339
Dopisi.
Iz Maribora mesca sept. (Vabilo na narocbo slovenske mase za čveterospev, orgije in violon.) Da se večstransko občutjeni potrebi odpomore, je podpisani kratko in lahko slovensko maso z blagoslovom, gradualom in ofertorijem za štiri glase spisal, ktera se je že po več cerkvah lavantinske škofije pela in si , kakor več časnikov piše, pohvalo cerkvenega in slovenskega sloga pridobila. Od več in veljavnih strani se mi je že prigovarjalo, naj dam to mašo natisniti, in sicer zavolj ročnejše rabe pevske glase posebej, ki se tudi večkratno dobe, in tudi za orgle in violon. Tisk bode menda v 2 mescih gotov. Ker moram delce sam založiti, vabim s tem spodobno vse častite gospode duhovnike in učitelje, naj se na-nje naročiti blagovolijo. Naročnina je 1 gold. 50 kr., ktera se na pošti odrajta, kadar se komu delce izroči.         Janez Miklošič,
učitelj glavne šole.
Od sv. Antona v slov. Goricah 10. okt. Gr. — V naših vinskih goricah bomo imeli prav obilo dobre vinske kapljice; vsaki gospodar je skoro več pridelal kakor se je nadjal; sosebno izvrstno poln je bil naš „peščenjak" ali občeznani „Sandberger", kteri je celo na dunajski razstavi poslavljen bil. Al to se našim gospodarjem čudno zdi, da letos še nič kupca tukaj ni, kjer so druge leta že ob trgatvi bili. Al upamo, da jih pride še veliko. Ker ravno o trgatvi govorim, naj povem še eno, ktera bo drage naše bravce gotovo razveselila, ker kaže, kako naš ljubi domači jezik čedalje več veljave dobiva — tudi pri gospodi. Ob trgatvi pride med veselo družbo delavcev tudi neki gospod. Misleč, da gospoda morajo po nemški nagovoriti, delavci svoje jezike nabrusijo in hrustajo po nemški kar koli morejo*
čeravno jim je pot na čelu stal, al gospod jim odgovarja le — po slovenski ter pravi, dokler se svet ne prekucne tako , da bi se g o r i c e vaše ne imenovale več slovenske, mora vendar tu slovenska beseda veljati. Delavci so bili kaj veseli, da so mogli se pogovarjati po domače.
Iz Gorice 11. okt. — 4. dan prihodnjega mesca se zopet začne šola za pripravnike (preparande). Kdor želi jo obiskovati, naj svojo prošnjo do 25. dne t. m. vodstvu c. k. izgledne glavne šole izroči, in priloži naj po ukazu ministerskem od 27. decembra 1859, št. 19.921 spričevala starosti, životnega zdravja, ostregat vida in tankega sluha, kakor tudi, da je tri prve razrede na kaki realki ali pa tri prve gimnazijalne razrede z dobrim uspehom dognal. — 31. t. m. bo preskušnja za te prošnike, pri kteri bodo morali pokazati, da zunaj nemškega jezika tudi enega tukaj navadnega, namreč laškega ali slovenskega dobro umejo in da začetne vodila godbine (muzikalne) jim niso neznane. — Prošnje tistih, ki se oglasijo po 25. dnevu t. m., ne bodo sprejete. — Tudi pripravniška dveletna šola za prihodnje učenice se začne v Gorici 4. dne nov. 1. 1. Ktere hočejo v to šolo sprejete biti, naj pošljejo do 25. dne t. m. svoje prošnje do c. k. okrajnega šolskega nadzor-ništva v Gorici, in naj prilože rojstno spričbo 4. razreda kake glavne šole, posebno pa lepega moralnega vedenja. 30. t. m. bo preskušnja za sprejem, in pro-sivke bodo morale pri tej priliki pokazati, da saj enega tukaj navadnih jezikov, to je , laškega ali slovenskega dobro znajo. Prošnje po pretečenem 25. dnevu t. m. vložene, se ne sprejmo.
Od Kolpe 15. okt. — V vseh okoliščinah bilo je vreme tako ugodno , da si lepšega nismo mogli želeti. Dasi je avgusta meseca velika suša pritiskala i mnogo kvara učinila pri trtji, je vendar o pravem času še Bog poslal blagodatnega škropca, i grozdje se je lepo napolnilo. Trgali smo v lepem vremenu i natrgali toliko, da se noben ni nadjal tega. To pa zato, ker grozdje ni bilo tropovito, — bilo je kaj hudo za posodo. Stare sode, ki že mnogo let niso vidili vina, so ljudje popravljali, pa je le še zmanjkovalo posode; še zdaj morajo nekteri mošt po kadcah imeti. Noben gospodar ni prezgodaj trgal, ker bati se ni bilo nobene uime. Ne vem, kako bi se zagovarjale tiste prepovedi, da ne sme gospodar pred tem in tem časom trgati? Ali se ne da doslednje misliti, da bi imel tudi kdo pravico zapove-dati, da kmet ne sme pšenice i rži poprej žeti i svojih senožet ne poprej kositi, kakor se mu bo velevalo ! *) Najbolja postava in zapoved — vsaj jaz mislim tako — bi bila ta, da bi od tistih strani, od kodar hodijo take zapovedi, se skrbelo zato, da se kmet omika, da se poduči v umnem kmetovanji, — tako izobražen, umen kmet ne bo nikdar nezrelih pridelkov spravljal v
*) Tako postavo in zelo ostro imajo vendar celo v najbolj slo-večih vinskih deželah, kakor na pr. ob Rajnn. Nikjer pa taka postava ni ,,ukaz gosposkim", ampak skupščina vi-norejcev ene gorice ali več po legi enacih goric sklene čas trgatve vsakov leto. Tako je tudi nas a postava, se ve da — na papirji. Ce ni še ugoden čas za trgatev, pa vendar posestnik že obira grozdje, pac ne vemo: ali ni sam sebi na »kodo ? ? Res je, da po naravnem pravu vsak more gospodariti s svojim po svoje, — če pa po nespametnem ravnanji ne škoduje le sam sebi, temuc tudi dobro ime vina vse dežele škodo trpi, ako večina vinorejcev prezgodaj trga: ali ni dobro, da vinorejci sami si stavijo pravi Čas trgatve ? Primera z žitom ali klajo se nam ne zdi veljavna, ker z žetvijo in košnjo se ne prehitijo gospodarji nikjer. — To so vzroki trgatvinih postav, kjer jih imajo. Imajo jih in se ravnajo po njih pa le — ' v slovečih vinskih deželah. Razložili smo jih le, da se pomenimo med seboj, kako in kaj. Sicer pa se tudi z Vami popolnoma skladamo, da treba s pomočjo domačega jezika: omike, omike, omike!                                                         Vred.
svoje gumno. Videant consules ! — Kup mostu v obče do zdaj še ni narejen. Za dolg ga jemljo po dva goldinarja in po sedem cvancik vedro (22 mazan), kakor je roba. Hvala Bogu za dosti dobro letino v obče; saj je je narod tudi potreboval, ker skor vsak je tako zakopan v dolgove, da komaj diha. Tudi slive so obrodile jako ; toda kupci jih nič kaj ne cene: zarad suše so ostale drobne. Karlovški in domači kupci jih skupujejo po tri goldinarje cent. Na Gorenskem sejejo pšenico že kvaterni teden; tukaj pa so se začeli še le zdaj nekoliko gibati — al kmetovanje, v kakošnem stanu si še Jukaj !! — Tako okorno se obračajo pri plugu i po-'vs^ti-, da kolikaj zveden človek mora brzo odlaziti, ako noče, da bi se jadil. Po trije in po štirje se opirajo i naslanjajo na en plug. Da bi zemlja toliko obdelovanja, toliko gnoja potrebovala, kakor na pr. debela zemlja gorenska, ne vem kaj bi tukaj ljudje jeli. Pa saj si tukaj ne more tudi najpridniši pomagati, ker mu manjka za kmetijstvo najpotrebniših reči — gozda i travnikov, odrtnikov pa ima domačih i ptujih ko listja i trave. Morda da predrugaČi tisto nebeško drevo , v ktero nekteri res nebeško zaupanje stavijo, naše gole le s praprotjo zaraščene planjave i griče. — Ljudje so v našem kraji jako zlatenčini. Ali je zrak temu kriv ali kaj druzega, Bog zna!
Iz Novomeške okolice 8. okt. — Više gimnazije novomeške bi kmali več ne bilo, in kakor smo slišali, se utegne to tudi še zgoditi, čeravno v veliko žalost in škodo Dolencem. Po vsem Dolenskem je ta glas veliko nevoljo izbudil, čeravno je A. R. v svoji nepremišljeni škodoželjnosti že naprej k tej žalostni novici z rokami ploskal. Mi pa trdno upamo , da visoka vlada našega upa ne bo podrla, ker druga viša gimnazija, ravno prav od Ljubljane oddaljena, na Kranjskem ne more biti od več, kakor se je v statistiki malo zvedenemu A. R-u. dozdevalo. Ce Tiroljska ima za svojih 845.000 stanov-nikov vseučilišče, modroslovske šole, 8 gimnazij in pa 2 duhovščinici, kaj neki bi bila druga viša gimnazija preveč Kranjcem, kjer je 478.299 stanovnikov? Kam bi potem večidel revni Dolenci svoje sinove v šolo pošiljali? Novomesto je središče Dolenskega; lahko je starišem vsega potrebnega malo po malo pošiljati svojim sinovom v Novomesto, ker vsak pondeljek od vseh strani veliko ljudi na trg prihaja. Koliko sinov bi tedaj moglo doma ostati, ker v Ljubljano bi se živež ne pošiljal tako lahko. — Ne vemo tudi, da bi kako veče uči-lišče brez suplentov bilo; zakaj bi jih tedaj le v Novo-mestu ne bilo? In če včasi privatni učeniki toliko dobro svoje učence izšolajo, da druge učence v vedah prekosijo , ki so jih potrjeni profesorji učili, bi ne smeli su-plenti bolj lahkih in manj važnih predmetov na novomeški gimnazii učiti? — Resnično je, kar A. R. trdi, „da je boljše, ako ni nobene šole, kakor če so malopridne šole še tako dober kup". Pa kdo je njega sodnika čez novomeško gimnazijo postavil ? In če je vodstvo gimnazije z druzimi učeniki vred od visokega c. k. deželnega poglavarstva bilo pohvaljeno, kakor smo „schwarz auf weiss" brali, zakaj A. R. tako zaničljivo od enacih šol govori? In ker A. R. nehanje više gimnazije v nekakošno zvezo deva z besedo „in Novomesto", ki se na čelu programa nahaja, ne vemo, kako bi zato imelo mesto in dežela škodo trpeti ? Saj bi se nemara znalo iz starih listin dokazati, da je prva stara pisava bila „Nova urbs", ne pa „Neostadium", in ker Nemci gotovo niso zidali „Novam urbem" bi utegnilo pravilniše biti „Novomesto" kakor „Neustadtl". Tudi se nahaja na perijohah novomeške gimnazije pred malo leti „Rudolphswertha, pa se niso purgarji zato tožili ali kavsali z menihi, kakor zdaj morebiti kdo želi. Ce pa je v učilnicah z duhovskimi učeniki taka nevarnost
340
341
za vede, kakor A. R. in kak državen poslanec misli, se ne bomo ž njimi pričkali, — zgodovina bodi v tej zadevi sodnica. — Kar se dalje protesta ali upora No-vomeščanov zoper besedo „in Novomesto" tiče, povemo A. R., da se grozno moti; Novomeščani in menihi novomeški so si veči prijatli, kakor on misli, in se zavoljo ene besede ne bodo sprli — posebno zato ne, ker namen te besede ni bil koga žaliti. Reci „Neu-stadtl" ali „Novomesto", zato ostane mesto, kar je bilo. Ce Nemec tudi „Mezoehegyes-a" iz ogerske dežele ne more izbrisati, kaj bi ga nek „Novomesto" krhalo? Ne bilo bi menda zoper ravnopravnost, ako bi na Slovenskem drugo leto že več slovenskih besed na programu brali in ne le samo „Novomesto". Mi smo se prepričali, da so bili Novomeščani po A. R-ovem dopisu bolj razžaljeni kot razveseljeni, pa tudi dobro vemo, kdo je odbil protest zoper dopis, kteri bi se bil imel v „Laib. Zeitg." poslati, in ki je bil v srenjskem zboru omenjen. Tedaj Novomeščani bolj cenijo zasluge častitih frančiškanov za Novomesto, kakor A. R. To pa tudi mi Dolenci vsi vemo in s tem očitno zahvalo izgovorimo gimnazii, ki je že od 115 let sem dosti koristnih mož državi in cerkvi odg o j il a. Slava jim!
Iz Krasa 10. vinotoka. M. P. — Čeravno zavoljo prevelike suše smo nekterih reči celo malo pridelali, moramo vendar še za to Boga zahvaliti, posebno pa za dar mile nam trtice. Trta pri nas, kakor je žlahna, tako je tudi potrpežljiva ; v silni suši nam je vendar obilo in zdravega grojzdja dala; brali smo zadnje dni kimovca. Ta pridelek nam je največa podpora, ker teran (naše Črno vino na Krasu se tako imenuje) lahko in večidel v Trst za gospodo dobro prodamo; pretekle (ali po naše pasane) leta se je kvinč prodal po 25, 30, bolj pozno poleti do 38 gold. Zaslužka je le malo, posebno v Trstu in okolici njegovi; za uboge delavce, kteri zemljo za pridelek na polovico obdelavajo, je slabo, ker grozdja ni bilo ne jagode zdravega, turšice, fižola itd. pa tudi celo nič, sadja le nekoliko; po Bregu je ravno taka. Kakih 10 let ubogi Bržani zastonj delajo. Klatežev je dosti po mestu, tudi po cestah ni prav varno ponoči samemu iti. Ljudstva je v Trstu dosti, pa veliko takega, da nima dela.   Kaj še le bo pozimi!
Iz Kranja. (Beseda.) V nedeljo 25. oktobra bode v tukajsni narodni Čitavnici beseda, h kteri se uljudno vabijo vsi častiti družniki čitavnice.
O d b o r či t a v n i c e. Dravlje nad Šiško 10. okt. — Včerajšni dan je bil za našo vas strašen dan. Okoli 9. zjutraj začne v Bežjakovem skednju goreti, in ker je zelo sapa vlekla, se je ogenj urno po vasi razširjal, kajti vse je bilo leseno in večidel s slamo krito. V hipu je zgorelo 15 hiš z druzimi poslopji in 13 kozolcev polnih ajde. Skoda znaša gotovo nad 30.000 gold. Pogorelcev je bilo 14 zavarovanih, čeravno mnogih le za majhne zneske , le 1 ne. Kaj počno reveži, sam Bog zna; vse jim je zgorelo, kar so si za zimo pridelali; ne ljudje nimajo živeža, ne živinice krme. Nevarnost nam je pa še veča žugala; da ne prehite urno ljubljanske gasilnice in Ljubljančanje na pomoč, bi znala bila vsa vas zgoreti. Toraj gre posebna hvala Ljubljančanom, da so tako pridno gasili. Ne utrpim , da bi saj nekterih ne imenoval , ki so posebno pridno pri gašenju se obnašali. Ti-le so: Gospod nadlajtnant žl. Gutenberg in kadet Hieng domačega polka, gospodje bogoslovci, trije mestni uradniki, g. Nace Klemens, posestnik, gosp. Nace Kern, lectar, gosp. Jože Strzelba, gosp. E. Veit, stavbenik s 30 delavci, vojaški pek Jož. Heina, mestna služabnika Franc in Mikš, mestna tesarja Trontelj in Kozina, mizar Lan g, Jož. Lasnik, Giuliani, Jož. Slabina, Jož. Jakopič
in Lampe — vsi iz Ljubljane. Kakor slišimo, je v Ljubljani navadno, da se pridni delavci pri gašanju kakorkoli odškodovajo. To je gotovo koristna vpeljava, ktera umoži pomoč v sili. Gotovo bo tudi naš okrajni gosp. načelnik te vpeljave se poprijel, da pride k ognju več pomoči, ki je je na kmetih mnogokrat sila treba.
Iz Ljubljane. Razstava je danes (v torek) bila končana. Ogledovalo jo je blizo 2000 oseb. Jutri se snidejo posamesni odbori v skupni zbor, da izgovorijo poslavljenja, ki se bojo potem razglasile.
—  Gospod Schrev, začasni ravnatelj c. k. nižje realke ljubljanske, je izvoljen pravi ravnatelj realke. — Iz Dunaja še ni prišlo, da se začne viša realka.
—  SI. deželna vlada je te dni oznanila deželnemu odboru, da je c. kr. ministerstvo predlog kranjskega deželnega zbora o porotah v vednost vzelo.
—   Citavnica naša, kteri je lepa naloga, da v besedah" svojih posebno obdeluje pesem slovansko, je potrebovala ne le pevovodja, temuč tudi učenika svojega za petje. Po prijazni pripomoči slavnega gospoda dr. L. Rieger-a in nam vseskozi prijaznega gospoda ravnatelja Nečaska smo iz zlatne Prage zdaj dobili takega mojstra v gospodu Josipu Fabianu, za kte-rega nam je posebno načelnik Sofijne akademije v Pragi, visokocenjeni gospod Jos. Leopold Zvonar porok, da bode mož ves na svojem mestu. Gospod Zvonar — umetnik, čigar beseda velja — nam piše v pismu od 4. t. m., „da gosp. Fabian ima vse lastnosti, dobro sku-šene v cerkvi in gledišču, za pevovodja in učenika, in ker je tudi v vsem drugem spoštovanja vreden mož, ga more prav živo priporočati čitavnici, mestu in deželi." Po takem priporočilu se more tedaj citavnica nadjati veselega uspeha.
—   Gosp. dr. Toman se žalibog še ni popolnoma odkrižal bolezni, ki ga je zadela po prehlajenji: ,,en dan bolje, en dan slabeje" — nam je pisal 17. dne t. m. — moja noga popolnoma noče dobra biti." Bog daj , da nam prihodnje pismo donese veselo novico popolnega zdravja.
—  Po „Učit. Tov." je letos v mestni glavni šoli pri sv. J a k o p u v štirih razredih 327 učencev , tedaj 27 več kakor vlani v tem času. Zraven vodja učijo 4 vrli učeniki: v. 4. razredu gosp. A. Praprotnik, v 3. gosp. L. Belar, v 2. gosp. Fr. Raktelj, v 1. pa gosp. Troj ar.
—  Prvi nauk v lepo- in hitropisji, po nemškem Jožefa Pokorni-ta, učitelja lepopisja tehnične in realne šole v Brnu poslovenil gosp. Anton Lesar, katehet in učitelj slovenskega jezika pri ljubljanski realki, je prišel v sešitkih na svetlo. Ker ravno prvi nauk lepopisja je sila važen, v tem vodilu pa je celo temeljit, se priporoča delo samo po sebi.
—  Na štirih listih, po dva na enem, je gosp. Fr. Grkman, učitelj pri tukajsni normalki, na svitlo dal nove slovenske lepopisne zglede, ktere „Učiteljski Tovarš" glavnim in malim šolam živo priporoča.
—  Slovesno črno mašo za rajnim gosp. prof. M e-telkom v saboto so peli prečastiti gosp. generalvikar Kos; Richarjeva maša za mrtve je vredno povzdignila to obhajilo, kterega se je udeležila množica domoljubnih ljudi različnih stanov in vse krdelce obdarjenih sirot.
—  (Spominek Riharjev.) „Učit. Tovarš" je razglasil sledečo blago misel: „Treba ni prigovarjati, da bi se napravil mojstru Riharju spominek, ker to žele gotovo vsi rodoljubi, ki poznajo in cenijo njegove velike zasluge za cerkev in narod; le to je treba prevda-riti, k a k o š e n spominek bi bil takemu namenu bolj primeren. „Tovarš" naznani tukaj svojo in misel več iskrenih spoštovavcev rajnkega, in pravi, da naj bi se slavnemu možu napravil najpred mal   spominek   na
342
njegovem grobu, potem pa še drugi živi, to je, veličastna knjiga, v kteri bi bili zbrani vsi napevi, ki jih je slavni mojster zložil in postavil za cerkvene in druge pesmi. Tak spominek bi gotovo slavil mojstra in narod. Spoštovavci rajnkega, prosimo, prevdarite in naznanite svojo misel!"
—   Poslednje „Novice" so povedale, da se je ustanovilo v Ljubljani gimnastično društvo pod imenom „Južni sokol". Naj dodamo malo zgodovino tega društva. Že avgusta meseca lanskega leta so nekteri pri-jatli gimnastike (bilo jih je blizo 70 različnih stanov in narodov) med saboj začasen odbor volili, kteri je 21. decembra 1862 natanko po dunajskih pravilih osnovane, v slovenski jezik prestavljene stalne pravila c. kr. deželni vladi predložil. Ker so se vsled nekterih opazk c. kr. policijskega ravnateljstva od 20. junija letošnjega leta še le pravila nekoliko predrugačile in zopet predložile, pa takrat še niso bile odobrene , so se predelale še enkrat, in tako so 25. septembra t. 1. bile potrjene. Med tem se je osnovalo — ne vemo čemu — še drugo celo enako društvo v Ljubljani pod imenom „Laib. Turnverein". Ko se je „Južni sokol" ustanovil , je poslal bratovski pozdrav „Sokolu" v Prago, kteri ga je odzdravil presrčno. Pozdravili smo tudi „Laib. Turnverein", ki je odgovoril prijazno. Neki ko-respondent „Tagespoštni" pa se je predrznil ta pozdrav vse drugač zasukati, češ, da „Južni Sokol" se ponuja ,,Turnvereinu", da bi se tako obdržal!! To je od konca do kraja grda laž, dosti očitna že po tem, da številnejše društvo ne potrebuje pomoči manjšega. Čudno je vendar, da nekteri ljudje ne morejo drugač pisariti, kakor da — lažejo in dražijo! „Moja kočica, moja voljica" je geslo našega „Sokola", ki hoče prijazen biti vsakemu društvu, pa druzega — nič. Vsaj je tudi prijaznemu pozdravu „Južnega Sokola" do graškega gimnastič-nega društva prijazen odgovor došel, pa nihče ni črhnil kaj nasprotnega. Kdor si na čelo napiše „gut heil", naj ne dopušča, da bi v takih korespondencijah brali „schlecht heulen!"
—   Gospod dr. Mally se je v pondeljek podal v Sarajevo.    Obljubil nam je včasi pisati.
—  Ravno nam je došla žalostna novica, da gosp. dr. Biatzovskv, ki je bil več let profesor pri kir-urgiški šoli v Ljubljani, zdaj pa v Salcburgu, je umrl 18. dan t. m. v Salcburgu. „Novice" naznanjajo to ža-lostinko mnogim prijatlom in znancem rajncega.
—  V poslednji seji zdravniškega društva se je v poglavnih zadevah prevdarjalo zidanje nove norni šnice za kranjsko deželo; gosp. dr. Gauster je bil poročevavec v imenu izvoljenega odbora. Izdelala se bo po potrjenih vodilih osnova bolj na drobno.
— Nekdo modruje v „Laib. Zeitg." vsled životo-pisne drobtinice v poslednjih „Novicah", da gosp. Do-bravec (ne Debravec) ima priimek viteza Saldapenna ter pravi, da se ,,Saldapenna" pravi ,,bezahlte feder", to je, ,,plačano pero". Ali gosp. Dobravec piše za plačilo ali kako , tega mi ne vemo ; to pa vemo, da laški „salda penna" se pravi ,,feste", „standhafte" Feder, ker „saldo-a" se pravi „fest, ganz, standhaft". Nepremišljeno je, očitno vesti se za jezikoslovca, kdor ne zna druzega jezika kot — edinega nemškega!