BRALKE, BRALCI! ŠteA/CUca/l UoencO OŠ Iva^jkovoO ywio- be/ letov odločili/, da/ nav kd^kOčav^pivpodavimo- tudi/ Vum/. Spremljali/ ymxr na^Va^ltcnefbe dogodke, ki/ 10- be ^godili/ oeg celo- leto- na/ noži/ bdi/, da/ bi/ tudi/ Vi/ vedeli/, kuj be dogaja/ pri/ nav. 'Pozabavajte be g/ ugunkuml/ On/ bi/ krajbajte bav ob- nojih/ literarnih/ privpevkih/. Pustite domibljiji v teh/ pragnienih/ dneh/ prosto-pot. Veliko-lepega/v novem letu/ Vam želimo- učenci/OŠ Ivanjkovci. Spoštovani! Svet naših otrok in učencev je prihodnost, kakršne ne poznamo najbolje. Smernice razvoja so tiste, ki nas usmerjajo, obdobje intenzivnih komunikacij, svet brez ekonomskih meja, združevanje velikih in majhnih je le nekaj trendov, v katere bodo vključene sedanje generacije učencev. Njihova prihodnost je odvisna od tega, ali bodo znali izrabiti ponujene priložnosti, nove koncepte, sprejemati nove odločitve in se neprestano učiti. To je družba, kjer razum, znanje in kreativnost prevladujejo in se z bliskovito naglico prilagaja razvoju. Zato je toliko bolj pomembno, da naučimo učence se učiti, da pridobijo znanja, katera jim bodo omogočila vertikalno in horizontalno napredovanje in izhod še v tako nezavidljivem položaju. Načini in oblike dela so danes toliko bolj usmerjene v posameznika, diferenciacija, učenje v različnih nivojih, medpredmetne in med razredne povezave so le delček tistega, s katerim želimo v šoli vsakemu posamezniku omogočiti to učinkovitost. Hkrati pa ne pozabljamo, da so odnosi, komunikacija, sprejemanje drugačnosti pomembni elementi te in prihodnje družbe. V prihodnjem letu našim učencem želimo učenja v kratkih intervalih, ki predstavljajo majhne korake na poti do uspeha. Ravnateljica: Nada Pignar, prof. RP IZ VSEBINE: ❖ Raziskovali smo 2 ❖ Vojna me je zaznamovala... 3 ❖ Potovali smo 4 ❖ Voda kot vir življenja 5 ❖ Zdrav duh v zdravem telesu 7 ❖ Obiskal nas je ... 8 ❖ Galerija 9 ❖ Mladi modelarji in maketa rji 9 ❖ Ko ustvarjam jaz 10 ❖ Zadnja stran 12 Božiček, rdeči možiček, Oh, res, Že prihaja In darila urno nosi. Čokoladne bonbone, Ej, poglej tudi balone. Kar si kdo zaželi, to dobi. Niko V., 3. razred RAZISKOVALI SMO Ivanjkovci skozi očala zgodovine Zgodovina meje vedno privlačila. Vedno sem se spraševala: Kdaj se prvič omenja naš kraj Ivanjkovci? Katerim graščakom so naši podložniki dajali dajatve? Ali so se tudi skozi Ivanjkovce podili Turki? Kako se je ivanjkovski kmet soočal s težavami, ko se je osvobajal fevdalnih vezi? So tudi naš kraj napadli okupatorji? Kako so se v povojnih letih vključevali v zadruge? Zaradi vseh teh vprašanj sem se odločila, da raziščem preteklost domačega kraja. Za starejša obdobja so podatki sicer bolj skromni, ker je gradivo nedostopno in shranjeno v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Zato pa je toliko več podatkov za povojni čas, in sicer v gradivu Krajevnega ljudskega odbora Ivanjkovci, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Ptuj. In katere so poglavitne ugotovitve mojega raziskovalnega dela? Vas Ivanjkovci se prvič omenja leta 1293 z imenom vas župana Ivanjka kot posest salzburške nadškofije z devetimi kmetijami. Približno 150 let pozneje se Ivanjkovci omenjajo z imenom Ibakovvitz kot posest ptujskih gospodov z osmimi kmetijami. V drugi polovici 15. stoletja se je iz nekdanjih salzburških fevdov v rokah ptujskih gospodov izoblikovalo ormoško zemljiško gospostvo, v katero so spadali tudi Ivanjkovci. Dolga stoletja so bili ivanjkovski kmetje podložniki ormoških gospodov, kasneje pa so kot viničarji služili tujcem, ki so imeli pri nas najlepše vinograde. Jasmina Magdič Živlienie viničarjev na področju Ivanjkovcev Vinska trta ima v naših krajih že dolgo tradicijo. Tu so ugodne razmere za gojenje vinske trte. Primerna je sestava tal, ugodno podnebje in gričevnat svet. Trto so gojili že Rimljani pred 2000 leti, ohranila pa se je vse do danes. Z njo so bili vedno povezani tudi ljudje, ki so živeli na tem območju. Delavci, ki so obdeloval vinograde svojih gospodarjev, so se imenovali viničarji. Ti pa so jim dali manjšo stanovanjsko hišo in k njej pripadajoča poslopja z nekaj zemlje in živine. Delili so se na kmečke in gosposke, glede na to, kdo je bil njihov gospodar. Pravice in dolžnosti viničarjev in gospodarjev so bile zapisane v viničarskem redu. Delovni dan viničarjev je bil dolg in naporen. Poleti je trajal od 7. do 18. ure, pozimi pa od 7. do 16. ure. Dela v vinogradu so bila težka, saj so bila vsa opravila ročna. Ob koncu zime so začeli z rezjo, nadaljevali z vezanjem, pletjem, škropljenjem, kopanjem, trgatvijo in delo zaključili s pripravo zemlje za obnovo vinogradov. Otroci viničarjev so staršem pomagali ter pasli živino. Svoje starše so zelo spoštovali, saj so jih vikali. Viničarstvo se je odpravljalo po 2. svetovni vojni, leta 1953 pa je bilo viničarstvo tudi z zakonom dokončno ukinjeno. Na našem območju je vinogradništvo ostala pomembna panoga. Vedno večji pomen dobiva tudi za turizem, saj tod vodi več vinskih cest. Iz naših krajev so znana vrhunska vina, ki jih poznajo tudi izven naših meja. Urška Šajnovič VOJKA JE ZAZKAMOVALA ... Strah/, gro^o/, teloha/, trepetcvnje/, borba/ ^a/ prežjA/etje/, obup, ^alcnt, lakota/, b&da/, ... 'B&b&de/, ku nasy ^pomroifo- na/vojno-. SpomLpu/Kr o^talO, kljub-btolebivu/, kOje/ %a^Yuxwiovala/ mvuocje/ Jjudt. Bil sem v 2. svetovni volni Spomnim se zanimive zgodbe iz vojnih dni. Bil sem 3 leta v vojski. Poiskati sem moral človeka, ki je ukradel kovček z orožjem. Seveda, tihotapil je orožje in pobegnil. Za pomoč sem dobil zelo pametnega in ubogljivega psa. Tihotapca sem dobil na hribu. Ko sem ga preiskoval, je pes zelo pozorno pazil, da ni pobegnil. Franc, 70 let Pripoved o volni 0, vojna! Grozote. Hudo je bilo, ko so nebo preplavljala letala. Vedno si se bal, da te ne bodo ustrelili. Naredili smo si »bunkeije« in se poskrili, da nas vojaki ne bi našli. Tam smo bili več mesecev, saj nismo upali ven. Ko smo prišli iz »bunkerjev«, je bila vas uničena. Po vojni je bilo vse drugače. Frančiška, 73 let Bilo ie žalostno Živeli smo v strahu. Prva fronta je bila v Prekmurju, kjer sta se bojevali Nemčija in Rusija. Druga fronta je bila na Kogu in v Središču, kjer so se bojevali Nemci in Bolgari. S Koga so v vas streljali z granatami in s topovi. V teh časih je primanjkovalo hrane in vode. Po vodo smo morali peš k studencu. Vojaki so nam celo studenec hoteli zastrupiti. Bilo je žalostno. Po vojni je bilo veliko domov porušenih. Ljudmila, 69 let; Alojz, 73 let Tu sedim in ti pišem Šla sem k maši, na cvetno nedeljo. Nad sebo sem zagledala letala. Začela se je vojna. Moža so poklicali jn ga poslali na fronto. Dvakrat je bil ranjen. Žene smo z otroki ostajale doma Morale smo skrivati hrano, posteljnino, ure (zaradi Bolgarov). Spale smo po »bunkerjih« Bilo je grozno. Zunaj so pokale granate streljali so dneve in noči. Skoraj vsak dan sem dobila pismo od moža. Eno se je tako začelo »Tu sedim na kamnu in ti pišem na kolenu ...« Olga, 78 let Spomini Ljudi so zapirali v taborišča. Nekateri se niso nikoli vrnili. Družine so se selile. Ubijali so cele družine. Uničevali so domove, zgradbe tovarne. Že mladi so odhajali na bojišča Bojevali so se z orožjem in bojnimi strupi Bolgari so vse plenili: ure, denar, hrano, živali Konje smo morali skrivati. Napadali so ženske Šole so bile nemške. Učili smo se le nemško Za hrano smo imeli karte, na katerih je pisalo kaj lahko kupiš. Spomnim se, ko sta padli dve letali: na Runču in Strmcu. Ivanka, 71 let Bilo ie ■■■ Ko je v teh krajih divjala vojna, je bilo res grozno. V bližini naše hiše je bila železnica Razstrelili so jo. Velik kos železa je z vso silo vrglo v hišo, kjer je preluknjalo steno, in kos železa se je ustavil šele v sosednji sobi. Ljudje so se skrivali v gozdovih, da jim Bolgari ne b vsega odnesli. Bolgari v gozd niso šli, ker so mislili, da imajo možje s sabo veliko orožja. V zahvalo, da vojaki v gozd niso upali, so domačini že pred leti postavili spomenik. Kristina, 79 let; Franc, 77 let POTOVALI SMO ... Šole v naravi organizira 1415 šol v Sloveniji. Povprečno število šol v naravi na posamezno šolo je 2,3 izvedbe, naša šola je izvedla tri šole v naravi, in sicer zimsko, poletno in center obšolskih dejavnosti. Zimska šola v naravi V zimski šoli v naravi smo bili od 10. 03. do 15. 03. 2004, in sicer v Ribniški koči na Pohorju. Z avtobusom smo se pripeljali do vlečnice, potem smo pot nadaljevali peš. Fantje so prenočevali v koči, dekleta pa v apartmajih. Večino dneva smo preživeli na snegu oz. v snegu, saj smo vsi veliko padali. Veliko smo smučali, saj smo zadnji dan znali že vsi, ne glede na to, če smo nekateri [jrvič stali na smučeh. Ogledali smo si tudi Črni vrh, veliko smo se sprehajali, poslušali predavanje o gorski reševalni službi. Zvečer smo imeli kvize, delavnice, ... Skratka, domov smo se vrnili srečni in vsem so ostali lepi spomini. Jasmina B., Ines Š., 7. razred CENTER OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI Odpotovali smo v dom Kavka. Tam smo bili od 03. 05. do 07. 05. 2004. Čez dan smo imeli veliko dejavnosti: lokostrelstvo, kolesarstvo, ogled jame, izleti po Kobaridu. V prostem času smo se lahko rekreirali v telovadnici. V domu nam je bilo zelo všeč, imeli smo lepe sobe, dobro hrano in dobro smo se razumeli z učenci iz druge šole. Navezali smo prijateljske stike. Želimo si več takšnih izletov. Brigita B., Sabina K., 8. razred Poletna šola v naravi v Simonovem zalivu Všeč mi ie bilo ■■■ MATEJ: Veliko smo plavali in hodili na sprehode. SEBASTJAN: Dobro so nam stregli in ogledali smo si soline. ŠPELA: Vsak dan smo izboljševali znanje plavanja. SVETLANA: Pripravljali smo se na igro »kaj znaš«. LARA: Iskali smo školjke. DARIO: Vozili smo se z ladjo. SANDRA: Obiskali smo čarovnika. SILVO: Ogledali smo si soline in pridelavo soli. KAJA: Dobra hrana, toplo vreme, kopanje. TIMOTEJ: Izbor mistra, kajti jaz sem bil mister. KATJA: Prijetne dogodivščine s sošolci. SABINA: Ogledali smo si kaktusov vrt. ALEŠ: Dobra večerja, njam. Pisanje pisem. Iskanje školjk. Ni mi bilo všeč ... MATJAŽ: Nisem dobil zlatega delfinčka. ALEN V.: Imel sem strt prst. ALEN K.: Nekateri niso ubogali učiteljic in so kričali. TIMOTEJ: Imeli smo učne ure. KAJA: Prehitro smo morali spat. SILVO: Morje je bilo mrzlo. NINO, MIHA: Nismo šli na trampolin. VOVA KOT Vin ŽIVLJENJA Vsa živa bitja potrebujejo vodo za življenje. Zraven zraka, ki ga dihamo, je voda najpomembnejša prvina za obstoj vsega življenja. Ste vedeli: > 70% človeškega telesa sestavlja voda; > voda celicam prinaša hrano in odnaša odpadne snovi iz organizma; > vsak dan bi morali popiti 1.5 do 3 litre vode. Vsi moramo skrbeti za zdravo pitno vodo kot za najdragocenejšo darilo, ki nam ga je podarila narava. Učenci 8. a razreda so izvedli anketo na temo »ZDRAVA PITNA VODA«. Anketirali so 141 učencev OŠ Ivanjkovci. Pri odgovorih so jim pomagali starši. VPRAŠANJA IN ODGOVORI 1. Koliko tekočine je zdravo popiti v enem dnevu? > Več kot polovica učencev je odgovorila, da je zdravo popiti vsaj 2 litra vode na dan. 2. Koliko tekočine spiješ v enem dnevu? > Večina učencev je odgovorila, da dnevno spijejo 1 do 2 litra na dan. Le nekaj jih spije do 3 litre na dan. 3. Kaj piješ? > Skoraj vsi so odgovorili, da pijejo vodo. Pijejo tudi sadne sokove, mleko in čaj. 4. Kaj je po vašem mnenju zdravo piti? > Skoraj vsi so odgovorili, da je zdravo piti vodo. Nekateri so še dodali, da je to voda iz trgovin. Pogostejši odgovori so še: mleko, negazirani in nesladkani sadni sokovi. 5. Je voda iz vodovodne pipe zdrava? > 75% učencev je odgovorilo, da voda iz vodovodne pipe ni zdrava, saj vsebuje klor, pesticide in druge škodljive ter nezdrave snovi. 16% učencev meni, da je taka voda zdrava, saj je to izvirska voda. 13% učencev se ni odločilo, ali je voda zdrava ali ne. 6. Kakšne so posledice, če popijemo premalo tekočine? > Največ učencev je odgovorilo, da dehidriramo ali pa zbolimo. Slabo se počutimo, pade nam koncentracija, pojavijo se bolezni ledvic,... 7. Se strinjaš s tem, da bi v šoli namestili avtomat z zdravo pitno vodo? > Vsi, ki so sodelovali v anketi, so odgovorili, da se strinjajo z namestitvijo avtomata z zdravo pitno vodo. Avtor: Nina Zelenko Likovni motiv: Ribica Likovna tehnika: Praskanka Deževen/cian/ HO ymxy-pc^pn/cnolcl V^j * l /r\ i ^ l«** Avtor: Damjana Puklavec Likovni motiv: Tihožitje Likovna tehnika: Flomaster Avtor: Primož Kolarič Likovni motiv: Hiša Likovna tehnika: Tempera barve na platno m Avtor: Rebeka Horvat Slavinec Likovni motiv: Kolovrat Likovna tehnika: Tempera barve AvtonTadej Plohl Likovni motiv: Tihožitje Likovna tehnika: Flomaster Dela so nasta la pri urah likovne vzgoje, likovnega snovanja in Male slikarske šole. Predstavljamo le košček od velikega mozaika likovnega ustvarjanja. Mladi modelarji in maketarji Delo na terenu, priprava na prvi let Maketa vodnjaka KO USTVARJAM JAZ Učenci radi ustvarjajo na različnih področjih. Mnogi pišejo pesmi in zgodbe, s katerimi potujejo v svet domišljije in sanj. S svojimi ustvarjalnimi deli sodelujejo na literarnih natečajih. V našem razredu V razredu se učimo slovenščino, spoznavanje okolja, matematiko, likovno vzgojo, športno in glasbeno vzgojo. Imamo še pravila in še gnojila. Kaj želite, to dobite, in še igrače za »nemarjače« ter pogače za frače. Pri slovenščini se zabavamo, pri matematiki »fušamo«, pri spoznavanju okolja drevesa gledamo, pri likovni vzgoji rišemo in slikamo ter kakšen plakat naredimo, pri telovadbi pa se lovimo, pri glasbi pa vam zaplešemo in zapojemo HIP HIP HURA!!! Niko V., 3. razred Naša šola V naši šoli se učimo šteti do deset. Pike, črte in še kaj, vse mi znamo že sedaj. In za igro je še čas, da pri glasbi pojemo na glas. In glasilke nam vreščijo, da nam hitreje teče čas. Žiga P., 3. razred HVALNICA POMLADI Hvala za lepo sonce, ki sveti, za lepo rožo, ki cveti, za lepo šolo, ki drhti, za lepo obnašanje ljudi. Nastja K., 7. razred WIR LERNEN DEUTSCH MEINE SCHULE Ich besuche die Grundschule in Ivanjkovci. Ich besuche die 7. Klasse. Mein Lieblingsfacher sind Deutsch, Slovvenisch, Englisch und Šport. Ich lerne Deutsch schon zvveites Jahr. Ich mag Deutsch sehr, vveil ich bei den Reisen nach Deutschland, nach Osterreich und in die Schvveiz mit den Menschen Deutsch sprechen kann. Ich mag die Schule, vveil unsere Lehrer nett sind und es interessant ist. MOJ SVET SKRIVNOSTI IN SANJ V mojem svetu skrivnosti, ni veliko norosti, so le tu in tam, pa še to iz sanj. Nimam veliko skrivnosti, ampak te, ki jih imam, so vredne radosti, mogoče so vredne tudi zlata, oh, kako pretiravam, saj niso iz mesa. Sanj imam pa veliko, najbolj se spominjam tistih, ko sem šel v Metliko, ali pa tiste nevarne, pa tudi zabavne. To je moj svet skrivnosti in sanj, kjer nihče ni bolan, vsi se veselijo, in le tu in tam storijo kakšno nepredvidljivo norijo. V svetu skrivnosti in sanj ni nikogar, zato si tam, žal, vedno sam. Za konec naj vam še povem, da vse, kar izvem, le prijatelju povem. Ivo V., 8. razred Med 76 sodelujočimi mladimi pesniki na natečaju za Župančičevo frulico se je učenec Ivo Veber uvrstil na 2. mesto. Nagrajen pa je bil tudi na natečaju za »ZDRAVO ŽIVLJENJE«. Narobe šola Če tabla na učiteljico piše, če učiteljica tablo briše. Če radio učence zvije, če tabla učence zbije. Če učiteljico voda pije, če preproga učenca zvije. Če radirka tablo briše, če svinčnik na radirko piše. Nataša Žalar, Kristjan Rubin, Tomaž Novak in Miha Sek, 4. razred UGANI, KDO SEM, in me nariši Prednje noge so kratke, zadnje pa dolge in močne. Premika se tako, da skače. Z debelim repom lovi ravnotežje. Prehranjuje se s travo in z listi dreves. Mladič se skriva v vreči. Teja N., 3. razred To žival vidimo v živalskem vrtu. Rada pleza po drevesih in je podobna človeku. Rada je banane in živi v Afriki. Rada dela norčije. Eva I., 3. razred Narobe šola Tončka si od Mihca prepisuje, a učiteljica je ne kaznuje. Če bi omara na mizi stala, bi miza na stolu ležala. Če bi se knjiga učila, bi torba Mihca nosila. Če bi miza po tabli pisala, bi Teja mize počečkala. Maja, Marko se lovita, po narobe šoli drvita in kričita. Urška Vočanec, Mateja Brenholc, Tilen Vočanec in Blaž Mulej, 4. razred Čez dan se skriva, ob mraku pa gre na lov. Hrani se z žuželkami, deževniki, polži in pajki. Ob nevarnosti se zvije v klopčič, in s tem zavaruje trebuh. Vincent M., 3. razred SE SPRAŠUJETE OD KOD IME PALMA Fran Ksaver Meško je naš rojak in ima častno mesto med slovenskimi besednimi umetniki. S svojim ponižnim in zvestim . služenjem, s svojimi deli, 's-svojo lepo^JoVensko^sedo bo ta ‘ moz utrjevaf ^korenine našega 'narodnega drevesa in njegovo • vsestransko rast tudi v prihodnosti. Ljubil ^“"naso deželo, Čudovito kakor iz lepih sanj, ljubil vitke topole -»PALME« jim pravi ljudstvo ... Spoštovani! Večkrat razmišljam in vedno znova ugotavljam, kako pomembno je, če v kraju sodelujemo, kajti v kraju, kot je naš, drug drugega potrebujemo. Vsi smo del tega kraja, ali živimo v njem ali v njem delamo. Kako lepo je, če pomagaš nekomu, ki je pomoči potreben, če se med seboj spoštujemo, če znamo poslušati drug drugega, upoštevati različnost in še bi lahko naštevala. Lepše bo nam in drugim, če bomo tudi sami k temu kaj pripomogli. V ta razmišljanja so me med drugim vodile tudi besede Toneta Pavčka iz Pesmi o zvezdah: » Vsak človek je zase svet, čuden, sveta! in lep kot zvezda na nebu... Vsak tiho zori počasi in z teti«... Tudi Vi se vsaj za trenutek z mislimi ustavite ob teh verzih. Bliža se konec leta, in s tem tudi začetek novega. Naj Vam leto, ki prihaja, resnično prinese vsem, od najmlajših do najstarejših, veliko lepega in dobrega. Naj Vam vedno in povsod sije sonce sreče. Z najlepšimi željami - predsednica Sveta KS Ivanjkovci Slavica Rajh TEKOČE VZDRŽEVANJE: - garderobne omarice za del drugega in tretjega triletja; - zamenjava radiatorjev v naravoslovni in matematični učilnici ter učilnici za slovenščino. Zahvaljujemo se Občini Ormož, kot ustanoviteljici, za financiranje le-tega. RAZPIS SPONZORSKE AKCIJE - 5 armatur VivAgua - ARMAL ZA ZDRAVO PITNO VODO V SLOVENSKIH ŠOLAH. /X MLM Na razpisu sponzorske akcije, s katerim Mariborska livarna želi vzpodbuditi slovenske šole k aktivnostim, ki bodo obveščale naše naj mlajše in širšo okolje o pomenu zdrave pitne vode, je komisija izbrala tudi našo šolo. PRI IZDAJI ŠOLSKEGA ČASOPISA SO POMAGALI Sadjarstvo Ivanjkovci, KS Ivanjkovci, Kotas, d. o. o., g. Goran Brenholc, družina Veber, Vinogradništvo Slavinec, Veterinarska postaja Ormož, vzgojiteljice vrtca Ivanjkovci Časopis so pripravili učenci literarnega krožka: Vesna Husič, Barbara Muhič, Barbara Pulko, Sabina Pintarič, Lea Rajh, Renata Vajda, Ivo Veber in Mišel Brenholc Mentorica literarnega krožka: Brigita Zavec Računalniška obdelava in oblikovanje: Mojca Grula in Andrej Primužič Organizacijski vodja: ravnateljica Nada Pignar Tisk: Tiskarna in založba Senčar, s.p. Ptuj Naklada: 300 izvodov