznanec vljudno poslo-V|7 Pol ure pozneje sta Prišla sprevodnik in stražnik: V vozu jo bila Pozabljena listnica s 500 ■ranki, številko bankovcev so zabeležene. Tu |e brzojavka. Kaj je hotel trgovec? Ce bi skušal
L Oanghofer:
4, Martini hlošter
Rotimo li začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznlfl
16
Na goli, z gosto prašumo obdani kopi Mrtolovca je plapolal v tihi noči živ zborni ogenj. Njegovi zublji so obsvetljevali star suh hrast, ob katerem je ined koreninami stal obdelan, z mahom in skrotovičenim bršljanom bohotno obrasel kamen. 2ar ognja je švigal s svojo svetlobo po travnati goljavi, Da kateri so posamezno in v skupinah stali ali ležali na veče pozvani možje, eni molče, drugi v polglasnem razgovora. Vedno Se so se prikazovali, od vseh strani prihajajoč, novi zborovale! iz temne hoste in se potihoma pozdravljali ali molče stiskali roke že zbranim možem.
Poleg ognja je stai Ajgel, večar, in je od suhljadi, ki so mu jo v narčah prinašali ljudje, polagal vejo za vejo v požrešni plamen. Pred kamnom, na katerem sta ležala županov nož in kropilo iz brinovih vejic, sta sedela oba sodina, Kaganhart in Kepeleker; med njima je ležal šop tankih bukovih šib, ki sta jih razrezovala na kratke drobljance; po enega sta puščala vedno v temni skorji, vsakega sledečega sta obelila^ Ne dale« stran od obeh mož je s spetimi nogami ležal\v travi črn koeast kozel in poleg njega petelin z zvezani nil nogami in perutnicami.
V tem ko se je žar zbornegjti ognja že meša! s svetlobo vzhajajoče polne lune, je prišel med zadnjimi Se-naver Bil je resen v obraz in je težko dihal. Ajgel in sodina so mu stopili nasproti in mu segli v roko; potem so se približali ludi drugi, da bi pozdravili župana.
»Mnogo vas vidim, a enega pogrešam!« je dejal. »Kaj jo Zigenot, ribič?«
»Bil jo prvi, ki je prišel,« je odvrnil Ajgei iu pokazal proti drevju. Tam je sedel ribič v senci nizkovejnate smreke, meč čez kolenaj obraz pritiskajoč v dlani. Zupan se je nameril proti njemu, toda Ajgei ga je prijel za rokav in zašepetal: »Melinjcev ni! Se mi je kar zdelo.« Komaj je bil izgovoril, ko so je pojavila iz gozda četa tihih mož, do trideset po številu, ki jih je vodil bel o lasi starec; stari Runot je bil, svobodnjak iz Lindtala, melinj-ski rihtar.
»Prišli sok se je olajšano oddahnil župan in stopil prihajajočim nasproti. »Dolgo se mudite, možje! Luna že dozarja v ščip za polnoč. Toglejte: hrastova senca seka žrtveni kamen!«
»Pri Hiiženeku smo se zbirali,« je odvrnil starecj »in čakali na nekoga, ki ga ni hotelo biti odnikoder. In je vendar najvrlejši med nami!«
»Koga imaš v mislih?«
»Našega vrlega brata Hiltišalka.«
»Ne more priti, kdor ni pozvan!« je dejal župan.
Prestrašen je položil Runot roko Senaverju na laket, d oči m je četa Melinjcev začela nejevoljno mrmrati. »Zu« pan, to si slabo ukrenil!«
»Ne, Runot, delal sem, kakor ukazuje postava in na* vadal« Ako je sklicano veče zoper nekoga v Gp.denu, ne vabimo nanj njegovega očeta in ue brata, nikogar od njegove krvi in njegovega doma. Danes sem pa sklical večer zoper samostance, ki so prišli k nam v dolino.« Mrmrajoč nemir je preletel v krogu zbrane može, zakaj marsikateri je čnl s to besedo zdaj prvikrat, da so menihi prišli. »Hiltišalka nisem vabil, ker je bogoslužec in brat bogoslužeev; tako sem torej ravnal po postavi in navadi.« Ugovarjanje Melinjcev ni hotelo potihniti. Nejevoljen j«
8'
PO DOM
Se en teden misijonske razstave „indifa**
D« se omogoči obisk ljudem z dežele, bc. indijska misijonska razstava odprta še od nedelje, 19. septembra do nedelje, Sfi. septembra vsak dan dopoldne od 9—12 in popoldne od 3—6 s veter. Vbod ho ob poti skozi drevored prt misijonskem paviljonu >G< Vstopnina 2 din, skupine in šole po 1 din. — Vabimo vse misijonske prijatelje od blizu in daleč, da to priiožnosf porabijo ter si ogledajo razstavo.
Prosvetni tabor na Igu
Prosvetni tabor na Ign bo 20, septembra, — Preložiti Eaiio motali tabor zaradi nepredvidenih ovir. Vrši se z istim sporedom. V primern dežja bo aboiuvanje po maši v dvorani iia prav tako popoldanski telovadni nastop. Na taboru govorit« minister dr. Krek in Miloš S t a r 6.
Vsi na Sabor v Št Janž !
V	nedeljo, 2f>. septembra priredi trebanjsko okrožje tabor v spomin Janeza Evangelista Kreku v St. Janin a a Dolenjskem. Je lo en* največjih prireditev v letošnjem letu na Dolenjskem. Zalo je dolžnost vseh, da se poklonimo snominu velikega pokojnika, ki je pred 20 leti 'umri v tem kraju Oa ga ni ugrabila kruta smrt, bi danes tvoja usoda slovenski kmet bik gotove 8*>lj rožnata. Saj je živel samo svojemu narodu, sašfc ni zahteval nič, vse je dal nam Slovencem, kar je premogel njegov veliki duh.
V	nedeljo bo pokazala naša mladina, da je zajela mnogo i* njegove bogate zapuščine, ne denarja, 'saj ga gani nikdar ni imel, ker je vse dal njim, ki jih je ijnbii kakor oče: revnim in' zatiranim. Bogata je njegova duševna zapuščina, njegove ideje. Hodi draga mladina p© potih, ki ti jih' le oo začrtat) '
Spored tabora je bogati Ob desetih sv: maša na prostem, nato velik ljudski tabor na istem prostora. .Tavfjeui so odlični govorniki is predstavniki slovenskega naroda. Popoldne so litimi je.
nato tekme: telovadba. Med telovadbo Je peste* vmesni spored. Na koncu prosta zabava, ki pa bo čim krajša in dostojnemu.
V nedeljo vsi v št. Janž. Naj bo mirenska doiiaa oua, ki ho znova vžgala nas za one ideale* h katerim nas je vr.aii on, ki je v lepi mire03ki dolini umri — Slava Jan, Evang. Krekul
f Župnik M&ftm Šherianee
Včeraj, 20. septembra dopoldne je umrl v Kan-diji pri Novem mestu vpok. župnik Mariin Šker-janec. Pokojni se je rodil v Krizah na Gorenjskem due 8, novembra 1870 in bi! v mašnika posvečen dne 25. julija 1895. Kot kaplan ie služboval v Trnovem na Krasu, v Zagorju ob "Savi, na Jesenicah in v Moravčah, kot kurat v Hartjah ua'Notranjskem, Nato je bil osem let župnik az Prema. Od i !. 1916 do 1919 je bi! vojaški župnik pri raznih oddflkih avstrijske armade. Ko se je ob prevrati: 17. pešpoik uprl v Tirolali, je pokojnik poste! celo j>oveljnik 17. pešpolka, s katerim skupaj je bil v Italiji ujet. Neka; mesecev je bii tudi vojaški kurat v bojih na Koroškem. L. 1919 ie prišel za župnik« na Rako, kjer je oslal 12 let do svoje upokojitve, na kar ee je preselil v- zagrebiko nadškofijo in bi! župni upravitelj v Sveticah pri jaškovem. — Naj v miru počival
S z nszmsk hmtev
..............,-■ , ■.................... n-nmimir, i............. ■ i—.....r——
Slovenci v Zagreb«. Kdor bi presojal društveno življenje zagrebških Slovencev samo po dopisih, ki jih redko pošiijatiio v slovenske časnike, nas ne bi prav ocenil. Smo namreč mnenja, da je bolje delati ko! o sebi pisati, in da se na&idnje vsaka stvar tudi ne more obešati na veliki zvon. O nekaterih dogodkih pa vendar hočemo sporočiti, svojim bratom in sestram v Sloveniji in po širnem avstu: da smo tudi letos 15. avgusta imeli voiier-nice v prelepi cerkvi pri sv. Ksaverjn, kjer-je pokopan veliki škof Slovenec dr. A. Mahniž; v nedeljo 12. septembra pa smo zopet imeli pri svetem Roku novomašnika C. g. Volaska in S. g, Jiineža, naš gospod Jože pa jo z nekaterimi Rokovci, ki jih
lil bpisšilo deževje, po romat k Mariji v Bistrico ki je »nana tudi Slovencem. — Prvo nedeljo v oktobra pa bomo s ljudsko igro »Črna žena« za-čeli letošnjo igralsko sezono. Igralci se skrbno pripravljajo in vso vabimo, da se prireditve udeležijo!
Kosova poSJis. Dragi »Domoljub«, dovoli tudi nam mali kotiček. Leto« smo imeli srednje dobro žetev: ostalo nam bo par sto kilogramov pšenice za, prodajo. Ali velika js razlika v ceni med Vojvodino in tiamt. Mi »mo tukaj dvakrat udarjeni: prvič, ker tukaj daje hektar komaj toliko kakor * Vojvo-dini eao jutro; drugič, ker tukajšnji žitni trgovci plačajo po 40 din maoj zg metereki etot pienioe nego oai v Vojvodini Tukaj je te dni cena pšenici od 100 do S30 din, v Vojvodini pa 160 do 170 din za 100 kilogramov. Tukaj je v splošnem veako leto suša, izjema je letos, ko lahko rečemo, da ja ravno primerno dežja. Zato no tudi- pridelki obilnejši. Eno je, kar na« boli, iu eiccr da se zemlja ni pravično belila. Eni so dobil; več zemlje kakor jim po postavi £re, a drugi manj kakor postava veieva. Vsa prošnje ia pritožb® nič ne pomagajo, Želeti hi bilo, da tu se merodaj.ii za to malo bolj zanimali! Ni čudno, da se dogajajo zaradi teja tudi uboji, kakor oni z dne 12. septembra v go* stilni na postaji Kosovo polje. Semkaj naj Hi prišli slovenski izkoreninjene!, da bodo lahko svobodomiselni. Tu jih se bo vznemiril ea glas zvona ne glas vesfi. Kar so oni zavrgli, mi želimo ohraniti iii poživiti! Vsemogočni, daj da bi se nam posrečilo!
St. Jernej. Nimamo navado ložiti nad slabimi letinami. Navadno nanj je naredila veliko škodo suša, letos pa poplave. Ob Krki so vse njive bile že trikrat pod vodo, enkrat tako, kakor že nad deset let ne. Ajdo je prvo deževje v juliju [>ii mnogih njivah kar odneslo. Na njivi, kjer je lani »raslo 50 mernikov pšenice, je letos vsa ajda splavala po vodi. Podobno ie v vseh vaseh ob Krki, Prosimo davčno upravo, da upošteva ogromno škodo in odpiše davile. — Iz zadrege si jo pomagal nekdo tudi pri nss s tem, da je začel ponarejati 20 dinarske kovance. Pa je imoi smolo! — Med mojim in tvojim ne zna ločiti nadebudna mladina,' ki so je lotila grozdja. Zasačen je bi! 16 letni fant, ki bi bil gotovo boljši, če bi hodil v dobro družbo. Poljskih tatvin je pa ogromno, da bi bilo res najbolje stalno ttraliii vrtove iis njive. — Zakonski stan «| je izvolila Turk Nežika iz MahardVca, :ter je odšla s svojim možem Zupančičem Anionom >' Djevdjelijo, kjer službuje kot orožnik. Cerkven! pevki želimo obilo srečo in božjega blagoslova. —
dvignil Senaver sivo glavo. »Ako mislite, da sera krivo vršil svojo službo — čez štiri mesece se leto obnovi! Potem si izvolite drugega županal A danes ge držim sveti nož v rokah, in kdor bi se hotel upirati, tega pozovem pred zborno sodišče.« Krenil je h kamna, ki ga jo v mesečini sekala hrastova senca, in segel po nož. »Luna je dozorela s ščip! Več« je odprto! Soseščani, razvrstite se!«
V tem ko je Ajgel netii plapolajči ogenj, so se zbirali možje v ločene skupine. Okoli Kepelekerja so se postavili sosedje iz Semava in Unierštajnovega leaa, okoli Bunota oni iz Melinjega loga, od Zadnjega jezera, Švar-ceka in Tavbenlaka, okoli kovača lizankerja možje iz Engedina in Strube, okoli Hohgarterja opi iz Asava in Lojpla, okoli Grajnvalderja gorjanci z Geln in Unters-berka. Zigenot ribič jo stal sam.
»VeSarl« je zaklieal župan.. »Pojdi naokoli in preštej glasove!« Od ene ckupiue je stopal Ajgel do druge. Ko ee je vrnil k županu, jo dejal: »Slo in štiri sem pozval — sto in tri sem naštel, enega ni!«
Zupan je pljunil na zemljo, »Kakor tndi mu je ime, in naj bi bila moja lastna kri, nihče mu ne bodi prijatelj, Mednji mu bodi sovražniki Ce zajde v stisko, ga ne bo mbče otemal, če ga doleti bolečina, ga ne bo nihče tolažil! Osramočen naj bok
»Osramočen naj bok je zavpito sto glasov naokrog.
»Veear, razglasi njegovo ime!«
Ajgel so je obotavljal, »Stari Gobi!«
Mrmranje je preletelo skupine, zbranih mož. Med Sena ves jo pa dejal fiapbaher: »Ako bi bil vedel, da je Gobi, ga n® bi preklinjal. Na njegovo belo glavo je padlo s» toliko hudega, da ni na njej za sramoto nobenega prostora več.«
Ajgel je pobral s tal petelina in mu razvezal uoge in perutnico. Kokot je zakrilil in zagrakal, ko ga je vzel
župan v roke. »Kar nosi petelinje ime, mora grakati!« ja dejal Senaver. »Kdor je pa videl goreti zborni ogenj, mora znati molčati, ko napoči jutro.« Z levico je privzdignil krilečega in grakajočega petelina. »Poglej ogenj in umolkni!« V hipu je zavihtel nož, cdsekal ptici glavo od telesa in jo vrgel na tla. Curek je brizgnil iz vratu, petelin se je brez glave in fofotajoč. še nekajkrati opo-tekel sem in tja. Ko je padel mrtev na zemljo, ga je pobral. Kepeleker, mu izdrl pero, dal petelina naprej in si zataknil pero za kapo. Kakor on, so storili za njim vsi. Ajgel, kateremu je prišel petelin zadnjemu v rose, je vrgel oskubljeno ptico v ogenj.
»Kdor je govoril v zborni noči, naj molči podnevi,« je zaklieal župan, »ali pa bo umrl, preden se luna zopet obnovi v ščip! Možje, dvignite roke in prisezitei«
Vse roke so se dvignile, samo ena no. Ko je vrgel petelina v ogenj, je stopil Ajgoi preblizu plamena, tak® da se mu je vnel rob njegovega sivega gunja; zato jo moral zdaj /. obema rokama gasiti.
»Sodiua,« je vprašaj župan, »ali ni med zborovalci nobenega nepoklicanega ušesa?«
Kaganhart So Kepeleker sta stopila naprej in spregovorila, menjaje se eden 8 drugim: »Gluha je noč, in les zapuščen. Ogledala sva si sleherni vrh, pretaknila sleherni grm. Na tristo korakov v razdaljo gro krog, straže stoje in vanj ne puste nikogar, ki ni bil pozvan, naj človek bo ali žival, naj las ga pokriva ali perotl«
»Potem se sklonimo v posvet, mov.je, za naš blagor, z moško besedo in moško razsodilo. Dve poti ležita prod nami, ona je prava iu druga je kriva, ogniino se krive in krenimo po pravi, da obvarujemo škodo in .stiske svoj dota, žen<5 in družino, »voje posle, hlev in živino! Možie, le sem ua žrtvišče!« Na lesno ae je strnil krog okoli ogiija in hrasta, sodina sta pa dvignila kozla ua žrtvem kamen.
obdržati denar, bi moral priznati, da ga je plačal.. Zato js bil rajši tiho in. izročil listnico. Bankovci, ki jih je (točeni kupil, sa bili namreč pravi iri za; to jih res ne bi nihče loči! itd.
Razglednice vsega sveta zbira Dunajčan dr. Richter. Nabranih ima doslej nad 200.000 razglednic iz vseh krajev sveta. Svojo galerijo rad. razkazuje in posetni-kom lahko v slikah pripoveduje o lepoti po vsej zemlji raztrešenih krajev. Tam lahko vidi! sliko mesta Godthaao na griindlandakem otoku, Belsunda na skrajnem, severu, korejska, indijska in avstralska mesta, na tisoče različnih razglednic ima Richter z avstrijskimi mesti. Poleg pokrajinskih razglednic iir.a tudi portrete in zgodovinske slike, nič manj zanimivo od prvih. Kpt uradnik statističn. urada si je Dunajčan galor jo. lepo uredil in jo katnlo-glziral. Posetnilrom tuuf ne pozabi omeniti, da ja izumitelj razglednic Avstrijec H. v. Stephan.
Kako Hvi angleška kraljevska rodbina. Preprostejše, kot si mišjima-Kot najvišji državni
Pne lfi. eept. je bilo pri nas premovonje za konje In govejo živino. Na dirkališče je bilo prignanih 53 konj inlohil. Od-teb je dobilo prasuije 46, Zastopnik itaHrahe uneane je poltttaiil .konierejce, da skrbijo za čim boljši naraščaj. Doma se bodo uedili prvorutni žrebci. da jih ;ue 'bo država v Inozemstvu kupovala za drag denar. Ocenjevalna liomisija se je odložila, da-odkupi za državno žreb-faino dveletnega žrebca od 1'irnarja Franca iz Ostroga. Tudi jc Se več drugih določenih, da jih prevzame država. Da se zboljSa pasma, so že lani prijeli s selekcijo in je bilo tudi letos že več kobil sprejetih v rodovnik. — Hvaležni smo banski upravi, ki hoče dati Bentjernejskemu konju tisti sloves, kot ga ie užival pred vojsko. Konjerejci, vi se pa ravnajte točno po navodilih, ki vam jib banovina daje po svojih strokovnjakih! — Tudi na ttjiniiču je bilo ta dan živahno. Člani živinorejske ladruge so prignali 47 krav, 3 telice, 11 mlade iivine in 2 bika. Ocena je bila stroga in sta prejela prvo oceno samo dva bika in dve teliti, vsa ostala živina drugo in tretjo oceno. Pokazalo se je, da živinoreje; polagajo premalo važnosti na mlado iivino. Zato ni zadostnih uspehov. Mnogi člani ne [N»najo važnosti mlečne kontrole. Zastopnik ban-ske uprave je dsl živinorejcem navodilo za prihodnje, da bodo na prihodnje prer.iovanje prignali 2 rodovniškimi kravami tudi že lep nov zarod Zdi se, <l:i je premalo zanimanja med živinorejci, živinorejci, pristopite k zadrugi, če hočete zbolj-Sati svojo živino in s tem svoje gospodarstvo. — v nedeljo vsi na Gorjance, kjer lio jesensko že-gnanie. Ob desetih S«) sv. inaža.
St. Vid na Del. V soboto, 18. eeptembra je umil v Beču pri St. Vidu na Dolenjskem Žajtc Jožef v 78. letu starosti. Zjutraj jc šel s svojim sinom ([(»podarjeni kosit 6Cmrnsko deteljo, Ko je pa prišel domov, mu je postalo slabo in je hitro izdihnil. Bil je 6 let župan nekdanje občine Za-priea. ki je sedaj priključena občini Veliki Gaber. Bil je priden gospodar in globoko veren. — Mir njegovi duši:
Velesavo. Na rožnovensko nedeljo, to je 3. oktobra, ho tu večji romarski shod. Iz Ljubljane nas obišče tedaj g. konzistorialni svetnik Janez Kalmi, ki bo imel več cerkvenih govorov in pomagal pri »povedovanju. Prav hi bilo, da pride čini več takih romarjev, ki bodo prejeli »v. zakramente, ker bo »a to dana prilika celo dopoldne. — V kratkem se prično pri župni cerkvi dela za vpeljavo elektrike. Ker je cerkev tako velika, župnija pa primeroma majhna, ne bodo mogli farmi i plačati vseh
stroškov za električno instalacijo. Najbolj idealno w bilo, ko bi se načel en sani tako požrtvovalni dobrotnik in bi vse te stroške sam plačal -- a ga ne najdemo nikjer. Zato bo treba prositi daleč naokrog prijatelje in častilce Matere Božje v Vele-sovem, da bi z večjimi prispevki pripomogli, da se to lepo svetišče enkrat za vselej oskrbi i zadostno električno razsvetljavo. Darovi nai se pošiljajo na zupni urad.
Itaka pri Krškem. V visoki starosti 82 let je odšla v boljšo domovino Marija Hočevar iz Zabu-kovja. Kavno pred 20 leti ji je takrat razsajajoča griža ugrabila moža, sedaj je pa Se sama odšla
d Ne vemo ne me ne dneva. V Stožicah pri Ljubljani ie umrl zvaničnik drž. železnic, v pokoju Ivan Cibei. — V Novem mestu je preminul urar Fabian Dore. — V Škof ji Loki so pokopali Nikolajo Kramar, roj. Urbančič, vdovo po šolskem upravitelju. — No Pobrežj« pri Mariboru so djali v grob soprogo uradnika davčne uprave Franico Kramarjevo. — Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je zapustil solzno dolino lesni trgovec Miloš Skačej. — V Senju je umrl mladi duhovnik g. Zvonko Benzia. — V Žalcu so izročili materi zemlji truplo Ivanke Turn-čkove, bivše gospodinje v žalskem župnišču,
—	V Zagrebu je umrla Nada Mihovilovičeva, žena glavnega urednika »Novosti«, po rodu Slovenka iz Trsta. — V Mariboru so djali v grob mesarskega mojstra Miška Tavčarja. — V Ovsišah na Gorenjskem so pokopali posestnika iz Rovt Jožeta Šolarja. — V Zagrebu je umrl dr. Marij Matulič, urednik znanega katoliškega časopisa »Hrvatske straže«. — V Ljubljani so umrli: posestnik in sedlarski mojster Franc MCisjan, soproga veterinarskega pomočnika v pok. Elizabeta Grčar, kapitan Franc Rezlai, upokojeni drž. železničar 80 letni Ivan Indof in 86 letna Marija Gerzir.ič, roj. Legovič.
—	Daj jim Gospod večni miri
za njim. Na Mikotah pa se je po operaciji poslovil od svojih komaj 27 letr.i krojač Anton Ercek. Dasi še po letih mlad, mu je bila stalna spremljevalka bolezen. Bil je že pekrat operiran. Večna luči — Uvodničar zadnje »Domoljubovec številke je zajel svoje izvajanje prav iz ljudske duše. Ves kmetski živelj se pridružuje njegovemu zaključku, želeč si že skoraj boljših časov.
Preska. 16. fiept. je umrl v žlebeh, župnija Preska, upokojeni železniški čuvaj Janez Bergant v 74. letu svoje starosti. Rajnki je bil pošten, krščanski mož, zares praktičen katoličan, zato spoštovan prav od vseh brez izjeme. Naj uživa plačilo pri Bogu za svoja obilna dobra delal
Moravče. Nejevolja na Trnovo, katero smo izrazili v zadnjem »Domoljubu«, se je nepričakovano ohladila. G. Janez so se na višjo odredbo spe' vrnili. Vrnitev priljubljenega gospoda je izzvala nepopisno vesolje. Fantje so jim hiteli naproti na kolesih in novica, ki so je širila od vasi do vasi, nam je budila željo, naj bi g. Janez ostali med nami še dolgn, dolga leta. — Razen nekaterih nalivov moravška dolina ni imela letos hude vremenske nezgode. Vzlic temu pa je letina slaba. Žiita smo pridelali polovico manj kakor druga leta. Zelje so rum požrle gosenice; krompir pričenja gnili ter ga objedajo podzemeljski sovražniki, sadja je ponekod obi'o, a je po kakovosti slabo. Otave je dovolj, pa jc ne moremo posušiti. Živina jc ne mara zreti in boleha. — Pri graditvi nove ceste v peški kotlini 3e je prejšnji teden pripetim nesreča delavcu Kofolu. Mcž je bil zaposlen pri razitreljevanju kamenja. Ko jc prižgal naboj, so ni pravočasno odstranil. Nanj je bušnilo kamenje, pomešano s prstjo. Obležal je z znatnimi poškodbami po rokah in nogah, pa tudi po obrazu.
S». Helena. Dne 2. septembra je bil ustanovni svbčni zbor našega Fantovskega odseka. Zbora se jo udeležilo lepo število fantov in mož. V njih sredi emo opazili, kakor po navadi, domača mladinoljuba gg. žujraika Riharja in trpok. Šolskega uprav. Igliča. Novi odbor niuii je porok, da bo odsek častno vršil svoje prevaža« naloge, zavedajoč se dolžnosti, ki jih prevzema, in cpcminjaio," «e besed, ki jih je za-klioal pred dvema letoma po dokončani duhovni zusuinjenceti naš voditelj dr. Korošec: »Fant, vsta-nil Proeveta krščanska, osvobojena verig, Te kliče na delo!« In danes nam pa kliče: .Zarja svobode na našem prosvetnem nebu že visoko sij® z vsem svojim čaroml Fantje, na dan, na plan!« Redni fantovski srsta-nki v zimski sezoni se pdčno v četetek,
uradnik mora kralj več ur vsakega dne prebiti pri svojih poklicnih podili, kraljica p« nosi vso «krli za gospodinjstvo in sama odreja glavne vsakodnevne posebnosti v kuhinji in na vrtu. Vrtnarstvo je kraljevski dvojici posebno pri srcu, kralj rad dela na vrtu, kraljica pa se posveča najrajši rožam. Prince-»inji sta v strogi vzgoji, kralj in kraljica pGseb-no pazita na njuno ver-»ko vzgojo. Princeza Elizabeta, ljubljenka Angležev, že pohr.ja v šolo se tam uči jezikov, 'emljcpisa in še drugih fed. Ni namreč izključeno, da bo nekoč zasedla prestol svojega očeta. Oddihu in zabavi so posvečeni večeri, ko poslu-f»jo godbo, čitajo knjige >n se kratkočasijo po načinu ostalih Zemljanov.
Dober odgovor. >Ali ne veste, da ordiniram le ''o petih?« — >Jaz že vem, a tisti pen, ki me je ugriznil ob po! šestih, pa ni vedel.<
"»da nekdaj in sedaj
še vedno prevladuje "sklonjenost do vitkega •tasa pri ženskah in nekatere ženske so ne "strašijo nobenega truda, d« si obdrže ali pa dose %> vitek stas.
Tedaj je zaprzil župan, da so Melinjci stali na strani, ločeno od drugih. »Melinjci, le sem na žrtvišče!«
Toda stari Rur.ot je zaprl s kljukačo pot svojim sosedom in je odkimal. »Ravnaj se s svojimi, kakor misli«, da jfc dobro in prav ia navada od davna. Nihče vam lega ne bo branil. Pa tudi nam naj nihče ne brani, da se ravnamo po svoji navadi, ko gre za to, da obvarujemo škode in stiske svoj dom, žen6 in družino, svoje posle, hlev in živino!« Starec jc zasadil kljukačo v zemljo, padel na kolena in sklenil roke. In okrog nJega so pokleknili možje iz Melinjega loga, in svetli žar ognja je prebegaval po njihovih obrazih in se jim zrcalil v očeh, ki so jih upirali proti mesečnosvetlemu nebu.
Nemir in mrmranje je zajelo vrste vseh drugih in razburjenost je Se narasla, ko je krenil proti Melinjcem tudi Zigenot in poleg starega Runota upognil kolena. »Ribiči« je jcknil župan, in njegova roka, ki je že nastavila nož kozlu ti a vrat, se je tresla.
Kazalo je, da hoče slediti za ribičem še Grajnvalder; toda na pol pota je obetal, se popraskal za ušesom, (»škilil proti klečečim in se obrnil z očmi zopet proti žrtvenemu kamnu. Ajgel, ki je držal zvezanega kozla, je sunil s komolcem Kepflekerja in dejal s hripavim glasom: »Po-primi, sodin, da si oprostim roke - pot imam le ija!«
»Večar,< je zavpil ledaj župan, »drži trdno!« In z urno roko je prerezal živali vrat, medtem ko so Melinjci polglasno zapeli svojo pobožno pesem:
»Naš dobri Oče, ti naš Bog, obvaruj stisk nas in nadlogi Ti bramba si in ščit v sili, jiomagaj nam, Gospod premih l<
Ko žuboreč studenec je tekla kri čez kamen. Zupan ie pomočil brinovo vejico v topli potočič In poškrop.l s kapljami hrastovo deblo. »Naj teče kri, da nam pomore,o
dobre moči!« Zopet je pomočil kropilo. »Naj teče kri, da zbeže odtod vee zle moči!«
V tem ko je stopil župan k ognju, je vedno glasneje odmevala pesem Melinjcev:
»Naš dobri Oče, ti naš Bog, spomni svojih se otrok, in vzemi nas iz solz doline k Sebi gor v nebes višine I« Pesem je utihnila, in razlegel se je županov glas: »Ogenj razsvelljuje, ogenj očiščuje!« Vrgel je okrvavljeno kropilo v ogenj; Srn slopec dima je skalil svetli plamen — toda ognjeni zublji so hitro použili kadeče se vejice in zopet čisto zaplapolali.
?Zdaj, možje, se sklenimo v posvet o naši usodil« Pred žrtvenim kamnom se je spustil župan na hrastovo korenino, in v polkrogu je poleglo okoli njega vseh sto mož, sodina sla med tem odirala kozla na meh, Ajgel je pa poleg ognja poslavljal nad kupom žerjavice vilice za raženj. Zakrožile so majolike z medico, njihovi leseni pokrovi so ropotali, možje so si mrmrajoče napivali in se zahvaljevali.
Glasno je začel govoriti župan, počasi, kakor da tehta sleherno besedo. Svojo lastno sodbo je še tajil in je molčal o razgovoru, ki ga je imel i njim gospod Vače. Govoril je o zaobljubi, ki jo je bila storila gospa Adelhajda na smrtni postelji, in o samostancih, ki so prišli in grada zdaj klošter pri Lok i j« vem kamnu. »Po pismih in pečatih so res gospodje v Gademi, toda gospod Vače živi v svojem trdnem gradu in ima oblast, lu on se nočo umakniti s svojega mesta in ne dati Gadena iz rok. Zanj in za njegove sinove sta zakupnina in davek, kar jo svobodna paša za kravo. In zato se morajo postaviti po robu samostancem, kakor planšar volkovom. Zastrazi i so že tudi Lokijev kamen in prepovedali le« okoli
kloštia.t	,,
O*
dne 30. »eptemb/a, ob 8 r.večer ia oe bodo tako nadaljevali «uk četrtek. N» dnevne« redu bodo zanimive točke pa starem ž«a$u: Zdrsu duii r zdravem telesu! — Fantje, udeležujte mt oiidno tak •uUnkov, udaliiuite ea jih £ »to idcrcaotttjo, kakor ste se v t »m poletju udeleževali naaife taborov i biiimih ia daijnjih krajih, kjer ste « avojimi tela-vadnimi nastopi delali čast 4sbi »a svoji Jari,
Si OibtiU. Pokopali smo v nedeljo, li. sept. Medvedova staro mater. Pogreb prifss kako je bila pokojna med vaičanl priljubljena. Trpela je veliko! Bila j* oaem tet na bolniški postelji — vdana v voljo božjo je prenašala hude boltčiae. Tega trpljenja jo je rešil Bog in viei k sebi v nebesa. Pokoj blagi ženil — Zadnji čas iino prenovili zunanjSčino naše cerkve in zvonik. Znplja-ni so pridno prispevali, da so se krili stroSki. ostalo je nekaj dolga, okoli 650 din in upamo, da bodo vsi radi 8e toliko dali, da plačamo ta dolg. — K a nekaj ne sinemo pozabiti, namreč na Baragovo semenišče. Farani. vsi morama žrtvovati ia skupno st-xr>	nk« '"» >«<n,-.ii>'i> duhovnikov, so zlasti male župnije, kot ua5a, v nevarnosti, da ne dot«- ilntiovnika v svoje s:ei!o. — H kmet! naj dostavim«, da 2ti septembra pride k H»m g. p. ftdiki, znani slovenski misijonar, da naj? zopet utrdi v sklepih sv. misijona in nekolika izpregovori o turnem življenju. To nedeljo bo dvojna božja služba.
Z južne z&mije
l-ahko si mislite, da smo z zanimanjem prisluškovati novice,ti o konkordatu iz domovine one dneve, ko so se po Beljarjtdu vrstili burni dogodki. Seveda smo zvedeli vse fe> uaslndtiji dna, ker novice bodijo bolj hitro čea lužo, kot so prišle moje knjige, ki sem jih postal pred mojim udbodom iz domovine in sem jih šele po 18 uiesecih potovanji srečno dobil.
Tudi o aiurli uaciškota Jegliča smo asšti it drugi dan kratko notico. Podrobneje suuo zvedeli iz radijskega -poročila, ki ga poslušamo vsak mesec dvakrat in se sedaj čex Berlin prav dobro sliši.
Med cerkvenimi novicami uaj spomnim dogodek dvojnega šegnaaja ob pivi oMetaici aa AveUasedi in »a Saavedri. Na Avellanedi sreo imeli res velik io iep praznik. Ne le v cerkvi, tudi v dvorano smo Sli iu so priredili pevci igrico »Kjer ljubezen, tam je Bog< iu mnog« deklamacij
iu še Kaj, tako d« je bil« stvar kar zanimiva. Najbolj >*nhniv je bil pa praflliek, ki ga je z« glavni dobitek sreiolova na ražnju spekel uaš utroša, ki srn« ga vsi hoteli za večerja. - •
Na vedri smo praznovali pa 1. avgusta. Ki biio tako slovesno, toda bilo je lepo. Posebno zapeli so prijetno
Ob spominu na pokojnega Jegliča smo se zbrali to. avgusta na Patemahi, kjer je g. Ka-sielic v govor« predstavil vzvišeno podobo pokojnega.
Najpomembnejši dogodek pa je bila prireditev slovenske iole dne 23. avgusta. Ob lepi udeležbi so stopili pred obiiuaivo naši mali, ki so nas prav razveselili. Žal d« je življenje bolj resna stvar, koi lepa pesem iu ofc vseai veselju, ki smo ga ob prireditvi doživeli, oas le tišči skrb, kako to našo šolo vzdrževati.
Pa imamo tudi političnih novic vsake vrste. Volitve! To ui kar ei bodi! Doma se je govorilo o »koritih*. Tukaj (»omeni isto >sir<. In lep kos finega sira, to je dobra stvar. In tako velik hleb, kot je predsedniška plača! Zato je veliko t^tih, ki trdijo, da ao najzmožnejši za predsednika argentinske republike in na vso moč kričijo z vseh zidov in z neštetimi govorečimi avtomobili, ki krožijo po mestu
Oni dan sem stopil na živinsko razstav«. Krasne živali sem videl prej naslikane v časopisju iu kar zaželel sem si videti, kakega lepega bikca iu kravir!>, ker Šavre, katere gonijo kot uitekariee z mlekom po mestu so le ponižne bnj-iarske kraviee. Dajit« boni pač nekaj lepega videl, tako sobi si mislil. Pa sem našel — bušake. Pa je že menda taka vrsla ja (o zemljo, ker sicer bi na dražbi najboljši >shortorn< ne dosege! 400-tisoč din in >Heretord< 350 tiw»č din. Sicer je na iiviučetu koctgj en tisoč dio... Tudi konji in svinje in ovce so ns razstavi iiekord je dosege! oven novozelandske pasme, prodan z« 180.000 din. Najbolj glasna od vsega ps je kurja raisstava. — Kokoši in petelini so najbrž «• skrbeh, da jih ne bi pozabili iu imajo neprestane >šund«r-. lisi čas pojo, >>h č;ls se kregajo., po kurje pač.
Sedaj ee z zimo prepiramo, kar ne umakne se. Leto« je bila dolga in huda. Snega pa seveda ui pokautia. !u dala je dolgo sušti. Sest tednov jc biio brea «te£j».
Naj &e aaoge pozdrave pošljem v imenu vseh naših.	Ttlsdnik .lanez.
V vsako hfše »Domoffuba«!
RADiO LJUBLJANA
o4 23. »eptvfsk** d« 40. s*pt«MWa 1917.
V »»k 4*n: 12	I8.4& Vrem«, fioročii«,
SS Cas,	otnfesilla 1815 (-'toAfa, n Vru®»
borza, 18 ia '.'i C»4. vremo. porofila »poie^ o!,»estits
Cetrtsek, 23. septeicbra; 13.15 Radirki ofkwiei (Plošče); !8.tO Slovenščina za Slovease; 19.J0 Nac. urs; 19.50 Deset minut iabave; 20 Selostet »Ml». dast«; 20.15 Ploiče. 21 Radijtki orkester; 22.15 Radirki ia«. — P«Uk, 24. »epterobra: 18 Ruski sekatat; 18.40 Rdeči križ ia «aa3anj«nstvo; P).M Nacionalna ura; 19.50 Novice o izseljencih; 20 Domača zabava; 21 Prenos i* Zagreba; 22.30 An-iletke pluiče. — Sobot«, 25. ceptetabra: 18 Radij. «ki orkestsr; 18.40 PoLrei^na javna dela v dravski banovini; 19.30 Nacionalna ura; 19.50 Pregled sporeda; 20 O zaaaaji politiki; 20,30 Vesela reportaij; 22.15 ({»dijaki orkester. — Nedelja, 26. tepiembu 8 Kmečki trio; 9 čaji, poročila, spored: 9.15 Ploi««; 9.45 VnraUi govor; 10 Prenos cerkvene glasne; ti Otroška ura; H.30 Promenadai koucert; 17 Kmetijska ura; 17.30 Koucert lahke glasbe; 19.30 Nacionalna ara; 20 Prenos U Praga; 22.15 Radijski jut. — Poned«J|e»., 27. septembra: 18 Koncert radii-flu-Ja orkestra; 18,40 Pafjlod v bodočo sezono; 19.30 N»c. ura;19.50 ZapimiviMiii; 20Morarlova ura; 22.15 Prelovčevi samospevi. — To»«k, 28. ueptstnbr«: 13.15 Koucert radijekega orkestra; 18 Dv»rakova dela; '.8.40 Glasbeni »pored v Brihodrtjcm itto; 19.30 Nac. ura; 19.50 Deset uiiaut nabave; 20 Violinski koncert; 20.40 OrjJeMti koncert; 2) Kuncert esdijakejlž orkestra; 22.15 »raatje na v»»i.. Sred«, 29. septembra; $3 Ruski ««kstet; 18.40 MU-<lin«ki »porod prihodnjega leta; 19.30 Nac. ura: 19,50 Sah; 20 Večer lahke j{!»«be; 2X15 Plošče
DOBRO CIIVO
k Ssdc« via« aii »adjeve«. Spisal M. llumek, anložila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani l«-ta 1917. Ona izvodu je 10 din. Knjiga je prirejen« po najnovejših virih in iastnih izkušnjah. Nudi 1» gata navodila, kako se sadjevec izdeluje, kake % isjim raviiajnio, da dobimo okusno, zdravo i« stanovitno pijačo. Knjiga se j>eča tudi z izdelav« kisa in vporabo sadnih tropin, da ne pridejo v nič; opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošuro Hajtopleje priporočamo!
R & Z M O
Najstarejši časnik aa
sm-iu, V kitajskem mestu Peking, ki se sedaj imenuje Peiping, izhaja časopis, ki je pač najstarejši časopis na svetu. List je prvič i*še! let« 1100 po Kristusu ter je bil dolga stoletja uradni glasilo kitajskega Klavnega mesta Peking. LUt nosi naslov »King Pno Veudar ta list ni izhajal v obliki časopisa, kakor izhaja dandanes, pač p« je takrat izhajal v obliki knjige. Ta knjig« je obsegala 12 listov, dolgili po 15, širokih po 10 rl11-Vsaka stran je imela po 7 stolpcev, vsak stolpec pa po 14 vrstic. List je bil ovit v rumenkast ovoj. Sčasoma pa se je list spreminjat, tako '!a sedaj izhaja kakor vsalt moderni list.
Lev bi kmalu raztrs«1 pastorja. Bivši episko-palski duhovnik Pavcl-son, ki je bil radi gotovih nerodnosti suspendiran iz ce-kve, še vedno Sari okrog. Nedavno jc v mestu Skegnes, kje"- kažejo publiki rszne zverine in živali, hotel pokazati, dn zna on s svojo besedo in nastopom plivati na leve, da m«
W Steiift - L O.:
Prcivtfice
»Verjemite uii, gospod lovec,« je dejal, >da ne jokam iz strahu pred temi razbojniki ali iz bojazni pred lo zanikamo kočo, ne, vse drugačna skrb me težil Kako lahko pozabi grolica, kar sem ji v ii i trie i povedal, ia potem me bodo imeli za tatu in izgubljen bora za vedno!«
>Pa kaj te vendar tako plaši?« vpraša lovec, ki se ni mogel načuditi vedenju mladeniča, ki je bil doslej tako pogumen in močan.
»Poslušajte iu pritrdili mi boste,« odgovori Feliks. >Moj oče je bil spreten zlatar v Norimbergu in moja mati je prej služila pri imenitni gospe kot hišna; ko se je poročila z mojim očetom, ji je napravila grofica, pri kateri je bila v službi, lepo balo. Mojim staršem je bila vedno naklonjena in ko sem se jaz rodil, me je držala pri krslu in me bogato obdarila. Ko pa sta ari oče in mati kmalu drug za drugim umrla in sem ostal popolnoma sam in zapuščen na svetu in bi bil moral priti v sirotišnico, je izvedela gospa botra za našo nesrečo, se zavzela zame in me dala v vzgojevališče; in ko sem bil zadosti star, mi je pisala, ali se ne bi hote! učiti očetove obrti. Vesel sem pritrdil in tako me je dala v uk nekemu mojslru v Regensburgu. Bil sem spreten za delo in kmalu sem se toliko izučil, da mi je mojster lahko dal izpričevalo iu sem se mogel pripravljati za potovanje. 0 tem sem pisal gospe botri in takoj rni je odgovorila, da mi bo dala denar za na pot ona. Poleg tega mi je poslala prekrasne dragulje in zahtevala, da jib vdelam v lep nakit, ki naj ji aa potem
»5«
sani prinesem kol vzorec svoje spretnosti, nakar prejuiem denar za potovanje. Svojo gospe bolre svoj živ dan nisem videl iu lahko si mislite, kako sem se veselil, da jo spoznam. Dan in noč sem imel opravka z nakitom, da je bil naposled tako lep in ličen, da je celo mojster slrmel. Ko je bil dovršen, sem vae skrbno spravil na dno svojega nahrbtnika, se poslovil od mojstra in ubral pot proti gradu gospe botre. Tu so prišli,« je nadaljeval s solzami v očeh, »ti ne-marneži in mi podeli vso moje nade. Zakaj če vaša gospa grofica nakit izgubi ali pozabi, kar sem ji rekel, in borni nahrbtnik proč vrže, kako naj stopim potem pred svojo milostivo gospo botro? S čim naj se izkažem? Kako naj dragulje nadomestim? Iu potem je tudi denar za potovanje izgubljen in jaz ji bom veljal za nehvaležneža, ki zaupano blago lahkomiselno oddaja v tuje roke. Ia slednjič — ali mi bodo verjeli, če jim pripovedujem o čudnem dogodku?«
»Nič se vam ni treba bati,« odvrne lovec. »Mislim, da je važ nakit pri grofici dobro spravljen; pa če bi ga tudi izgubila, bi ga svojemu rešitelju gotovo nadomestila in izstavila potrdilo o teb dogodkih. — Zdaj vas za nekaj ur zapustiva, zakaj resnično potrebni smo »panja in po naporih te noči ga boste tudi vi potrebovali. Potem pa bomo v razgovoru za nekaj časa pozabili svojo nesrečo, ali bolje, mislili na l>eg.<
Odšla sta; Feliks je ostal sam in skušal ubogati lovčev nasvet.
Ko je prišel čez nekaj ur lovec s študentom nazaj, je videl, da j® njegov mladi prijatelj bolj pri moči in bolj živahen kakor poprej. Pripovedoval je zlatarju, da mu je poglavar naročil, naj vso skrb posveti
Nekaj o zadovoljstva
Neka stara po ve 11 pripoveduje, da je v daljni deželi živel kralj, ki je smrtnonevanio zbolel. Poklicali k" zdravnike, pa niso mogli bolnemu kralju prav ni« pomagati. Ljudstvo je jokalo in molilo za priljubljenega vladarja, pa molitev ni bila uslišana. bolezen jo bila vedno huiša, tako da so izgubili vsako upanje, da bi kralj ozdravel. Tedaj j>a je prišel v kraljevo palačo puščavnik, ki je nasvetov«! dokaj čudno zdravilo, iinkel je, da bo kralj lakej ozdravel, kakor hitro bo oblekel srajco zadovoljnega in srečnega človeka. Kraljevi služabniki M takoj šli po svetu i.-kfil tako srajco. Nujprvo so potrkali ua vratu nekega bogataša, ker so pač. mislili, da bosta tu doma sreča in zadovoljstvo. Prosili -so /.a njegovo srajco, da bi jo [»nesli kralju. liogalin jim je pa odgovoril: >Deuarja vam dam. kolikor hočete, a uioju srajca mu ne bo koristila in vrnila zdravja, ker jaz kljub vsemu bogastvu, ki ru imam, nisem zadovoljen in srečen.< Služabniki so žalostni odili in poiskali nekega lalikoživca, ki se je s svojimi tovsriši pogosto veselil, zabaval iu popiva! dolgo v noč. iDaj nam svojo srajco,t so mu rekli, .-.ti si gotovo srečen in zadovoljen.« Tod« ia jim je odgovoril: ilfes jc, umogo s- zabavam in razveseljujem iu pogosto pr,-pivam jjoziio v noč, u srečen in zadovoljen pa kljub temu nisem.* Služabniki so odšli, ne da bi kaj opravili. Tako je šlo več dni zapored. Že so se vračali proli domu, pa so n« travniku poleg ceste zapazili raztrganega pastirčka, ki je krave pase). Videti jri bil vesel in zadov oljen, saj jo venomer prepeval in vriskal, šli ho k njemu in ga vprašali, fe j«' srečen in zadovoljen. Ubogi, h vendar veseli pastirček jim je odgovoril: tZnkaj bi j.a vendar ne bil »rečen in zadovoljen, saj mi ničesar ne inanjka.t Služabniki so pa rekli: ;Ce je tako, poleni pa nam hitro daj svojo srajco, da jo poue-semo kralju iu ga triko rešimo gotove smrti.< Pastirček jim pa pravi: >Scm brez srajce in je vam ue morem dati.« .Služabniki so žalostni odšli domov in kralj jo moral umreti.
Kaj neki hoče ta zgodi« povedati? Povedali koče to, da kmet, čeprav iivi mnogokrat v zelo skromnih razmerah, more biti vendar srečen in zadovoljen Poudarjamo, more biti »rečen. Resnica je, da mnogo kmetov v današnji dobi lo težko shaja na »vojem gruntu, ko se morajo !writi z neštetimi teikočnmi. Mnoge kmečke domove tarejo dolgovi in so na robu propada. Mnogi iivijo naravnost v pomanjkanju. Toda res je pa na drugi
•n
saiHnai^10-S.-3.- . h
tfcz trošarine





s^jkikv dam&l^-kcšncb ns^a ?
Dnevni strošek se sploh ne da izraziti — tako malenkostna je vsotica za razumno in smotrno kožno nego. Dobite celo nmo^o dražja toaletna mila, »oda samo Solea milo z aktivnim lecitinom je znanstveno tako sestavljeno, da na najprimernejši način dopolnjuje Solea kremo.
Pri tem pa to iti nikaka „grenka mctlkina", ne, to je nasprotno čudovito* lepo in trajno dišeče toaletno milo, ki daje izredno obilno peno in temeljito čisti. In, Solea krema s kolesterinom, ki krepi kožo? Poskusite! Ena sama velika doza zadostuje tudi pri največji uporabi (masaža celega telesa po kopeli!) za več tednov. Mlada, napeta in voljna koža — ah morda vaše zdravje ni vredno tega malega izdatka?

fe1
ffllUirui kmrub
V VSAKO KATOLIŠKO HIŠO SPADA KATOLIŠKI ČASOPIS!
postanejo pokorni. 6el je v levovo kletko ter začel levu pridigati, da b! dokazal kar je trdil, rekoč.
)e Daaiel v njegovem času leve na ta način podredil svoji volji. Ko-m;'i pa je Davidson začel govoriti in delati kretuju rokami, je lev zarjtil in 6e zagnal vanj, gn podrl in začel trgati in inikastitl. Vmes je sko-eifc» 16 letno dekle Som '"er, ki Je nastavljena kot paznica v prostorih J" je z bičem odgnala leva z na tleh ležečega J" že hudo obgrizenega "ivšega pastorja. David-6011 ee je zdaj gotovo Prepričal, da on ni Da-m«l in da sodobni levi w drugačni, kakor pa levi v Danielovi dobi.
lfcnar je »deževalo«
'Mnjo nedeljo v juliju 1" doživelo mesto Wiui-Mg v Amerik! izredno 'Wolo presenečenje. Kar M ni še nikjer na sveto %odilo, zgodilo se je ta v Wtnipegu; mesto ° pokrivali gosti oblaki ">,« njih so pričeli, na-Mkrat padati dolarji. „®*h »o se napolnile este z ljudmi in staro mlado Je lovilo >dežc , oblild potdolarakth »»nkovcev. Ta Judež pa 30 kmalu pojasnili. Mllt-
dami; čez nekaj minut bo prinesla ena izmed žensk, ki bo jib bili videli med kočami, milostivi grofici kavo in se ji ponudila za poatrežnico. Sklenili so, da ne bodo sprejeli to uslužnosti zato, da bi ostali nemoteni; ko je torej prišla. stara grda ciganka, postavila zajtrk prednje in s prijaznim rezanjem vprašala, ali bi Še lahko s čim postregla, ji je Feliks po-uiignil, naj odide, ko pa se je le Se obotavljala, jo jo lovec nagnal iz koče. Nato je pripovedoval študent dalje, kaj sla še videla od roparskega taborišča. »Koča, v kateri stanujete, prelepa gospa grofica,« je dejal, »je bila menda prvotno za poglavarja določena. Ni sicer prostorna, a je lepša od drugih. Bazen te je še šest drugih, v katerih stanujejo ženske in otroci, kajti roparjev je doma redko več nego šest mož. Eden stoji nedaleč od te koče na straži, dragi spodaj na poti, ki vodi navzgor, tretji pa oprezuje zgoraj ob vhodu v kotlino. Vsaki dve uri jih zamenjajo ostali trije. Vsak ima poleg sebe dva velika psa in vsi so tako čuječi, da ni mogoče stopili iz koče, ne da bi zalajali. Nimam nobenega upanja, da bi se mogli
prekrasli skozi.«
»Ne delajte me žalostnega, ko mi je spanje vlilo novega poguma,« odvrne Feliks; »nikar Se ne obupajte in če so bojite, da bi se izdali, govorimo rajši o čem drugem in se nikar ie vnaprej ne vdajajmo skrbem in žalosti. Gospod študent, v krčim sta začeli nekaj pripovedovati, nadaljujte sedaj, zakaj časa je dovolj za kramljanje.«
»Saj so komaj spominjam, kaj je bilo,« odgovori
mladi mož.	,..	, „ „„ „
»Pripovedovali ste pravnico o mrzlem srcu in sto nehali tam, to sta postavila ferčmar in drugi igralec ogljarjevega Petra pred vraia.«
»Dobro, zdaj sem se zopet domislil,« odvrne študent, »no, če hočete dalje poslušati, bom nadaljeval.«
MRZLO SRCE.
Drugi del.
Ko je šel Peter v ponedeljek zjutraj v steklarno, so bili tam ne samo njegovi delavci, ampak tndi drugi ljudje, ki jih človek ne vidi rad, namreč sodni izvrševalec in trije sluge. Sodni izvrševalec je voščil Petru dobro jutro in ga vprašal, kako je spal, potem pa je izvlekel dolg seznamek, ki je vseboval Petrove upnike. »Aii morete plačati ali ne?« je vprašal izvrševalec s strogim pogledom. »Kar kratko povejte, zakaj ne morem se dolgo muditi, do mesta so debele tri ure.« Tedaj je Peter obupal, priznal, da nima ničesar več in prepustil izvrševalcu, da je cenil hišo in dvorišče, steklarno in hlev, vozove in konje; ia lto so sodni sluge in izvrševalec hodili okoli in pr«* skušali in cenili, si je mislil: do Jelove gore ni daleč; če mi ni mali pomagal, bom pa z velikim poskusil. Tekel je proti Jelovi gori tako hitro, kakor bi mu bili sodni sluge za petami. Ko je dirjal mirno prostora, kjer jo prvič govoril s Steklenčkom, mu je bilo, kakor bi ga zadrževala nevidna toka, toda on se jo s silo pognal in tekel daljo do meje, ki si jo je bil od poprej dobro zapomni!. In komaj je bil, skoraj brez sape, zaklical: »Holandski Goran! Gospod Ho-landski Goran!« je že tudi pred njim stal orjaški splavar s svojim drogom.
»Ali si vendar prišel'?« je dejal s smehom, »Ali so ii hoteli kožo sleči in prodati tvojim uprti-, kom? No, le pomiri se; vse tvoja gorjo prihaja, kakor rečeno, od malega Steklenčka, separatista i«
strani, cia mnogo kmetov nože priznati in uvideti, da so vendar srečni, ker pripadajo kmečkemu stanu in so torej lahko zadovoljni. Seveda, če kdo ceni in meri svojo srečo samo po tem, koliko denarja ima, potem na kmetih ne bo tako kmalu pj išel na svoj račun. Ce pa ima človek še na čem drugem veselje in ne samo na denarju, potem bo našel na kmetih veliko preje svojo srečo in zadovoljstvo. kakor v kakšnem drugem poklicu.
Kaj pa dela kmeta srečnega in zadovoljnega?
Prvo, kar more kmeta napraviti srečnega in zadovoljnega, je njegova domačij« in stalnost. V njegovi bili je nekoč stala zibelka in v isti hiši bo kmet mrtev nekoč ležal v krsti. Kmetova hiša je videla in doživela vesele in žalostne trenutke gospodarjevega življenja. Zaradi tega je kmet na svojo hišo bolj navezan, kakor na najboljšega pri-jaielja.
Travnike, njive in gozdove je kmet podedoval od svojih staršev in dedov. Delo in varčnost roditeljev sta jih zapustila njemu. Kar pa si je kmečki gospodar sam pridobil, si je moral prislužiti s težkim delom in naporom. Vse upanje in vse skrbi kmetove so položene v grunt. Kmetova duša je na grunt in domačijo tako navezana kakor na svoje prednike. Zato nekateri pravijo, da ima grunt korenine do peki« Kmet je na svojem gruntu stalen, je kakor kralj ria Betajnovi in zato je tudi svoboden, bolj kakor drugi stanovi. Njemu se ne more primeriti, da bi ga z ministrskim dekretom premestili v tuje kraje ali ga vrgli kratkomaio na cesto. Mnogo ljudi v drugih stanovih nima svojega doma, domačije ia svojega grunta. Oni prebivajo sedaj tu, kmalu nato pa na popolnoma drugem kraji1. Nimajo koščka zemlje, niti majhnega vrtička, kjer bi mogli pridelati malo solate, krompirja, peteršiijčka in dragih prepotrebnih reči. Ljudje brez doma so podobni izkoreninjenim drevesom, ki nimajo stalnega mesta. Dovolj vzroka je, da kmet ljubi svoj dom in da je v svojem stanu zadovoljen. Kmetje skrbite, da bodo vaši domovi lepo oskrbovani in prijazni, potem bosie imeli še večje vesel jo na njih. Čeprav mora kmet velikokrat težko delati in skrajno varčevati, ps se tolaži s tem, dit gre predvsem za njegov lasten dom. Skrbite tudi, da boste svoje domove nekoč isročilš svojim ntrokom, to jo svoji lastni krvi. Ta misel vns bo bodrila in dajala poguma tudi pri najtežjem delu.
Čeprav kmečko življenje zahteva veliko truda in napora, ima vendar neko sigurnost, katere drugje ni. To se je prav posebno jasno pokazalo v času inflacije denarja. Bili so ljudje, ki so imeli
težke tisočake po bankah in hranilnicah, a so na mah obubožali. Denar propade, a grunt in njegova vrednost pa ostaneta.
Kmet nadalje ni nikdar brezposeln, saj ima raje preveč dela, kakor premalo. V splošnem kmetu tudi cd treba stradati. Ce grunt ni zadolžen, živi kmet vendar dokaj srečno in zadovoljno.
Kmečko ljudstvo je obvarovano pred marsičem slabim, dočim mestni človek ni. Žal pa prihaja marsikaj slabega H mest tudi na kmete, kakor nevera, nenravnost, pretirana modu in še mnogo drugih slabih stvari. Vendar je pa resnica, da se more na kmetih mnogo lepše živeti in tudi lepše umreti kakor v mestu.
Velika prednost kmečkega življenja sta zdravje in raznolikost dela. Kmetu ni potreba delati in ves dan preživeti po zatohlih in zaprašenih tovarniških dvoranah, on dela i malimi izjemami na svežem zraku in soncu. Saj ni nobena skrivnost, če povemo, de je po nekaterih tovarnah polovico delavcev in uelavk okuženih od jetike. In kako izčrpa tovarnišKo delo delavce in delavke. Dokler so delali doma na polju in travnikih, so bili rdeči in polni zdravja; ko so pa prišli v tovarno, misleč, ds si bodo lažje služili svoj vsakdanji kruh, so pa začeli postajati bledolični, upadli in izmossg&ni. Kmet opravlja svoje delo sedaj v hlevu, potem na travniku, nato na njivi, potem zopet v gozdu, torej neprestano menjavanje, kar pač blažilno vpliva na glavo in srce. Neprimerno lepše in prijaznejše delo ima Iimet, kskor tovarniški delavec, ki stoji leta in leta pri istem stroju takorekoč na njega priklenjen, kakor žival r voz. Leta >.n leta streže stroju na isti način, z istimi gibi in prijemi. Takšno delo postane strašno dubomorno, ker ne posna prav nikakih 3prememb. Kmet pa ^ela na živem gruntu, in sicer ne za tujea, marveč za svojo lastno družino. Čeprav kmet ne prejme za svoje delo tolikšno plačilo, kakor ga prejme tovarniški de-
Begriiub
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vara pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jtigoslov. tiskarna.
lavec, bi se vendar kmet kmalu naveličal tnkšneoa duhomornega dela. Star kmot je rekel: »Zelo mnogo sem pretrpel ua svojem gruntu, toda, če hi bilo mogoče še enkrat priti ris svet, bi ne hotel biti ničesar drugega, kakor zopet kmet.« To jo pravo pojmovanje kmečkega stanu.
Kljub težkemu delu ima kmečko življenje neprimerno več veselja, kakor ga ima kakšno drugo življenje. Žal, da kmečki ljudje pogosto nimajo prav nobenega smisla za to veselje. Kje je možno lepše družinsko življenje, kakor v kmečki hiši, kjer vsi skupaj delajo, se skupno trudijo in imajo isti cilj pred seboj, kako dvigniti domačijo. Kmet ima veselje nad svojo hišo, nad hlevom, nad ži-vino, nad zemljo, ki jo obdeluje v potu svojega obraza. Kmet ima svoje veselje spomladi, ko še narava prebudi iz zimskega spanja, veseli se, ko žanje, ko v jeseni spravlja sadeže pod streho in s ponosom gleda uspeh svojega težkega dela, kateremu je Beg da! še svoj blagoslov. Kako neizrečeno lep je nedeljski popoldanski sprehod jio njivah in travnikih. Kmetje, nikar na spadajte med one, ki vidijo lepe stvari samo pri drugih ljudeh, samo v drugih stanovih, a za sveje lastno veselje ste pa gluhi in slepi. Bodite zadovoljni in veseli, da vas je Bog postav'I za kmete. Pokažite svojim otrokom lepe in sončne strani kmečkega življenja, potem bodo vzljubili življenje in delo na kmetih in ne bodo silili v tovarne.
Sv. pismo pripoveduje, da sta šla sv. Peter iti sv. Jam;z nekcč v temjjetj. Pri tempeljskih vratih je sedel bolan mož, ki jo prosil za miloščino. Sv. Peter mu je pa rekel: »Zlata in srebra nimam, kar pa imam, to ti daru. V imenu Jezusa naza-reškega ti rečem: Vstani in pojdi k Temu bolnemu možu jo podoben kmečki stan v dandanašnjih dneh. Tisoči in tisoči kmečkih ljudi, predvsem mladi iantje in dekleta, stegujejo svoje roke po zlatu in srebru in zato zapuščajo svoj dom, zapuščajo kmečko grudo in silijo v tovarne. Ha? mislijo, da jim tamkaj no bo treba toliko delati in da bodo bolj komodno živeli kakor doma na kmetih. Vsem tem kličemo: Vstant in pojdi ter pomisli na ugodnosti in veselje kmečkega življenja. Kmečki človek ne sme nikdar izgubiti veselju za svoj poklic. Ce bo imel kmei veselje in pogum ter zaupanje v božjo pomoč, potem kmečki stau ne bo propadel, marveč so bo utrjeval in rastel. Nihče ne "sme obupavati nad svojo kmetijo in morda sovražiti kmečko delo in ga celo preklinjati. Kmetje, ljubite svoj kmečki stan, saj ima vendar mnogo sončnih strani, potem boste srečni In zadovoljni, da je Bog vas izbral za kmete. sp.
pobožnjaka. Ce daruješ, moral takoj izdatno podariti in ne tako kakor ta stiskač. Zdaj pa,« je nadaljeval in se obrnil proti gozdu, »kar z menoj v mojo hišo, tam bova videla, Ce se pogodiva,«
»Pogodiva?« ja razmišljal Peter. »Kaj pa more zahtevati od mene, kaj bi mu neki mogel prodati? Ali naj mu morda služim aH kaj hoče?« Šla sta najprej po strmi gozdni stezi navzgor in stala nenadoma ob temni, globoki, prepadni kotlini. Holandski Goran je skočil po pečevju v globino, kakor bi bile udobne marmornate stopnice; Peter pa bi bil pri tem skoraj omedlel. Ko je namreč oni prišel na dno, je začel rasti, da je postal velik kot cerkven stolp; stegnil je proti njemu roko, kot žrd dolgo, z dlanjo, široko kot miza v krčmi, in zaklical s glasom, ki jo donel kvi-Sku kot globok mrtvaški zvon: »Kar sšdi na mojo roko in se oprimi prstov, pa ne boš padel.« Peter je trepetajo storil, kakor so je glasilo povelje, stopil na roko in se držal za velikanov palec.
Šlo je daleč in globoko doli, vendar se ni temnilo, kakor je Peter pričakoval; nasprotno, dnavua svetloba je v kotlini celo naraščala, tako da ni mogel dolgo gledati vanjo. Holandski Goran pa se je, čim Je Peter prišel doli, zopet skrčil in sta! sedaj V svoji navadni postavi pred hišo, ki je bila podobna bogatim kmetskim hišam v Črnem lesu. Soba, v katero je stopil Peter, se ni prav nič razlikovala od sob drugih ljudi, le bolj samotna se je zdela.
Lesena stenska ura, velikanska lončena peč, široke klopi, orodje na policah je bilo kakor drugod, »oran mu je velel sesti za veliko mizo: potem je šel v»u ia kmalu zopet prišel z vrčem vina in kozarci, ffsiočil je in začela sta se razgovarjati; Holandski flOTan je pripovedoval o posvetnih radostih, o tujih
deželah, lepih mestih in rekah, da je naposled Petra obSlo živo hrepenenje po vsem tem in je to Holandcu tudi odkrito razodel,
»Ce si v vseh udih čutil moč in pogum, da bi se česa lotil, te je lahko nekaj udarcev neumnega srca spravilo v trepet; in potem žalitve, nesreča, le zakaj naj bi so pameten človek za to brigal? Ali si v glavi občutil, ko te je zadnjič nekdo imenoval sleparja in malopridneža? Ali te je bolel želodec, ko je prišel izvrševalec, da te vrže iz hiše? Povej, kaj te je bolelo?
»Srce,« je dejal Peter in pritisnil roko na valujoče prsi; zakaj bilo mu je, kakor bi se mu srce plaho obračalo sem ter tja.
»Mnogo sto goldinarjev, no zameri, si izmetal ničvrednim beračem in drugi sodrgi; kaj si imel od tega? Želeli so ti blagoslova in zdravja na telesu; ali pa si bil za to kaj bolj zdrav? Za polovico zapravljenega denarja bi si bil lahko držal zdravnika. Blagoslov, kajpak lep blagoslov, če človeka zarubijo in vržejo na cesto! In kaj te je gnalo, da si segel v žep, kadar ti jo berač pomolil svoj razcapani klobuk? — Srce, vedno zopet srce in ne oči ne jezik ne roke ne noge, ampak srce; šlo ti je, kakor.se prav pravi, preveč do srca.«
»Kako bi se pa bilo mogočo privaditi, da bi no bilo voč tako? Zdaj se na vse kriplje trudim, da bi zatri utripanje, in vendar mi srce bije in me boli.«
»Ti seveda,« ač oni srnejč, »ti uboga reva ne moreš nič storiti proti temu; a daj meni tisto komaj utripajočo stvar, pa boš videl, kako dobro ti bo polom.«
»Vam, moje srce?« zavpije Poter z grozo. »Saj bi moral takoj umreti! Nikdar!«
jonar Horbak ae je namreč ta dan ženil in da bi ea ž njim veselili tudi njegovi rojaki, sc je dvignil r. letalom v trak in se skril za oblake, odkoder jo potem spuščal petdolarsko bankovce.
Najlepši diamant so nahaja v Londonu. Izvira baje iz Indije in je modre barve. Debel je okrog 2 cm in ga cenijo na 150.000 angl. funtov. Njegova posebnost je, da se lesketa v sto različnih modrih odtenkih, njegov blesk v sončnem žarka jo očarljiv. Diamant se nahaja pri nekem dragu; ljarju in ga tam straži poseben detektiv noč in dan. Diainantova privlačna sila na tatove mora biti velika, ker so samo v zadnjih tednih prijeli dva sumljiva dolgo-prstneža, ki sta se sukala okoli draguljarne.
Koliko po|« človek v svojem Hvljenln? Zdrav Človek z dobrim tekom poje in popije do 70, le.t starosti okoli 150.000 funtov ali 75 ton jedi v trdem in tekočem stani«-Če vzamemo, da t»M» približno 150 funtov, to-i-uj je do konca .vo|«tf» življenja pojedel »koral tisočkrat toliko, kakor tehta.
Stalin je sežgal
svojo mater
Žalostna Je bila usoda Katerine Douga-švili, matere sovjetskega tirana — samodržca Stalina. V južni Rusiji v Tifiisn sta bili starki ua razpolago dve sobi. V nekem kotu je imela svete podobe, pred katerimi je vsak dan dolgo molila. Sla je dnevno tudi v cerkev; prva v njo in zadnja iz nje. Boljševiki so se razburjali. Poskušali so najprej 7. lepa, da bi starko odvrnili od cerkve. Pa ena je rekla: >Kma!u umrem. Prosim Boga, da asi oprosti grehe. Morda odpusti tudi mojemu nesrečnemu sinu.«
Rdečkarji so končno viji zadevo javili Stalinu. Ta jih jo ukoril pa ne zato, ker niso pustili njegove matere pri miru, ampak /.ato, ker niso proti njej dovolj odločno nastopih. Kmalu je prišel iz Moskve ukaz, naj sivo'aso starko odvedejo v gore. Tam je Katarino Dougašvili napadla pljučnica. Prejem sv. zakramentov so ji prepovedali. Dne 4. maja letos je bila mrtva. Pogreb so opravili brez du hovnika. Staiina ni bilo poleg. Njeno prošnjo za cerkveni pokop ie brezsrčni samodržec brzojavno odklonil, cerkveno občino v Tiflisu policijsko razgnal, a njene predstavitelje je ukazal zapreti.
Stalinova mati je v oporoki prosila, da bi jo pokopali poleg ranjkega soproga in ji nad grobom postavili križ. Stalin skromne želje svoje matere ni upošteval. Dal je njeno truplo in tudi svojega, že prej umrlega očeta upepeliti in pepel obeli poslati v Moskvo,.,
DROBTSNE
Prismode. Komunistična mladinska zveza iz Novoeibirekega je zadnjič izdata 10 zapovedi za svoje člane. 1. Vftfno pomni, da oo duhovniki sovražniki države in komunizma. 2. Skušaj spreobrniti svojo okolico h komunizmu, in ne pozabi: Stalin, k; je ruskemu narodu podaril ustavo, je prvi brezbožnik — ce lc sovjetske unije — ampak V6ega eveta. 3. Skušaj pripraviti svoje tovariše — ne»; silo — pač pa z lepimi besedami, da ne bodo hodili vež v cerkev, 4 Pazi, da v tvoji okolici ne <k> nobenega duhovnega vohunstva in vohuna naznani oblasti! 5. Skrbi za <0, da bodo brezbožni spisi v mnogih izvodih razširjeni. 6. Vsak dober komunist je* tudi ,«Jober vojak; znati mora dobro streljati in poznati mora vojaško disciplino. 7. Odločno nastopi, če opaziš, da je tvoja okolica pod vplivom verskih ljudi. Ce pa zapaziš kako proti-državno gonjo, naznani to kar naravnost OPU. 8. Sleherni brezbožnik mora biti dober čekist. Paž-nja na varnost države je dolžnost vsakega brezbožnima. 9. Peaiaaaj, kolikor moreš, z denarnimi prispevki brttbožaišKemu gibanju. Ti prispevki eo zlasti namenjeni onim inozemskim organizacijam, ki so zaradi razmer prisiljene, da morajo na skrivaj delovati. 10. Ce nisi brezbožnik, tudi ne moreš bili dober komunist in ne dober sovjetski državljan. Misel brezfoožništva je za večno 6pojena s komunizmom in obe miselnosti skupaj tvorita šele podlago sovjetske oblasti in sovjetske zveze.
Vrušlvo velikanov. Emile Catan, 2.15 in visok ™>i neke potnvalne cirkuške družine iz Bretagne, ie dal pobudo in skuša organizirati vse one ljudi, »i merijo več ko dva inetra. Ne dela to iz naročila, da bi osnoval »društvo velikanov«, ampak f ga k temu prisilili čisto drugi ra*logi, ki jih *°<lo znali razumeti in odobriti tudi majhni ljudje. Kot potovalni umetnik in cirkuški nkrobat le Catan namreč ugotovil, da ne more dobiti nikjer, uiti v velikem mestu, kaj šele v majhnem, bolela pri katerem bi lastnik misli! na to, da <so n« svetu tudi ljudje, ki merijo več kot dva metra v višini. Tudi taki velikani imajo piiproslo željo, "a hI se včasih lahko prijetno raztegnili in udob-zaspali na postelji. In tnlco nabira sedaj ta •Han »velikane« % namenom, da bi prisilili v skupni organizaciji hotelirje vsaj v večjih mestih, i" bi dali napraviti večjo postelje, v katerih bi
lahko spali oni, ki bo večji kot dva metra. Ker pa moderni hotelirji v Bretagni ne morejo uporabljati metod bajeslovnega Prokrusta, ki je zimi vedno urediti dolžino človeka lake, da mu postelja ni b.'Ia niti predolg« niti prekratka, bo bodo pač morati vdati navalu organiziranih velikanov in bodo za nje dali delati posebne postelje, kjer se bodo odpočili, kot navadni Zemljani.
NAZNANILA
Duhovne vaje za Mleta se bodo sedaj na jesen zopet pričela na Mali Loki. Prvi tečaj bo od 9. oktobra do iS. oktulira. Lepo vas vabimo, da se duhovnih vaj udeleži'e. Gospodarske razmere se počasi boljšajo. En vzrok več, da se vas mnogo priglasi ter napolnite »Dom Brezmadežne«. Oskrbnina za ves čas znaša 85 din. V to vsoto je že tudi všteta vožnja z avtobusom iz Ljubljane in nazaj. Priglasite se kar po dopisnici na naslov: »Doni Brezmadežner, Mala Loka pri Ihanu, p. Vomiale.
a Kmetijsko-gospodinjska šola v Kranju prične vsalkolatni šestmesečni zimsiki tečaj dne 15. oktobra 1937. Ca«, v katerem živimo, zahteva vedno več izobTaebe tudi od kmslske žene in gospodinje. Nujno potrebno je, da se v najpotrebnejših gospodinjskih strokah izobrazi kmeteko dekle. In kie7 V gospodinjski šoli, kjer se ji nudi poleg teoretičnega pouka tudi praksa — vaje v delu. Poučujejo šolske sestre v zvezi s strokovnimi učitelji. Teoretični poulk obsega nasilednje predmete: vzgojeslovje, verouk, hranofilovje, higieno, vrtnarstvo, živinorejo itd. V praksi Pa se vadijo: kuhati, šivati, ser-virali, peči krti, vkuhavati sadje itd. — Vsi učni prostori so zračni, svetli, moderno urejeni. Dekleta, priglasite se na naslov: Marijanišče — Krani.
»Igrama misel-« Izšla jo 18. številka iega pol-misečnika za povzdigo vasi in kmetijstva s « vsebino: Dr. Milorad Nedeljkovic: Naša največja nadlopa. M. R. Rakočevič: Za ekonomsko obnovo Hercoaovine. S. P. Vuletič: O Skadrskem jezeru in njegovem izoušenju. Dr. M. Nedeljkovič: Kmetijski politiki o »Vasi in kmetskem stanu«. M. Z. Sretenovič: Vsi za vas i.u v vasi Odmev v narodu. O delovanju društva. Vesti. Delovni program »Agrarne misli«. Agrarna misel izhaja redno dvakrat na mesec. Urednik dr. M. Nedeljkovič. Naroč, nina samo 24 dinarjev na leto. Uredništvo m uprava v Belgradu, Tolstojeva ulica 18.
»Čemu stojiš in zijaš,« je zarenčal motorist na fanta, ki je opazovat nesrečo. »Raje bi hitre stopit po zdravnika, da pomaga ponasrefencu.«
»Nemogoče, gospod, ta ki ste ga povozili, je namreč naš zdravnik.«
♦
Stojan je moral prenočiti v deželski gostilni 111 preden je še! spat, je vprašal natakarico, če imajo v sobah tekočo vodo.
>Ne več, odkar je streha popravljena,« je pojasnila natakarica.
*
Berta je nagovorila mater: »Mama, nekaj denarja bi rada za obleko. Recite očetu, da mi ga dajo.«
Mati: »Reci mu sama. V par mesecih «e poročiš in zato j« čas, da si pridobiš prakso, kako ss za take stvari dobi denar od moških.«
Potnika je zalotila noč in primoran je bil prenočiti v Budalah Preden je šel k počitku, je strogo zabičeval gostilničarju, da ga gotovo pokliče ob šestih, ker mora na vlak. Ob štirih zjutraj je trkalo na vrata: »Kdo pa trka zdaj ob tej tiri, saj je še t«m.i,< je robantil potnik.
Gostilničar pa je lepo mirno odvrnil: »Gospod, prišel sem vam povedal, da imate še dve uri časa za spanje.«
*
Gašper je imel ženo, ki je bila povsod doma, samo doma je ni bilo nikoli. Zanimala se je za vse, samo gospodinjstvo je zanemarjala. Nekoč je pri-Sel domov in prav ko je premišljal, kaj bo za večerjo, j« prihrumela od nekega zborovanja. »Dober večer možek, naša stvar sijajno uspeva, po ccli deželi bomo pomerile.«
Gašper: »Prav, prav! Kar tu v kuhinji pričtil s pometanjem.«
semensko pSeoico, rž, ječmen ______ in zimsko grahoro dobite najceneje v javnih skladiščih pri tvrdki
FRAN PGGACNIK d. Z O.I., UUBUSN«
Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 33 „„ " "
r
Moli oplosFiilc
Vsaka drobna vrstic« ali nje prostor velja za enkrat Din 5'—. Na očniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodaiaio svoje pridelke ali išfeio poslov oziroma obrtniki pomoriti kov sli vajencev in narobe.
PrHi9gl»iBa za aaaSe oglas® plafeje naprej.
Siiarsisip »risia
sprejme takoj Andrej Dobnikar, flora 1, p. Komenda.
PMCtiie H nov" ,!i5,> 1 JTBB6 M nekaj zem
ljiščem v posredni Milini mesta, pripravna ža kakega obrtnika. Cena Din 15X00. Po(«fr niia pod šifro .Obrtnik fciš.ši.49 Krško. Prodi se tudi nekaj gozda, sadni vrl, njiva in vi n ograd v bližini Mokronoga. To EemljiSče se proda tudi potem hranilne knjižice obf, hran. Krško, ali kakcaa drugega večjega denar-neg« zavoda. Po asnda isto pod gornjo iifro.
.SiBgn' iinlai sfraj
poarezljiv, Din 1000— pod kupno ceno in le-voročni. Oba prodam tudi na obroke, Gra-daSka lil. 8, Ljubljana.
MtlS M6 PSSSl¥9
takoj prodani, Tesner. Besnicjs 5, p. Hrušiea pri Ljubljani.
SastetBihs VM!h vret acrraa.ac sprejmem
v popravilo. Jože Ambrož, Lshovče šf. 35, p. Komenda.
ajenega vseh kmečkih del, sprejmem takoj. Toina-čevo št. 24 pri Ljubi'.

SFBJB& pmmi^s
sprejmem takoj. Ivan Mohorčič, krojač, Žužemberk.
fetetg » dobrem s riamsu Btsnjll ohranjeno stružnico za Din 200'—. Marjana Poljane«, Naklo 51.
inislk. poKsčai&e
in vajenca sprejmem. Štefan Cenčič, krojaš-tvo Kranj.
«.(.. se takoj sprej-„,0. Prednost imajo čevljarji. Grilc & Komp., čevljarstvo, No vo mesto.
tudi kot postranski ?.a aluit-k lahko 7tt-luži oni, kateri prevzame zs svojo banovino za dobavo in na račun naše samostojne podružnice. Si potrebna kavciia' Ne posebnega znanja. Zato sedež, pro stori, poklic, poljubno! Interesen i naj se samo pismeno javijo pod št. 45.ST5. Vpra-anja posreduje: »Publirilast, d. d.. Zagreb, ilica iS.
sprejmem. — Ovsenar Janez, Tomšičeva $t. Ljubiimia.
vajenega konj, sprejmem na kmetijo takoj. Škafar, Črna vas 177, Ljubljana
Bas}« za vsa kmečka' i Balo ,jeja iy.e,„. Kos Josip, Zg Zadobrova 2, p. D. M. Polje,
SSIŽf! enoetanovanjsko z vrtom, prodam. 8izovikll5p.Dol.Hru-šica.
RoMl iBSjSkur
javo kupujem skozi vse teto. Drago Hadl. Novo mesto.
fpllllo apte§e nii-
feili'8 se °b|ečete •"""»f dobro In poceni, nudi siaroznaiin ivrilkn Presker, Ljubljana, Sv. Pelru cesla 14.
Sluhu vajc-noopravlja-tSsSUS njs fjvine in kme£k'h del, sprejmem lakoj.Naslov: Župrusče, p. Stari iig pri Rakeku.
Hosa Vti]| ftig
z vrtom se proda v Britofu pri Kranju za 55.000 Din. V hiši vodovod in elektrika. — Poizve se Bri'of 62 pri Kranju.
Mm\k pemtiB
kupim v okolici Novega mesin ali Grosupelj. Ponudbe upravi Doino ljuba pod štev. 15.2.10.
Ta&Bjžnji itnltev
se obeta značajnemu dekletu z bol šim posestvom, do 85 let starosti, 7. bogatini kmat-skini fantom, Cenj. dopise upravi pod »Lepša bodočnost* št. 14.734.
V VSAKO HI SO »DOMOLJUBA«!
Vinilts ]wiii|rc Knielske posojilnice, Prve hrvatske RIVIIIK hH|I«SiS štedionice in drngih zavodov, rabimo. Posredovalci izključeni. Ponudbe n« »Domoljub« pod »Najboljši plačniki« štev. 15 221.
Mmm* M«« z Vl iom. njivo in vinogradom pri fari nilBO IHasJ ^t.Peter, prodam. Pripravno za obrtnika ali vpokojenca. 2 sobi, kuhinja, shramba, veža, spredaj delavnica, klet in hlev. V bhil elektrika in voda. Poizve se pri Pavliču, sedlar, Novo tne-to.
N« zalogi imamo m®W aaimnftnsfte tltft
prvovrstne ter brlMle po najnižji ceni. ' '
& Mamut., (.maltama.
UnopartiiiiH „®&iir
domač proizvod, izdelek isti kot ino, zemski ir< nad polovico cenejše izdeluj«
Ciril PMrlai, H pri Lgabijaui
10 letno jamstvo. Ceniki brezplačno.
imate lahko
SLADKI MOŠT
ako ga konzeivir&te %
N1PAKOMBINOM A/11.
NIPASOMBIN A/H. je enostavno, zanesljivo m neškodljivo sredstvo.
Navodila Vam daje
„KADIOSAN"f Zagreb
Dnktjaniao?« nii«:« br. 1.
VpsrsUK «oiMit«na po F»liuttr«£»tl noroil-KdrsTlK ia fCoHSiise
Ko je Gašper umrl, je »e-ed vpraša! vdovo, St oo ji gospod župnik rekli kaj ioiiiiilncga.
Ona: »0, seveda <o. Rekli »o, da je ranjki zdaj na boljem.«
iciicii m ftsitiiiic!
Radi velike zaloge in pomanjkanja prostorov pro dajanio vse b'ago za perilo in obleke dokler traja
^ itn.
Na zalogi »pecijelna zaloga opreiu za neveste na pr.: platno, gradi, odeje, zsstort, morok« trava, žima i. t. d. — Izkoristite ug«(Jno priliko!
F. L €oFlearf Lfetiliana
8v, Petra eests 29.
novo oddaja po ugodni ceai Ivan Jciačin, Ljubljana, EaaoBslta cesta &
Hraiiiil« vlofje
prodsste najbotje polom moje oblastveno dovoljeas plsanifi, — Takojšnja gotovina. — SUMILI' ZOBU. i4*Wjaa*. Gledališka 12	Telefon 3w-t0
vrednostne" papirje vnovčuje po nsjbeljši ccni in takojšnem izplačilu, t£pasBQie vse barone, denarne, kreditne in blagovne poste najkulantncu
AL. PLANIN3EK, trg, ag. bančnih pos!«
Ljubljana, Beethovnova ul. K./l. leiefon .-1.V1U.
Vrednostne papirje kupuie
Slovenska banka v Ljubijam, Krekov trg 10 __Teieloa 37-S2
i^o^iorl
SifaSal S«r#il >koraj novi Singer - Pfaff m zelo poceni naprodaj edino prt »PROMET« (nasproti Križsnsk« c«rkve)
uimm %mt m met
kupuj« sever A g»p„ Uamm®
Progovni čuvaj j* opat)! nekega moškega, ki j« eUl srsdi tiru: .ti«, ho, ugabite *« proč, vi tnal, veafc hip ho privoail brzovlak.«
Mož se je z«ai£ljivo ozrl: »Oh, kako pa belite za ia avoj srzoviafe.
kupuje OROSLAV DOLENEC, Ljubljana, VVolfova ulica 10.
Državna razredna loterija
Cenjene igralce obveščamo, da smo prejeli
sreifee m 35« koSo
in se priporočamo za cenjena naročila.
Cene srečkam; cela Din 200'—, polovica Din 100'—, četrHnka Din 50 —.
SIowanskm banka <*.<*., Ljubljana
tri 10
ItoSciktsira Prlair.	Soterlia
rate in re k I arnarl i ^i in n n, lELSi T""'?? 0,0 ~ ,0o|>tae. >J cma a f e d • ! s 8 » 0 .Bomotiobae, naročnic tnse-
M	nVP t JlilMrt n*' ~ f?*«*'/? ZBrafunovajn po ^sebner, cenik« - 1VM„„ m^Jkiva in oprave, 89-92,
29 94. 29-95.	- Jzd«.i«feij, Dr.CSregorij Pečjak Urednik, Jože Kotiček. - 'U Jijgosiavfinsku tiskamo. Karel t*i