m '.v,- Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKI 3. JOLIET, ILLINOIS, 4. DECEMBRA 1917. LETNIK XXYII. Ha italijanski fronti nič važnih novic. London poroča, da so bili Nemci pred mestom Cambrai na Francoskem ponovno odbiti. AMERIČANI UTEKLI IZ PASTI. i Položaj na drugih bojnih frontah ostal neizpremenjen. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Laška fronta. Rim, 28. nov. — Na Asiaški visoki planoti, v Primolanski krnici, severno od Col Delia Berretta in ob srednji reki Piave so naše baterije in bombar-dujoči zrakoplovci osredotočali streljanje na sovražne čete, skupljene in v premikanju. Štiri sovražne zrakoplove so zbili včeraj naši zrakoplovci. Berlin, 28. nov. — Ničesar ni izporočiti. Berlin, 29. nov. — Italijanski napadi proti našim pogorskim postojankam na zapadnem bregu Brente in na Monte Tomba (na severni fronti) so se izjalovili. f True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Topniški boji Rim, 30. nov. — Topniška borba, ki je naraščala po silnosti ob vsej fronti, je bila posebno ostra blizu Melette, na Asiaški visoki planoti in na planjavah ob srednji in dolnji reki Piave. V obrežnem okolišu je britanski monitor naravnost zadel in poškodoval most iz čolnov, ki ga je sovražnik naredil črez reko v soseščini Passarelle. Nad Asiagom je bil sovražen zrakoplov zbit v zračnem spopadu. Snoči so naši stroji izdatno bombardirali sovražno taborišče med krajema Feltre «n Fonzaso. Berlin, 30. nov. — Nobenih važnih Podjetij ni bilo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Makedonska fronta. Pariz, 28. nov. — Včeraj je bilo mirno ob vsej fronti, izvzemši blizu Doj-rana, kjer je bilo zopet topniško bojevanje zdajpazdaj. Blizu Bitolja je bil sovražen zrakoplov zbit. Berlin, 28. nov. — Nobenih važnih podjetij ni bilo. Berlin, 29. nov. — Nobenih važnih podjetij ni bilo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Nobenih važnih dogodkov. Pariz, 30. nov. — Topništvo je bilo dokaj delavno blizu Dojrana, v ovinku Črne reke in severno od Bitolja. Francoske in britanske baterije so u-spešno streljale in povzročile razpok nekega skladišča za strelivo v smeri Monte. Neka močna sovražna patro-la je bila odbita. Francoski zrakoplovci so izvedli več bombardovanj v Vardarski dolini in severno od Bitolja. Trije sovražni zrakoplovi so bili zbiti. Berlin, 30. nov. — Nobenih važnih podjetij ni bilo. reke Aire smo napadli nemške linije in ujeli deset mož. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Topniški dvoboji. Berlin, 30. nov. — Armadna skupina princa Rupprechta: V Flandriji so se razvijali popoldne živahni topniški dvoboji od Houtoiškega gozda do Zandvoorda, z največjo silnostjo v o-kraju na obeh straneh Poelcapella in severno od Gneluvelta. Naše nasko-čne čete so pritiskale naprej v sovražne linije blizu brežine in v raznih odsekih bojnega polja ter dovedle nazaj številnih francoskih in britanskih ujetnikov. Blizu Almentieresa in Lensa ter jugovzhodno od Arrasa je topniško streljanje naraslo. Na bojnem polju blizu Cambraia so Britanci po silnem bombardiranju napadli davi zapadno od Bourloma. Napad je bil odbit s težkimi izgubami. Popoldne se je topniški dvoboj zopet začel s precejšnjo silnostjo med krajema Inchy in Fontaine. Blizu St. Quen-tina je bilo topništvo delavnejše. London, 30. nov. — Nemški napadalen oddelek, ki je poskušal približati se našim linijam snoči v soseščini Gav-rella, je bil prepoden po našem streljanju, preden je dospel v naše zakope. Sovražno topništvo je bilo delavno ponoči vzhodno od Ypresa in tudi na več točkah jugozapadno in zapadno od Cambraia. Pariz, 30. nov. — Noč je bila pokojna nad vso fronto, izvzemši v Argonih, kjer je topništvo na obeh straneh kazalo posebno delavnost, in blizu Cham-brettesa, kjer je po večkratnem silnem bombardiranju sovražnik podjel velik napad, v katerem je bil odbit popolnoma. NEMČIJA ŽELI MIR Z RUSIJO. Avstrija sprejela ruski predlog, začeti pogajanje za premirje in splošno mirovno pogodbo. FRANCIJA POSLALA SVARILO. Tajna pogodba razkrita, po kateri so Italiji obljubili Istro itd. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Nič novega. Rim, 1. dec. — Pehotnega bojevanja ni bilo včeraj. Topniško streljanje se Je nadaljevalo z znatno silnostjo ob vsej fronti; sovražno streljanje je bilo Posebno silno od Monte Sismela do Monte Castelgomberta na Asiaški visoki planoti, v Berlin, 1. dec. — Italijanski napadi 'Proti Monte Pertica so se izjalovili. Berlin, 2. dec. — Nič novega ni iz-Poročiti na italijanski fronti. Dunaj, 2. dec. — Na Monte Pertica Je bil zopeten italijanski napad odbit. Sicer ni ničesar izporočiti iz Beneškega. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Francoska fronta. London, 29v nov. — Sovražen napad proti belgijskim postojankam v soseščini Aschhoopa je bil odbit po ostrem boju. Južno od reke Scarpe smo ujeli nekaj mož ponoči v patrolnih spopadih. Na ostali fronti ni ničesar v patrolnih spopadih. Na ostali fronti ni ničesar posebno zanimivega izporočiti. Berlin, 29. nov. — Armadna skupina skupina princa Rupprechta: Vzhodno od Merckema so bavarske naskočne čete privedle od belgijskih linij enega častnika, 46 mož in dve strojni puški. Hudo topniško bojevanje je bilo ves dan blizu Poelcapella ter med Bece-laerom in Gheluveltom. Vzhodno od Arrasa je topniška delavnost narasla. Medlo je bilo bojevanje včeraj jugozapadno od Cambraia. Med Moeuvre-som in Bourlonom ter v soseščini kraja Fontaine Notre Dame je bojevanje naraslo zdajpazdaj. Cambrai so obstreljevali Bristanci. Pariz, 29. nov. — Topniški boji so se pripetili severno od reke Aisne in blizu Sapigneula. V Champagni severno od Carnilleta je sovražnik snoči po hudem bombardiranju podjel napad z veliko močjo. Naše čete so ga odbile in mu prizadele težkih izgub. V Argonih zapadno od True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917,- Nemčija za mir z Rusijo. Berlin, prek Londona, 29. nov. — Grof Georg F. von Hertling, cesarski nemški kancelar, je povedal danes državnemu zboru, da je pripravljen začeti mirovno pogajanje, brž ko ruska vlada pošlje polnopooblaščene zastopnike v Berlin. Upam in želim," je rekel, "da se te prizadeve kmalu udejstvijo in da nam prinesejo mir." Glede Poljske, Litvanske in Kurlan-dije je grof von Hertling rekel: "Mi čislamo pravico 'samoodločbe njih ljudstev. Pričakujemo, da si bodo dala sama ustavno obliko vladar-stva, primerno svojim razmeram." True translation filed with the post master at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Nemški napadi odbiti. 7. britanskimi armadami na Francoskem, 1. dec. — Bavarskemu prestolonasledniku je izpodletelo v njegovi veliki borbi za zopetno pridobitev ozemlja, ki so ga pridobili Britanci pred mestom Cambrai. Z naglim udarcem v dveh strašnih pogonih na osemnajst milj široki fron ti včeraj so Nemci prisilili Britance na zaj ponekod na daljavo dveh milj. Britanski protinapadi so gnali sovražnika nazaj, dokler ni bila njegova naj večja pridobitev na eni edini točki ko maj 3,000 jardov. Danes so Nemci zopet udarili v mnoštveni sestavi, ali vsi napadi so se zlomili pod britanskim streljanjem s topovi, strojnimi puškami in puškami Nocoj se armade še bojujejo približno na linije, do katere so Britanci prodrli pred tednom dni. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Američani utekli iz pasti. Z britansko armado na Francoskem 1. dec. (Zakesnelo.) — Velika števila ameriških armadnih inženirjev, ki delajo na britanskih železnicah v okraju Gouzeaucourt, zajeti v nemškem okre t i n Tru ri»e translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917,as required by the act of October 6,1917 NEMŠKI UJETNIKI GRADIJO TABORIŠČA ZA AMERIŠKE VOJAKE. «vo^l-tl NemCi "a Francoskem imajo skrajno zabavo pomagati, da dobe ameriške čete udobna taborišča v deželi 1 novih naporov. Ujeti Tevtoni gradijo kolibe in pripravljajo taborišče za ameriške čete. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Francija poslala svarilo. Petrograd, torek, 29. nov. — Gen. Henri Berthelost, načelnik Francoskega vojaškega poslanstva na Rumunsko, je iz Jasyja dne 25. nov. obvestil gene-rallajtnanta Ščerbačeva, poveljnika ru skih če,t na Rumunskem, kakor poroča boljševiško ministrstvo v Parizu, rekoč: 'Naprošen sem obvestiti najvišje vojaške oblastnike, da Francija ne pri-poznava oblasti narodnih komisarjev, a zaupa v domoljubje'^ajvišjega ruskega poveljstva in misli, da ne bo začelo kazenskega pogajanja, nego vzdržalo rusko armado v boju proti skupnemu sovražniku." Radostna vest. Prejeli smo sledečo radostno vest: Washington, D. C., 27. nov. 1917. Gospod urednik: — Jugoslovenska Kancelarija je srečna, da Vam more javiti, da se je našel način, kako pomagati našemu bednemu narodu, ki umira glada v starem kraju. Spodaj Vam pošiljam tozadevni članek, kateri izvolite uvrstiti v prvo idočo številko Vašega lista. Prosimo istotako, da to radostno stvar kolikor mogoče toplo priporočite našim rojakom tudi Vi s svoje strani. Nadejamo se, da bo na ta način mogoče vsaj do gotove mere osušiti solze in olajšati bedo narodu, ki je žrtvoval kolikor nobeden drugi v borbi za svoje osvobojen je. S spoštovanjem, Za Jugoslovensko Kancelarijo: Ivan I. Grgurevič, Upr. Tajnik. * Jugoslovenska Kancelarija ukrenila je vse potrebne korake, da se omogoči pošiljanje denarja in kratkih sporočil v stari kraj od strani našega naroda v Ameriki, preko Srbskega Rudečega Križa v Ženevi, Švicarsko. V tem pogledu jej je šlo Kr. Srbsko Poslanstvo v Washingtonu z vso dobrohotnostjo na roko, in, zahvaljujoč se tej podpori, posrečilo se je odstraniti vse ovire, tako da je sedaj vsakemu mogoče poslati svojim doma pomoč, katero tako krvavo potrebujejo. Da bi se enotno organizirala odprava denarja in pisem, in s tem olajšalo delo tako pošiljalcem kakor tudi Srbskemu Rudečemu Križu, potrebno je, da se vse pošilja preko Jugpslovenske Kancelarije, 932 South-ernBuilding, Washington, D. C. Kancelarija, čim prejme denar, izda vsakemu pošiljalcu takoj tozadevno potrdilo, a čim dospe potrdilo iz starega kraja, pošlje se to potrdilo istotako vsakemu pošiljalcu. Ako se pošiljajo kake vesti v stari kraj, pisma ne smejo vsebovati nič drugega kakor kratke podatke o zdravju in vprašanje o stanju družine doma. V dopisih na Kancelarijo mora vsaki navesti točno in jasno svoje ime, priimek in točen naslov, kakor tudi ime, priimek in točen naslov, komur se pismo ali denar pošilja. Kdor želi uporabiti to priložnost, da pošlje za božične praznike svoji družini pomoč, naj se čim prej obrne na Jugoslovensko Kancelarijo, ki bo z veseljem šla vsem našim rojakom na roko. ruska vlada protipredlogov, so po mnenju avstro-ogrske vlade primerna podlaga za pričetek«tah pogajanj. Avstro-ogrska vlada izjavlja torej, da je pripravljena začeti pogajanja, kakor jih je predlagala ruska vlada glede takojšnjega premirja in splošnega miru. — Czernin." Tajna pogodba razkrita. Petrograd, 29. nov. (Zakesnelo.) — Tajno pogodbo med Veliko Britanijo, Francijo, Rusijo in Italijo je izdala boljševiška vlada. Pogodba obsega pogoje, pod katerimi je Italija stopila v vojno. Velika Britanija, Francija in Rusija dovoljujejo, po objavljenem besedilu, Italiji prisvojitev Trentina, južnih Tirol, Istre, Dalmacije, gotovih otokov v Grškem otočju ter ozemlja v Mali Aziji in Afriki. Člen XV. pogodbe se glasi baje takole: 'Pftmcija, Velika Britanija in Rusija se zavezujejo podpirati Italijo v njenem nedovoljenju zastopnikom svete stolice za sklep miru ali glede stvari, tičočih se sedanje vojne." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Lenin izpodrinjen. London, 30. nov. — Vlada Nikolaja Lenina je izpodrinjena, po brzojavki iz Petrograda na "Daily Chronicle", datirani v sredo. Sledil ji je koalicijski kabinet naprednih socialistov, v katerem pa so boljševiki zastopani. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Avstrija sprejela mirovni načrt. Amsterdam, 30. nov. — Avstro-ogr-ska vlada je, kakor brzojavljajo iz Dunaja, poslala uraden odgovor, sprejemajoč ruske vlade brezžični predlog, začeti pogajanje za premirje in splošno mirovno pogodbo. Odgovor je bil poslan včeraj in se glasi takole: "Vodilna načela, naznanjena po ruski vladi za pogajanje za premirje in mirovno pogodbo, na katera pričakuje tu ob strani, so utekla, ležeč v luknjah Tam so ostali, dokler niso bili Britanci dovolj blizu, da so usposobili Američane, pridružiti se v vrste, ko so se borili hrabro in igrali važno ulogo v borbi s sovražnikom. Britanski poveljniki omenjajo . njih hrabro obnašanje z največjim navdu šenjem. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Palestinska fronta. London, 30. nov. — Gen. Allenby poroča, da je sovražnik zadnji torek in naslednje dni dejansko demonstriral ob vsej svoji fronti, raztezajoči se od kakih pet milj severozapadno od Jeruzalema do morja, ne da bi se lotil naših postojank. Noben resen napad s« ni razvil, izvzemši proti našim pošto jankam na Nebi Somvilu, kjer smo sovražnikov krajevni napad včeraj lahko odbili. Turko-nemško topništvo je zopet obstreljevalo mošejo, zgrajeno po ustnem izročilu na mestu grobnice pro-roka Samuela. Ta kraj enako častijo kristjani, mohamedani in Judje. Minaret je bil razdejan po tem bombardiranju. AMERIKA MORA IZSILITI ZMAGO. Tako pravi predsednik Wilson v svoji poslanici na 65. kongres v drugem zasedanju. NEMCI OKRUTNI PR011 SRBOM. Lansdownovo pismo, ki zahteva pregled vojnih ciljev, vzbudilo senzacijo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Iz nemškega državnega zbora. Amsterdam, 30. nov. — Otvoritveni nagovor kancelarja von Hertlinga pred državnim zborom je pospešil razpravo, v kateri so voditelji skoro vseh strank in strančic izražali nemške nazore o miru, po danes iz Berlina prejetih brzojavkah. G. Trimborn je v imenu centruma obsojal mir napada in mir odpovedi. Zahteval je mir potom sprave, ki za -jamči celoskupnost Nemčije, varnost njenih mej in njeno popolno neodvisnost, zlasti gospodarsko. Ljudstva morajo skleniti mir. "Kar je rekel kancelar glede Rusije," je pristavil, "popolnoma in z veseljem odobravamo. Nemško ljudstvo iskreno želi pravilne gospodarske in politične odnošaje z novo Rusijo. Kancelar ima popolno zaupanje centruma." G. Scheidemann, govoreč za socialiste, je rekel, da njegova stranka smatra novo vlado za napredek, in to vsled načina njene sestave. Socialisti hočejo podpirati parlamentarno vlado, a ji nasprotovati, če nastane različnost mnenja, ki se ne bi dala premostiti. Ljudstva vojskujočih se dežel morajo skleniti mir drugo z drugim, je pristavil sociališki voditelj. Nemško ljudstvo noče poljske krone za nove vojvodine. Poljska, Litvanska in druga ozemlja naj si določijo svojo bodočnost, kakor sami hočejo. Nemški delavci podpirajo Rusijo. Izjavil je, da je nemško delavstvo z veseljem pozdravilo in podprlo prvi mirovni korak ruske revolucije ter goreče pričakuje dneva, ko delavci v Franciji in Veliki Britaniji enako določijo. Razvoj, ki je postal nepremagljiv na Ruskem, prodre, kakor upa, tudi v druge dežele. Rusija ni bila poražena v tej vojni, samo tisti so bili poraženi, ki so želeli vojno do bridkega konca. Poslanec Fischbeck, naprednjak, je rekel, da so ga vzradostile kancelarje-ve besede glede ruske ponudbe mirnega zbližanja in je izjavil, da je kance-larjeva politika namenjena ugladiti pot za medsebojno zaupanje. Polom italijanske armade, je rekel g. Stressmann, narodni liberalec, je bil zaslužena kazen za italijansko vlado in pomeni polom italijanskih upov na na avstrijsko ozemlje. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Zahteva pregled vojnih ciljev. Washington, D. C., 30. nov. — Ko se Berlin pogaja o miru z rusko boljševiško vlado, je lord Lansdownovo pismo, zahtevajoče, naj Velika Britanija obnovi svoje vojne cilje v obliki, spravljivejši za Nemčijo, vzbudilo senzacijo v Washingtonu danes. Stvar so razpravljali v kabinetni seji in več nego eden predsednikovih svetovalcev je dobil vtis, da misli g. Wilson v svojem nagovoru pred kongresom prihodnji torek ponoviti vojne cilje Združenih Držav, očrtati svoje mnenje o boljševikih in ruskem položaju ter pojasniti svoje stališče napram Avstro-Ogrski. Predsednik upa dovršiti svojo poslanico jutri. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Kajzerjeva okrutnost. Washington, D. C., 1. dec. — Uradni srbski tiskovni urad je objavil danes presunljivo poročilo o usodi srbskih vojnih ujetnikov in v tuje dežele od-peljanih civilistov, katero je sestavil neki francoski časnikar v Curihu, Švica. Štiridesettisoč starcev, žensk in o-trok so odpeljali Bolgari iz Srbije na Turško. Z interniranimi Srbi in vojnimi ujetniki ravnajo skrajno okrutno v Nemčiji, Avstro-Ogrski in Bolgariji. Srbsko pleme je ogroženo z zatorom po njegovih sovražnikih. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 4, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Za boj do zmage. Washington, D. C., 2. dec. — Ko se snide 65. kongres jutri v svojem drugem zasedanju, bo brž dan svetu zadosten dokaz, da je Amerika zedinjena v odločnosti, vojskovati se do zmage. Predsednikova poslanica, katere od-tisek je g. Wilson popravljal danes, bode pojasnila, da vlada misli na vojne, ne mir in noče slišati o nobenem predlogu za sklep miru sedaj z Nemčijo, katera bi bila vsled zasedenega en-tentinega ozemlja sposobna, narekovati pogoje in postati večja grožnja nego prej za Združene Države. Sestanek mirovnih poslancev. Ruski poslanci za pogajanje z Nemci so brzojavili boljševiškim voditeljem, da se rusko-nemški pooblaščenci snidejo v nedeljo opoldne na križišču železnice Dvinsk-Vilna zapadno od vasi Kuharisky, med nasprotnima vojaškima linijama. Odondod odpotujejo v posebnem vlaku v nemški glavni stan v Brest-Litovsku. Amerikanski Slovenec Ustanovljen L 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Ja Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 3. dec. — Naš fair ali cerkvena veselica je bila zaključena v četrtek zvečer opolnoči. Trajala je veselica pet zaporednih večerov. Udeležba je bila vedno številna, naravnost ogromna pa zadnji večer. Kontesti so prinesli nad $2,200. Čistega skupnega dobička je nad $4,000. Tako velike vsote ni prinesel še noben prejšnji fair naše cerkve. — Smrtna kosa. Rojak Frank Ko-stelec, star 45 let, rojen v Št. Vidu pri Zatični, član društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., je umrl v bolnišnici sv. Jožefa v četrtek, dne 29. nov., po štiritedenski bolezni. Pred boleznijo je stanoval pri g. Kocjančiču na 711 Summit st. Na mrtvaškem odru je ležal v hiši svojega brata, g. Jožefa Koste-lec, 1121 North Broadway. Pogreb se je vršil v soboto dopoldne s črno sv. mašo v naši cerkvi in ob številni udeležbi sožalnih spremljevalcev na slovensko pokopališče. Društvo sv. Jožefa je v velikem številu svojih članov ter z razvito slovensko in ameriško zastavo spremilo svojega umrlega člana na poti k zadnjemu počitku. Pokojnik zapušča dva 'brata, Jožefa in Ignacija, oba v Jolietu, ter drugih sorodnikov. Vsem tem naše sožalje, a rajniku svetila večna luč! -— Občinstvo se je zabavalo. Včerajšnja predstava šaloigre "Repoštev", ki jo je uprizorilo Slov. izobr. in podp. društvo "Triglav" v Sternovi dvorani popoldne in zvečer, je imela popoln uspeh, v kolikor se tiče splošne zabave občinstva. V igri so samo moške nloge. Igralci so storili vse, da ni bilo nikomur v dvorani dolgčas. Udeležba je bila pri popoldanski predstavi baje bolj pičla, zato pa zvečer tem večja tako da je bila dvorana skoraj do zad njega kotička polna. Na sporedu je bila najprvo pesem "Star Spangled Banner", ki jo je krasno pelo društvo sv. Cecilije, pod vodstvom gospe A Nemanicheve. Sredi med pevskim zborom sta stali na vzvišenem stojalu in si segali v roki ponosna Columbia in mila Slovenija v narodni noši, vsaka s svojo razvito zastavo, ameriško ozir. slovensko. Bil je navdušujoč pogled. In občinstvo je vstalo kot en mož in ploskalo. Potem je isto slavno društvo zapelo "Hej Slovani", in občinstvo je zopet gromko ploskalo. Potem je sledila igra "Repoštev ali Gorski duh". Med 2. in 3. dejanjem zopet pesem, in sicer rajskomila "Water Lillies", ki je bila tako lepo zapeta, da ni bilo konca ploskanju, dokler niso dične pevke dodale še ene pesmi. Med 3 in 4. dejanjem je imel lep nagovor g. Martin Rakar, ki je navdušen ljubitelj slovenske dramatske in pevske u-metnosti ter najboljši igralec "Tri glavov". Na skorajšnje svidenje v dvorani pri novi predstavi! — Slovenski zrakoplovec. Zopet je eden naših "ta zavberskih" fantov odšel v vojaško službo, pomagat Stricu Samu k zmagi v vojni proti prevzetnemu kajz^rju. To je g. Frank Dras-sler, edejrnajboljših diletantov našega slovenskega odra, ki je bil po odhodu g. Steve Vertina v vojake zaposlen kot pomočnik v uradu K. S. K. J. Dne 16. oktobra je v Chicagu izvrstno prestal zdravniško preiskavo in inteligenčno izkušnjo za vojaško službo v Stric S'a-movem zrakoplovnem zboru. Zadnji teden je dobil pozivni list. In v petek zvečer se je odpeljal prek Chicaga in St. Louisa v Austin, Texas, v tamoš-nje zrakoplovsko vežbališče. Želimo nadepolnemu rojaku mnogo sreče in mu kličemo: Na zdravo svidenje! — G. John Grayhack ml., civilni in-žener, sin g. Johna Grayhack, dolgoletnega gostilničarja, gl. blagajnika K. S. K. J., blagajnika Slovensko-ameri-ške Tiskovne Družbe, cerkvenega odbornika itd., se nahaja sedaj v Mur-freesboro, Tenn., kjer merijo za novo železnico. Piše nam: "Ko merimo od enega mesta do drugega, hodimo črez planine in hribe, kjer so se tepli ob času državljanske vojne (Civil War). Vreme je bilo dozdaj jako prijazno, tako da gremo včasih kar brez sukenj." Mladi Grayhack nam piše pravilno slovenski. Rojen in vzgojen je bil v Jolietu in potem na illinoiški univerzi v Urbani, 111. — Na našem cerkvenem fairu je bilo v četrtek tudi nekaj slovenskih fantov iz La Salla, 111. — Clarence S. Darrow, znani chica-ški odvetnik in delavski zagovornik, pred dvema letoma član Fordove mirovne ekspedicije in sedaj eden najmočnejših zagovornikov nadaljevanja vojne, "dokler ne bo svet varen za demokracijo, bo govoril drevi na proslavi Illinoiškega dne v jolietski občinski visoki šoli. Letošnja proslava Illinoiškega dne pomeni 99. obletnico pripustitve države Illinois v sestrsko zvezo Združenih Držav. — Pečatne znamke Rdečega križa, katerih čisti skupiček pojde v sklad za jetične vojake na povratku, so začeli prodajati v Jolietu in okraju Will danes. Rojaki, kupite jih, da boste pe-čatili ž njimi svoja pisma! — Jolietski Italijani so začeli nabirati prostovoljne doneske za laške begunce, ki so bili prepodeni iz svojih domovanj vsled avstro-nemškega pogona na Beneškem. Koliko smo nabrali ameriški Slovenci za slovenske begunce iz Goriškega? — Še en jolietski Srb je od|el v vojno v soboto, neki Nikola Bazarič, 200 Columbia st. Skupaj je odšJo iz Jo-lieta v vojno doslej 133 Srbov. — Neki Joseph Besley, 22 let star, baje "an Austrian", je moral danes oditi v Camp Grant pri Rockfordu kot "slacker". Prijet je bil zadnji teden, ker se ni zglasil za službo, ko je prejel pozivnico od vojaškonabornega odbora. Ko so ga prijeli, je baje izjavil, da hoče iti rajši "pred strelno četo, nego v Evropo v boj za Ameriko". Rekel je, da sta bila njegova brata usmrčena v vojni in da samo on podpira svojo mater, ki živi v Avstriji. Capt. Corcoran ga je odvedel danes v Camp Grant, kjer bo izročen vojaškim obla-stvom. — Rojaki, poslušajte oblastva dežele, v kateri živite! Gospodinje, varčujte! ■ Ponarejalci čekov se klatijo po Jolietu. Nekaj saloonerjev je že bilo osleparjenih. Samo neka dva saloo-narjev sta prišla ob $394.60. Rojaki, čuvajte se! — Kdor sočuvstvuje s kajzerjem, ga čaka huda ura. Ali je še kak takšen med našimi rojaki v Jolietu? Upamo, da ne. Kajti nemški kajzer zasluži trdo pest, ki bi ga ukrotila v njegovem ljudomornem divjanju, a ne sočutja. Pamet! — Pisma v jolietskem poštnem u adu imajo: Cusma (Kuzma?) John, Dulevich Frank, Levich Charles, Ož-bolt Fred. X — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni; ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nerna-nich, Joli*t. Adv. Gilbert, Minn., 26. nov. — (Konec.) Žalostno je a resnično, da tretjina našega milega naroda tako zaničuje svoje narvečje dobrotnike, zlasti duhovnike. Narod, premisli in preudari, kedo ti je bil in bo prvi in zadnji prijatelj? Ali ne duhovnik? Vsi socijalisti, če si sam socijalist, te bojo pustili v tvojem žalostnem stanu, kadar se ti bliža zadnja ura, le duhovnik se ti bliža s sv. Rešnjim Telesom. To pa le, če ti da Bog to milost. Slovenski delavci, mor- da si mislite, da so ti socijalisti, ki ti kradejo sv. vero iz srca, tudi prijatelji? Oh, to so ti narvečji sovražniki v tvojem življenju. Dalje. Nekateri katoličani so se tako daleč spozabili, da pri društvih izvolijo si socijalista za delegata, kakor se je to zgodilo pri J. S. K. Jednoti tukaj. Sedaj vam pa jasno kažejo pravila omenjene jednote. Nekdaj je bila ta jednota postavljena na skalo, a sedaj žalostno pa v močvirje, to se pravi, oropali so ji sv. spoved in molitev pred in po seji. Pa še kedo hvali, češ to je napredek. To ni nikak napredek, to je propalost. Do srca sem bil žalosten, ko sem čital v 21. številki Ave Maria, da je krasno ime društva sv. Barbare pro-palo. Članstvo je odločilo z 2177 proti 394 glasom, da se združi ta organizacija s Slovensko Delavsko Podporno Zvezo v Conemaugh. Jaz kot pisec teh vrstic nisem zoper to združenje. A žalostno je pa le zato, ker se ni združilo s K. S. K. Jednoto. Katoliški tabor skupaj! To bi bilo pravo. Zares, članstvo J. S. K. Jednote, tudi na vas bo prišla še vrsta, kam se pa boste vi obrnili? Ali ne v našo slavno K. S. K. Jednoto? Če se to ne zgodi, ste sami izdajalci in kimavci! Dalje omenjam, da je priredilo tukajšnje Dramatično društvo igro z imenom prva igra v 1. dejanju "Strahovi", druga igra "Jože v zadregi", ša-ljivka v dveh dejanjih, v nedeljo 25. novembra v šolskem poslopju. Vstopnina je bila za odrasle 35c in za otroke pa 15c. In, gospod urednik, spet smo imeli en lep večer veselja tukajšnji Slovenci. Prvo dejanje "Strahovi" nam je pa dalo toliko smehu, da se ne da popisati. In "Jože v zadregi" v dveh dejanjih, to pa to, tukaj je pa bilo toliko smehu, da bi kmalu od smeha popokali. O ta Jožef Povše iz Elbe, ki je igral ulogo Jožeta v zadregi, in pa njegova žena Angela Pregled, ta dva sta jo pa pogruntala. Pa tisti či-fut, ki je imel mašino, da so žive dekleta iz nje prišle. Oh, ta Jože v zadregi je pa bil zmerom revež in tudi tukaj pri ti mašini, ker je bil tako nesrečen, da mu je tako grda punca iz nje prišla, da je ni potem maral. Drugi fantje so pa dobili tako lepe dekleta, da jih je bilo veselje gledati. Tako smo doživeli ta lepi večer. Od gori omenjene igre je čisti dobiček namenjen za cerkev. Seveda bojo tudi tukaj Slovenci, ki jim ni to všeč. Pa še ne premislijo, da tudi nam ni všeč če je za Narodni Dom, ker ga še sploh v Gilbertu ni in ga še tudi ne bo, čeravno je pokojni "Narodni Vestnik" pisal, da bo pod streho leta 1917. Kakor je znano, so pripeljali en.,voz peska zanj, pa še tistega je razkopal petelin, "čikice" so ga pa pozobale. Zatorej Slovenci, imejte si za zgled N. D. v slovenski naselbini Eveleth, ki so zanj darovali $9,000, reci: devet-tisoč dolarjev, pa še kleti niso skon-čali. Ali ni živa resnica to? Zatorej ljubi Slovenci moji, nikarte se ne dajte rudečim sleparjem za nos voditi! Vidite, že od neskončnega večnega Boga smo dobili v naše revno človeško srce dar, da mora vsako bitje enemu služiti tukaj na zemlji, zato tudi ti Slovenec moraš epemu služiti. To pa seveda, kateremu le ti hočeš, Bogu ali pa hudiču. Tu imaš pa za ogledalo, kateremu boš služil, od tistega si pa pričakuj večno plačilo. Imejte, gospod urednik, potrpljenje s tem dopisom, ker je toliko predolg. Ali igralci, vas pa prosimo, da nam še kakšno lepo igro priredite prihodnjič. In slednjič moram še to-le omeniti: V imenu vseh Gilberških Slovencev se lepo zahvalimo vsem zunanjim Slovencem iz sosednih naselbin, da so nas obiskali gori omenjeni večer. Tudi mi jim bomo vrnili. Opazovalec preteklosti. udeleži te veselice. Kako bo veselica Uspela, se bode poročalo pozneje. Cerkvenim kolektorjem za leto 1918. so bili izvoljeni sledeči Slovenci: Mr. Andrew Zwan, Mr. Jake Tomshe in Mr. Frank Trampush. Gospa Margareta Plemell, vdova po pokojnem g. Antonu Plemell, je prejela dne 24. nov. brzojavko iz The Dalles, Ore., da je bil operiran njen nevarno zboleli sin Joe. Dne 25. nov. sta ga šla obiskat njegova mati in sestra. Gospa Plemell, ki je stara 74 let ter je videti za ta leta še dokaj čvrsta, je pred 14 dnevi tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko za pestjo. Kar pa zadene vojaško službo, je pa šel kot prostovoljec mladenič Frankie Burya, sin ge. Rozalije in Johna Burya. Sedaj imamo jesensko, megleno vreme, brez dežja in snega. Bog nam daj lepe jeseni do Božiča, tako se bode prikrajšala zima. Naj končam. Pozdravim vse Slovence in Slovenke pod zvezdnato zastavo. Marie Torker. Milwaukee, Wis. — Zveza slovenskih društev v Milwaukee "Zedinjeni Slovenci", priredi dne 22., 23., 24. in 25. decembra t. 1. velik bazar, v Har-monie dvorani; vsak večer se bo vršila gledališka predstava. Obenem z bazarjem bo v zvezi razstava posebno slovenskih izdelkov in umetnin. Zaradi tega se poziva slovenske izumitelje, umetnike in izdelovalce industrijskih ali drugih predmetov, kakor tudi trgovce, ako blagovolijo razstaviti svoje predmete ali posebnosti, s katerimi se pečajo. Pri tej razstavi si lahko napravijo veliko reklamo, ki jih ne bo stala skoraj ničesar, ker vsakdo bo dobil gotov prostor brezplačno. Pričakujemo, da se bodo zainteresirani krogi za to zanimali ter se odzva-i v velikem številu, da pokažemo javnosti, da tudi slovenski narod deluje po svojih skromnih močeh za splošen napredek človeštva. Razstavitelji se naj obrnejo za informacije na Zedinjeni Slovenci, 383 First Ave., Milwaukee, Wis. Predmeti, ki pridejo na razstava, morajo biti tukaj vsaj do 20. decembra t. 1. Zedinjeni Slovenci. St. Joseph-Valley, Watfi., 25. nov. Amerikanski Slovenci: — Gospod župnik nam je danes oznanil, da bo v so boto, dne 1. decembra "basket party' ali veselica s prodajanjem košaric v Public-šoli za cerkvene potrebe. U pam, da se slovensko občinstvo obilno Trust Companijah, na večini železniških postaj, v prodajalnah, tvornicah, privatnih klubih, družbah in organiza-ijah ter na številnih drugih mestih, ki imajo tozadevno dovoljenje. Varnost teh znamk in certifikatov. Ker imajo za seboj celo bogastvo Združenih držav ter jih je mogoče vrniti na zgoraj omenjeni način, je jasno, da te znamke ali certifikati ne morejo izgubiti svoje vrednosti. VOJNO VARČEVANJE. Iz zakladniškega departmenta (Washington, D. C.) smo naprošeni objaviti sledeče: Varčnost in vojnovarčevalne znamke. Vaša dežela je v vojni. To vojno moramo dobiti. Najbistvenejša stvar, potrebna za zmago, je denar. Ta denar mora spraviti skupaj narod dežele. Da ga pa spravi skupaj ter posodi vladi, je treba varčevati, pri čemur se bo seveda tudi dobivalo obresti ter bo denar varen vzvišeno nad vsak dvom. Lažje je varčevati v malih zneskih kot pa varčevati z velikimi svotami. Da se omogoči vsakemu v deželi varčevanje, so izdelali načrt, potom katerega pričnete lahko varčevati s 25 centi, torej eno četrtino dolarja. Varčevalne znamke in varčevalne Kupite si varčevalno znamko za 25 centov ter jo prilepite na varčevalno izkaznico ali karto. Tako karto lahko dobite tam, kjer boste kupili varčevalno znamko. Ta karta ima prostora za šestnajst takih znamk. Vojne varčevalne znamke. Kakor hitro je vaša varčevalna karta napolnjena, dobite lahko vojno varčevalno znamko. S tem prične vaš denar donašati obresti 4 odstotkov, plačljivih na četrt leta. Isto znamko lahko dobite direktno potom nakupa za gotov denar. Cena teh vojnovarčevalnih znamk se izpreminja soglasno s časom, ko jih kupite. Tekom decembra 1917 ter januarja 1918 bo znašala cena $4.12. Po tem času pa se poveča cena za en cent vsak mesec tekom leta 1918. Razliko med vašo prvo varčevalno karto (Thrift), ki predstavlja štiri dolarje ter ceno vojnovarčevalne znamke, morate plačati v gotovini. To pomeni: Če si nabavite vojnovarčevalno znamko decembra 1917 ali v januarju 1918, izročite svojo prvo varčevalno karto ter plačate 12 centov poleg tega. V februarju 1918 boste morali plačati že dodatnih 13 centov in tako naprej po en cent več za vsak mesec skozi leto 1918. Ta razlika in to povečanje predstavljata zaslužene obresti ter se plača tozadevne svote nazaj pri do-zoritvi. Dozoritev se izvrši 1. januarja 1923, ko bo vlada plačala pet dolarjev za vsako tako vojnovarčevalno znamko. Vojnovarčevalni certifikat. Z nakupom prve vojnovarčevalne znamke dobite vojnovarčevalni certifikat. Ta certifikat ima prostora za dvajset vojnovarčevalnih znamk. Nalepite te znamke na te certifikate in predstavljale bodo vredno 100 dolarjev v gotovini dne 1. januarja leta 1923. Kaj plačate in kaj dobite? Kakorhitro je dvajset mest na voj-novarčevalnem certifikatu izpolnjenih tekom decembra leta 1917 ali januarja 1917 bodo znašali stroški za nakupnico $4.12 za vsako znamko ali dvajsetkrat $4.12 to je $82.40 za polni certifikat Prvega dne v januarju 1923 bo vzela lada nazaj ta certifikat za 100 dolar jev. To pomeni, da dobi lastnik certifi kata čisti dobiček $17.60 za uporabo svojega denarja. Vrnitev vrednosti v gotovini. Če bi slučajno nepričakovano potrebovali denarja v gotovini, ga morete dobiti, če zopet izročite svoje certifikate, izpolnjene ali le deloma izpolnjene. Vlada vam bo plačala nazaj, kar ste plačali, dodatno obresti ter povišanje enega centa za vsako vojnovarčevalno znamko na certifikatu. Pregled teh povračil v denarju je natiskan na zadnji strani vojnovarčevalnih certifikatov. Upati pa je, da se bodo ljudje po služili te pravice le v slučaju potrebe Kje dobiti znamke in certifikate. Znamke in certifikate je mogoče dobiti na poštnih uradih, bankah ali Kako se ženijo na Japonskem. Japonec, ki se misli ženiti, ne premišlja dolgo, ker se smatra ženitev na Japonskem za nekaj čisto enostavnega. Pri sklepanju zakonov ne odločuje ljubezen, ampak pamet; zakonov iz ljubezni Japonci ne poznajo. Ko fant doraste mu poiščejo stariši ženo. Navadno si izberejo posredovalca, ki ima nalog obaviti potrebne dogovore med stariši, ženinom in nevesto. Tak posredovalec (rojak ali prijatelj ženino-vega doma) ostane kot svetovalec pri mladem paru vse življenje. On določi tudi kraj in čas prvega sestanka. Prvič se shajajo v posredovateljevem stanovanju ali pa tudi v gledišču. Če se fantu dekle pri prvem sestanku ne do-pade, lahko to takoj izpove. Zavoljo dekleta pa se ne praša. Po prvem sestanku izmenjajo se medsebojno darovi, a v koledarju poiščejo stariši "srečen dan", na katerega se potem vrši poroka. Na poročni dan je oblečena nevesta v belo v znak, ker umrje tisti dan za svoj dom. Darove, ki jih prejme od ženina, da kot poslušna in dobra hči svojim staršem. Pri poroki se približata ženin in nevesta žrtveniku boga ženitve s svečo v rokah, katero sta prej skupaj na istem plamenu vžga- KILA OZDRAVLJENA. Ko sem pred leti vzdignil neko deblo, sem se bil vtrgal. Zdravniki so mi svetovali edino pomoč v operaciji. Pas mi ni pomagal. Konečno sem dobil nekaj, ki me je popolnoma ozdravilo. Leta so prešla, a kila se ni povrnila dasi imam težko delo kot tesar. Ozdravljen sem bil brez operacije, zgube časa ali sitnosti. Jaz ne prodajem ničesar, pa dam nasvet kako ozdraviti kilo brez operacijeali zgube časa, če mi pišete na Eugene M. Pul-len, Carpenter, 485 D, Marcelus Ave., Manasquan, N. J. Izrežite ta oglas in ga pokažite vtrganim, da mu ohranite življenje ali vsaj preprečite sitnosti, tarnanje in konečno operacijo. Ia, a duhovnik čita molitev, in s tem je obred zvršen. Na to se prične slavnostni obed, zvan "sam-sam kudo" (trikrat tri je devet), ki traja nekaj ur. — V novejšem času je dosegla tudi Japonce zapadna kultura in tako se že stari običaji pomalem opuščajo. Žena, stoječa pri postelji z metlo možu, ki ji je ušel pod posteljo: "Takoj mi pridi izpod postelje!" Mož: "Nočem! Jaz sem gospodar v tej hiši!" m L MALI OGLASI. srn m iiSiaSSiK Carl Schreiber Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet, Illinois SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spada t barvarskega obrta področje. Obešam stenski papir. Amerikanski Slovenec je razširjen po celi Ameriki in kjerkoli so Slovenci, ■ tam nekdo dobiva naš list, zato pa so oglasi v tem listu vedno uspešni. Kadar koga iščete, pošljite oglas v naš list, ki ga gotovo najde v kratkem času. Mal oglas stane po 1 cent za vsako besedo za enkratno objavo ali prvo priobčenje, če pa kdo hoče oglas večkratno objaviti se naj računa za vsako nadaljno objavo po en cent za vsaki dve besedi. 'jK" Istotako se računa od raznih zahval, naznanil smrti, krstov, porok in drugih malih oglasov po lc od vsake besede. Naročilu je pridejati denar ali znamke | po lc. V NAJEM SE ODDAJO 4 LEPE | sobe v drugem nadstropju. Imajo I gas in vodo. Več se poizve, če vpra- j šate na 1506 North Broadway, Joliet, 111. 2—4t V NAJEM 2 SOBI. VPRAŠAJTE pri: Anton Nemanich, 1000 N. Chi- j cago St., Joliet. unf PRODAJAM DOMAČE VINO NA drobno in debelo po nizki ceni in tudi druge neopojne pijače. Se priporočam za obilen obisk. F. Do-beršek, 159 Reed St., na alley, Milwaukee, Wis. 1-2-3 KJE JE G. GEORGE GORNIK IZ Metlike. Pred 4. leti je bil v Osceola, Mich. Imam mu nekaj važnega javiti. Jqs. Klepec, N. Chicago St., Joliet, 111. 1-2-3 KOLEDAR ZASTONJ! AKO HO-čete imeti zanesljiv koledar za leto 1918, pojdite k sosednemu lekarju in vprašajte za Severov Almanah za Slovence za leto 1918. Zdaj je pripravljen za brezplačno razdajo. Vsebuje vse kakor ponavadi, kar mor; koledar vsebovati, navodila, imena svetnikov, prerokovanje vremena, in mnogo koristnih izrekov in nedolžnih šaljivk, ter kratkih člankov vseh vrst. Dobite ga takoj. Ako ga ne morete dobiti od sosednega lekarnarja, pišite ponj takoj naravnost nam. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Dec. Poskusite USToato Pivo Old Lager •^♦V STEKLENICA Je BOLJŠA iu okusnejša pijača, kot katero drugo pivo. -IZDELUJE GA- Joliet Citizens Brewing Co. Oba telefona 272 Dobite je vseh boljSih salonih v Jolietu S Pni in edini slovenski pogretniški zavod Ustanovljen I. 1895. ■ Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohie St.. Jeliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu »voj zavod, ki je eden največjih t mestu; ima lastno tasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se poslu« vsak čas p*noči in podnevu. Kadar rabite kaj t naii str»ki se oflasite ali telefonajte. Chicai« tel. 3675 in N. W. M4. Naii kciijaii ia tsš delavci so Staven«. T ZJBDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkorp. T drž. 111., 14. maja 191S Inkorp. t dri. Pa., 5. apr. 1916 ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC. 918 W. Washington St, Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. MAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe ■e naj pošljejo na 1. porotnika. s ii is a a ii s s ii a n h b a si s s b s s si s g a a a s s is b a a a a a b a a a a Zadnja kmečka vojska. s ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. Q Spisal Avgust Šenoa. — Iz hrvaščine poslovenil L. J. a E ffiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa (Dalje.) XIII. Na svečnico leta 1566. je bil strahovit mraz. Graščak Ferenc Tahi se za-radisvoje medvedje narave, ki jo je u-trdil v tolikih ljutih bojih, prav nič ni bal ne ledu ne snega, toda prejšnje leto je bilo jako kruto zanj in za celo •deželo, Turčin jim je bil ugrabil Ko-stanjnico in Krupo, in zato je Tahi želel pozimi počitka svojim kostem, katere mu je začel trgati pomalem pro-tin; dobro je namreč vedel, da ga pozove zopet bojna trobenta, kakor hitro skopni sneg, ker se je kralj Maks branil plačati Turčinu davek, in ker se je govorilo, da pripelje sultan sam vojsko nad Dunaj. Ta zimski počitek je Porabil tudi v to, da ukrepi v tem o-kraju sVojo moč in da ukloni trdovratne kmečke tilnike, ki so prizadeli kakor je mislil — njemu in njegovi zakonski ženi toliko gorja, skratka, da 'se osveti vsem, ki so se drznili o-Porekati njegovemu krutemu gospod-stvu. Zato je gospod Ferenc sedel dobre volje pri plamtečem ognjišču, nasproti njemu pa gospa Helena, ki je vezla svilen pas za svojega sina Gabrijela. Oba sta se pogovarjala kaj živahno. "Torej, da veš, Helena," reče Tahi, "hči banova se moži." "Je-li mogoče?" vpraša radovedno gospa in položi šivanje na krilo. "Tudi jaz sem se čudil. Mislil sem, da bo ostala stara devica, ko jo je pustil tvoj nečak Jurij na cedilu — a sedaj je iztaknil ban Mažara, nekega Štefana Držfy-ja, poveljnika podonavskih konjenikov, zaroka se je že izvršila, a v jeseni bo, ako bomo živi, svatba. Dobil sem pismo z Ogrskega, v katerem nii to potrjujejo Batorji." Ali ti ne pišejo ničesar o naši prav- ■ ° preiskavi radi veleizdaje proti Uršuli in Ambrožu?" (» P . v . isejo, da pravda spi," se nasmeje * "in kako tudi ne Ambrož vse-°.r v°di na vse kriplje pravdo proti s^t"' >a kra'-' 'ma se('aJ veliko pravdo »k Urc'nom, prosi v Avgsburgu nem-Kospodo denarja in nima časa za sPal C" ^>re's'e!o pismo za svojega varovanca ^nibroža. In tako bo stvar zaspala. Kaditega tudi nisem šel na požumki j- 0r. ker se preveč togotim in imam ' ost' posla na. svojem domu, da ure-?!m K°sPodarstvo in ukrotim kmečko *'v»io. Odbiti jim hočem rogove. P» • nc Povprašujem dosti za veleizda-jo, samo da imam svoje imetje; sta- Ka hsjaka Ambroža pa sem tako ali bJa ° Hdar'l da me bo pomnil do gro- jv P°vza ^Panom Heningovi- v • 1 1 »te ga oni dan vjeli na cesti pri urdovcu?" K*j naj bo ž njim?" se nasmeje Ferenc, "vprašaj rajši, kaj se je zgodilo ž njim. Requiescat in pace!" (Naj počiva v miru!) Tu yzame Ferenc nožič svoje žene, prereže nit in reče: "Tako je bilo. Pokazal bom tem prokletim slivarjem, kaj se pravi igrati se sodnika." "Daj, pripoveduj mi!" "Skoro ni vredno veliko govoriti o taki ničevi stvari. Tako je bilo. Simon Drmačič mi je naznanil, da Štefan gosposko živi v Brdovcu in žuga, da pridejo stari gospodarji. Pove mi tudi to, da je hujskal proti tebi kmečke pse; razun tega da ima precejšnje imetje. Hotel sem ga soditi, ali podžupan Jurij Raškaj reče, da je Štefan plemenit in da spada pred plemiško sodišče. Dobro, sem rekel, jaz ga tožim, vi ga sodite. Da vidimo! Zbrali so se k sodbi v Brdovcu in dognali, da je Štefan pošten in nedolžen. Vedel sem, da bo tako. Zato sem počakal po sodbi z Bošnjakom in z Antonom Gerecyjem. Ko se je Štefan vračal domu, smo ga zgrabili, privedli ga semkaj in sporočil sem Raškaju, da bom sedaj sam izrekel sodbo. Sodili smo hitro. Ti si še spala. Moj Anton prinese sekiro, zamahne in tresk! glava je odletela. Hišo njegovo sem podaril Gerecyju, zato ker mu je mojstrski odbil bučo. Pokazati jim hočem te plemenite in neplemenite smeti, da bo vse čisto, kakor ta tla," konča Ferenc in udari s peto ob kameniti tlak. "Kaj pa, ako te zatbžijo?" reče plaho Helena. "Kdo?" vzdigne Tahi glavo, "bana imam v torbi, moja stranka je močna, kralj nas potrebuje, se nam torej ne sme zameriti, gospodar Hrvaške sem pa jaz. Kdo naj me torej toži? Komu?" "Oče, oče!" prileti.v sobo Gabrijel, "ravno je prignal Petričevič v grad bosega, vklenjenega človeka." Tahi se hitro vzdigne in gre v vežo, da vidi, kaj je. Sredi dvorišča je 'stal v snegu človek, gologlav in bos, na sebi je imel samo srajco in hlače in ukovan v težke verige. Tresel se je od mraza kakor šiba, črni lasje so mu viseli čez bledi obraz, a iz ust mu je tekla kri. Zraven njega je stal na konju Peter Petričevič z dvema orožnikoma in pisar Simon Drmačič, oblečen v kožuh, dočim je imel noge povite s slamo. "Kdo je to?" zakliče Tahi od zgoraj, "Latrunculus pravissimus!" (Najhujši razbojnik) odgovori Drmačič, dvig-nivši glavo, "ta prečastiti gospod, vaša milost, se zove Ivan Sabov, ki ga mati ni rodila za druzega kakor za vešala. gotovo ga poznate!" "IIo, hol Ivan Sabov!" se nasmeje gospodar susjedski, "torej ste ga vjelil' "Uti figura docet (Kakor vidite), Vaša milost," klepeta Simon dalje, a smo si zaslužili pri tem krvavo svoj kruhek." Tahi gre na dvorišče in se vstopi pred tresočega se reveža, ki je še vedno gledal v tla. "Ti si Ivan Sabov?" ga vpraša Tahi. Človek dvigne ponosno svojo glavo, pogleda velikaša z bistrim pogledom in reče: "Da, Ivan plemeniti Sabov!" "Glej," se vmeša v besedo Drmačič, "nisem vedel, da si plemenit. Torej je mogoče, da se tudi plemenita koža ježi? Rekel bi, da ti ni toplo?" Sabov pogleda prezirljivo Tahove-ga pisarja, ne reče pa ničesar. "Ti si," reče Tahi, "ščuval za Henin-govico kmete proti meni, ti si prišel z oboroženo roko nad Susjed?" "Da," odgovori jetnik. "Ti si z mečem branil grad proti banu in ubil poveljnika Vlašiča?" "Da!" "In zakaj si to storil, dragi moj?" "Ker sem služil Heningovici, ker sem ji to obljubil pri svojem plemiškem poštenju, ker vem, da je Susjed njena dedščina, katero ste ji vi po krivici vzeli." "A, tako," reče Tahi, kimajoč z glavo, t"i si, brate, streljal iz svojega okna moje ljudi in ubil konja, ki mi je tri krat dražji, kakor pa ti, duša lopov-ska!" "Da," odvrne Sabov, "ker so vaši orožniki proti božjemu in človeškemu zakonu napadli moj plemiški dom, da bi mi ugrabili moje imetje. Plemič sem, svoj človek." "Pa zakaj si pobegnil?" "Ker ste poslali nad-me silno četo. Hotel sem se umakniti na varno mesto, da se pred plemenitim sodiščem pritožim čez vas." x "Aha! Tako, tako!" se nasmehne Tahi, "a kje ste ga vjeli, dragi moji?" se obrne Ferenc k Petričeviču. "V kleti blizu Stubice," odvrne Petričevič. "Da," nadaljuje pisar, "ko sem se splazil ponoči v njegovo hišo, sem našel par njegovih čižmov in vzel po njih mero. Našel sem sledove vtisnjene v sneg in tako sva šla po sledu vedno dalje in dalje. Pustil sem oborožene ljudi v zavetju in s Petričevičem sva šla vedno dalje proti kleti. Ustrašil se je, a takoj se je umiril, ko sem mu rekel, da grem iz Stubice k gospodu Gre-gorijancu in da ga prosim prenočišča. Govorila sva marsikaj o službi in on mi je rekel, da raje pogine, kakor pa da vzame od rablja Taha — tako je rekel — le drobtinico kruha ali kapljico vode. Storila se je noč, za menoj je prišel Petričevič in vjela sva miš ter jo slekla, da se ne bo siromak med potoma potil. Sedaj ga imate!" "Ej," reče Tahi in si priviha brke, "vidiš, moj dragi, prišel si mi v goste, ne morem te pustiti v tem mrazu zunaj hiše, ker ne daj Bog, da zmrzneš po moji krivdi! Dal ti bom stanovanje in posteljo; a ker nečeš od mene ne drobtinice ne kapljice, naj bo po tvoji volji. Ne maram te siliti, škodo valo bi ti lahko." Sabov dvigne glavo in upre v Taha svoje otrple oči, ne vedoč, kaj da misli narediti ž njim. Naposled se vzdrami in reče: "Gospod Franjo Tahi! Ugovarjam proti temu nasilstvu. Pustite me! Plemič sem." "Bog ve," odmaje Tahi z glavo, "treba je poiskati prej tvoj rojstni list. Do tedaj moraš potrpeti." "To bo pač težko, vaša milost," se nasmehne Drmačič, "ko je pobegnil in ko smo iztirali njegovo ženo in otroke, sino prenočili v njegovi hiši. Tu sem zakuril peč s papirji, med katerimi je bila tudi popisana oslovska koža." Jetnik otrpne od groze in se zagrabi obupno z rokama za prsa, da zarožljajo verige, in zamolklo zastoka od bolesti, gnjeva in groze: "Bog! Moj Bog! Ali še živiš?" "Petričevič!" zapove Tihi, "pel j i mi mojega gosta v doljnjo ječo, čuvaj ga dobro in razumeš: Ivan noče od mene niti kapljice niti drobtinice, torej mu ni treba dati ničesar." "Lahko noč, nobilis domine (Plemeniti gospod)!" se zakrohota pisar Jetnik pade na kolena in pogleda proti nebu, a orožniki ga odvedejo si loma, in gospod Tahi gre dobre volje nazaj po stopnjicah v toplo sobo in se tazgovarja dalje z gospo Heleno, ki mu pove, da je bil zjutraj pri njej župnik Babič in je vprašal, kje da je mladi Jurij Mogajič, ker namreč vsi za gotovo vedo, da je odšel v Kanižo. "Reci mu, Helena," odgovori Tahi, "prvič, da so Mogajiča vjeli Turki in ga gotovo izkopili; drugič naj se ogib-lje vražji pop.moje hiše, ker ga drugače ošvrkam po sveti tonzuri. Lopov je, kmečkega rodu, pes, kakor vsa ta ostala kmečka druhal." * ♦ ♦ Pet dni je minulo po Svečnici. Gospod Ferenc se je bil zelo opijanil z zlato vinsko kapljico, ki so jo njegovi ljudje zaplenili v kleti Ivana Sabovega v Brdovcu. Lica so mu gorela, oči so mu plamtele. Veselo skoči na noge, bil je vražje volje. Potisne si kapo na levo uho, gre po stopnicah in zakliče glasno: "Peter! Oj! Peter! Kže si, pes?" Čez nekaj časa se prikaže Peter Bošnjak in se prikloni globoko. "Prinesi mi ključe od kamenite ječe, da vidim, kako se veseli naš gost Ivan Sabov. Da, prinesi tudi hlebec svežega kruha!" Sluga uboga gospodarja in kmalu stopa po zavitih stopnjicah Peter, noseč svetilko, hlebec in ključe podzemeljske ječe, za njim pa gospodar Tahi. Prideta po temnem hodniku pod zemljo do železnih vrat. Peter jih odpre in vstopi, za njim Tahi. Ko Peter dvigne svetilko, si lahko pregledal to grozno sobo. Iz te kamenite luknje je udaril na vrata vlažen smradljiv zrak. Tupatam so bile gole kamenite stene pokrite z mahom in plesnobo, tupatam mokre od vode. V kotu na gnili slami se je premikal nekak klop-čič, gotovo živa stvar, morda človek. Da, da, to bo človek. Izpod raztrganih cunj vidiš človeško polt, noge rdeče in modre, zatekle in ozeble. Tudi roke vidiš, suhe, bele, ki se krčevito kopljejo v slamo, okoli rok in nog se mu ovija mrzlo železje. Morda je to zver? Živo bitje je, ker včasih zadrhti, včasih zatuli. Skoro gotovo je to človek, ker vidiš pod črnimi krvavimi lasmi, ki so se mu prilepili na čelo, suh, bled obraz. Kakor da so ga izpile kače. Modre, suhe ustnice so odprte, a izza njih gledajo zobje kakor tigru. Temne oči mu žare kakor steklemu psu in se nemirno vrte. Včasih ta klopčič vzdihne, včasih zatuli. A kakor da je prikovan na zemljo. Kako tudi ne? Že pet dni ni nič jedel in nič pil. Tahi se upre z rokami ob bok in se vstopi pred klopčič, kakor pes pred mrtvo divjačino. Oči mu zažare z žarom mržnje, preziranja in zverstva. "Oj, dragi gost! Oj! Oj, Ivan! Kako je, se ti dobro godi?" vpraša porogljivo Tahi. "Vode," zastoka človek in izbulji oči. "Glej vraga, pozabila sva jo," odvrne Tahi, "a tu imaš svež hleb; bel je, jej, boter! Lačen si že." In vrže hlebec jetniku. Ta se vzdrami in kakor da se ga je dotaknila čarobna moč, se vsede, pograbi z obema rokama hlebec kakor opica in prične momljajoč žvečiti kruh in poje ga do zadnje drobtinice. Jetnik prične težko dihati, vzdigne glavo in zacvili jo kajoč: "Prosim, prosim, dajte mi papir — testament — za ženo — za otroke — oh! oh! dajte!" Tahi ne odgovori ničesar. "Prosim, prosim," dvigne jetnik roke in razširi suhe prste, "duhovnika, duhovnika mi dajte, za pet ran božjih, duhovnika!" "Daj, oče, pokliči duhovnika," se o-glasi za Tahom Gabrijel, ki se je bil iz radovednosti priplazil za njima. "Odkod pa ti, nori dečko?" se obrne Tahi k sinu, "misliš-li, da bodo duhovnikove čarovnije odprle temu vražjemu psu nebeška vrata? Nikoli!" Jetnik se je stresel, začel se je zvijati vedno bolj in bolj, ustnice mu zazijajo, na ustih se mu pokažejo pene, opotekajoč se postayi na noge in za tuli: "Vode — vode — drob mi gori — kruh gori — vode — vo----" in kakor kamen pade na tla. Za nekaj časa vlada tišina. Peter nasloni uho na prsi jetnikove. "Po njem je," reče Peter. "No," se nasmeje Tahi, "ta me bo še v peklu pomnil!" A ko pogleda mrtveca, katerega o-trple oči so zijale iz jamic vanj, ga za-zebe pri srcu in odide. Kaj je pač Tahi sanjal to noč? (Dalje prih.) a K S S 5 S S S ii E5 iiMUišK Hi I--1 S jg? | ZA KRATEK ČAS. | m i--1 m KMMii s ii m s s s s s s V zaporu. A: "Čemu si ti tukaj?" B: "Radi prenagle vožnje. In ti?" A: "Radi prepočasne vožnje." B: "Kako to?" A: ''Policaj me je zajel, ko sem u-kradel neko kolo." Vpliv ženskih zdravnikov. "Kako je to, da čistiš ti preproge?' "Zdravnik mi je priporočil včeraj telesno gibanje." "Do danes še nisem znal, da je dovršila tvoja žena tudi zdravniško šolo." Otroška prebrisanost. Šestletni Karelček igral Se je zunaj pred hišo, med tem ko je njegova mati zbirala v kuhinji jagode. Skoro vsakih pet minut pritekel je v kuhinjo, ter je prosil mater za jagode. Mati bila je vsled tega že nejevoljna ter mu reče: "Tu imaš zadnje, pa mi ni letaj vedno ven in notri." Karelček ji odgovori: "Dobro, ostal bom pa raje pri Vas, tukaj v? kuhinji." Nenavadno zdravilo. "Soseda, Vaši štruklji imajo pa ne kak čuden ukus!" "Ne čudite se; zdravnik zapisal je našemu Janezku ribje olje, pa fant ga ni maral piti. Poskusila sem torej in spekla štruklje, katerim sem primesila ribjega olja — štruklje pa zdaj je naš Janezek in pa še prav rad." Dobrovoljna kritika. "Kaj menite o našem novem org-ljavcu?" "Da je gotovo pobožen in dober kristjan." "Iz česa pa sklepate to?" "Zato, ker levica nikdar ne ve, kaj desnica — igra." aaaaaasaaaasaaaaaaaaaaaaaBBBaaaBaaaaaaas Božična Darila katera so koristna SI 13 g) a 13 Ta prodajalna je pravi kraj, kjer si lahko nakupite koristnih božičnih daril. Srebrnino, kuhinjsko orodje in posodje, namizno orod. je, žepne nožiče in se tisoče drugih predmetov 1 ki bi bili z veseljem sprejeti za darilo. a Ne zavrzite denarja za razne nepotrebne reči, temveč S pridite v našo prodajalno, kjer dobite res take 1 reči, katere so vredne denarja več let. gj -- Poehner & Dillman a a 417-423 Cass St., Joliet, 111. ## Phene 119 g 03 m aaaiisaaBBBBaBBBBsssBssBaasBBBaaiiisBaasaBa Union Coal & Transfer Co. 515 CASS STKEBT, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern telefoa 41». PAIN -EXPELLER je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah. Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko. F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York BEBEEB®EBESEBEEEEESBBEEESSE®@EBBSBSEEEBS a 1® si si a IB a n a is a is a is a a is a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a Cenjeni G. J. Wahči£, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Dolžnost je moja, da se vam javno zahvalim za Vašo čudodelno "Alpentinkturo". Imela sem kratke lase in so mi tudi izpadali. Poskusila sem več drugih stvari, pa vse brez uspeha; nisem mogla ustaviti izpadanja las, doklor nisem poskusila Vašo čudodelno zdravilo. Takoj ko sem počela rabiti "Alpentikturo", so mi prenehali lasi izpadati, in hitrim uspehom so mi začeli rasti gosti in krasni lasje, tako, da imam dane« en jard in 16 palcev dolge lase. Pošljem Vam dve sliki, kateri blagovolite vsakemu pokazati in če hočete tudi v novine dati, da se lahko vsakdo prepriča, da je Vaša "ALPENTINKTURA" v resnici najuspešneja na svetu, za katero se Vam še enkrat srčno zahvalim in ostanem vedno' hvaležna z vsem spoštovanjem, MRS. MARY STELCER, 751 E. 70 St., Cleveland, Ohio. a a a a a a a a a a IMALtI YITEZ (PAN YOLODIJEYSKI.) Zgodovinski roman. fP Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Dalje.) XV. Nastopnega dne je bila Kristina že mirnejša, zakaj izmed zavitih cest in razpotij si je izbrala pot neizmerno težko, toda nikakor ne nepravo. Sto pivši nanjo, je vsaj vedela, kam dospe. Zlasti pa se je odločila poiskati Ket-linga in izpregovoriti z njim zadnjikrat da bi ga tako zavarovala vsakršne nezgode. To pa ni bilo tako lahko, zakaj Ketling se ni prikazal po več dni ter se niti ponoči ni vračal domov. Kristina je vstajala zarana jutro ter hodila v dominikansko cerkev, češ, da ga sreča neko jutro in da izpregovori z njim na samem. Nekega dne ga sreča pri vhodu. U gledavši jo, se ji odkrije, molče skloni glavo ter obstane nekaj časa nepremično. Lice je imel utrujeno od bdenja in trpljenja, oči vdrte, polt nekako voščeno-rumeno; videti je bil kakor cvetka, ki vene. Kristini je ob pogledu nanj strepetalo srce. Dasi jo je vsak odločni korak stal dokaj truda, ker je bila bolj boječe nravi, mu je vendar podala roko in rekla: "Bog vas potolaži in vam pošlji po zabo." Ketling jo prime za roko, si jo pritisne na vroče čelo in na to k ustom, jo vneto poljubi ter naposled odgovori z glasom, polnim tožnosti in vdanosti: "Zame ni tolažbe, niti pozabe!" Bil je to trenutek, ko je Kristina potrebovala dokaj moči, da se je premagala, da ga ni objela okrog vratu in zaklicala: "Ljubim te nad vse, vzemi me!" Čutila je, da bi se zgodilo kaj takega, ako jo premaga jok. Torej je stala nekaj časa molče pred njim ter du-šila solze. Naposled pa se premaga in reče mirno, vendar naglo, kakor bi ji pohajala sapa: "Morda vam to prinese olajšavo, ako vam povem, da ne bom svoja nikomur... Pojdem v samostan. Ne obsojajte me, ker sem itak nesrečna. Obljubite mi, gospod, dajte mi besedo, da iz ljubezni do mene ne zaupate in ne poveste tega nikomur, kar se je pripetilo, niti prijatelju, niti sorodniku. To je moja zadnja prošnja. Pride čas, ko pozveste, zakaj ravnam tako. Pa tudi tedaj bodite prizanesljivi. Danes vam ne povem več, ker ne morem go-govoriti od žalosti. Gospod, obljubite mi to, potolažite me, sicer umrem." "Obetam in vam dajem besedo!" odgovori Ketling. "Bog vam povrni, pa tudi zahvaljam vas iz vsega srca! Toda vpričo ljudi kažite miren obraz, da si ne bodo domišljali ničesar. Čas je, da odidem. Tako dobri ste, da kar nimam besed. Od danes se ne snideva več na samem, nego samo vpričo ljudi. Recite mi še, da se ne hudujete name. Saj je muka kaj drugega, pa tudi jeza kaj drugega... Bogu me odstopite, nikomur drugemu — to si zapomnite!" Ketling je hotel še nekaj reči, toda trpel je neizmerno, torej so mu samo nekake nerazločne besede prihajale iz ust. Nato se je z roko dotaknil Kri-stininega čela ter ga držal nekaj časa, češ, da ji odpušča in jo blagoslavlja. Nato sta se ločila: ona je šla v cerkev, on pa na ulice, da ne bi zadel ob znanca v znani gostilnici. Kristina se je opoldne vrnila in našla doma znamenitega gosta: patra Olševskega. Prišel je nepričakovano k Zaglobi, da bi — kakor je sam dejal — spoznal tako znamenitega plemiča, čigar bojno prevesje je bilo drugim za vzor in po čigar razumu se je ravnalo vse viteštvo v tej ljudovladi. Zagloba je bil sicer močno osupel, pa tudi vesel, da ga je zadela takšna odlika vpričo žensk. Pa se je tudi ponašal s tem, bil rdečega obraza in obilen znoj mu je zalival čelo. Obenem pa se je trudil pokazati, da je takih posetov že vajen in da se že dosti ne meni zanje. Kristina, predstavljena prelatu, mu je pokorno poljubila roko ter sedla poleg Barbke. Radovala se je potiho-ma, da nihče ni zapazil sledovnjene nedavne ginjenosti. Pater podkancelar je obsipal Za-globo s toliko pohvalo, da je bilo videti, kakor bi neprestano novo zalogo zgovornosti sipal izza svojih vijoličastih, z vezivom obrobljenih rokavov. "Ne mislite si," je dejal, "da me zgolj radovednost, spoznati prvega moža med viteštvom, vodi semkaj; zakaj dasi je občudovanje čast, ki pripada pravim junakom, so vendar ljudje ondi, kjer si je poleg hrabrosti in izkušenosti bister razum izbral svoj sedež, že iz svojega nagiba vajeni zahajati na božjo pot." "Izkušnja," odgovori Zagloba skromno, "zlasti v bojnem rokodelstvu, je morala z leti priti sama, in morda me je že zaraditega gospod Konecpoljski, praporščakov oče, povpraševal za svet; nadalje pa gospod Mihael Ptocki, knez Jeremija Višnjevecki, gospod Sapieha in gospod Čarnecki; toda kar tiče priimka 'Ulisej,) sem se mu zmerom upiral v svoji skromnosti." "A vendar je tako združen z vami, da časih kdo niti ne pove pravega imena, ampak samo reče; 'naš Ulisej', in vsi uganejo takoj, koga misli govornik. Zato sem si tudi dejal v sedanjih prevratnih časih, ko marsikdo omahuje v duhu ter ne ve, kam bi se obrnil, pri kom bi stal: 'Pojdem, da začujem njegovo mnenje, da se otresem dvoma ter se osvetlim svetom.' Ugenili ste že gotovo, da hočem govoriti o bližnjih volitvah, zaradi katerih utegne vsaka censura candidatorum voditi le h kaj dobremu, a to zlasti takšna, ki priteče iz vaših ust. Čul sem med viteštvom, kako si je z največjim odobravanjem pripovedovalo vaše mnenje, namreč, da ne gledate radi tujezemskih kandidatur, ki se vrivajo na naš prestol. V žilah Vazovcev, ste baje rekli, se pretaka jagelonska kri, zato jih niso mogli imeti za tujce; toda ti tujci, ste baje rekli, ne poznajo naših staropolj-skih običajev niti naših svobodščin in celo absolutum dominium bi lahko nastalo iz tega. Priznavam, da so to besede globokega pomena; torej oprostite, da vas vprašam, ali ste res rekli tako, ali pa morda opinio publica vsakršne globlje intencije iz navade v prvi vrsti pripisuje vam?" "Temu so priče te ženske," odgovori Zagloba, "in dasi se ta stvar ne tiče njih, naj vendar povedo, kaj sem govoril." Pater podkancelar nehote pogleda gospo Makoveško in nato obe gospodični, ki sta se stiskali druga k drugi. Nastane za trenutek molk. Zdajci se oglasi srebrni glas Barb-kin: "Jaz nisem slišala ničesar." Nato pa je postala Barbka zdajci zelo zbegana in se je zardela do ušes, zlasti ko je Zagloba dejal: "Oprostite, Vaša dostojnost! Mlade so in plahe! Toda quod attined kandidatov, sem rekel že večkrat, da se bo zaradi teh kandidatov še jokala poljska svoboda." "Tudi jaz se bojim tega," odgovori pater Olševski, "toda ako bi hoteli izvoliti kakega Piasta, ki je kri naše krvi, kost naših kosti, recite vendar, na katero stran naj se obrnejo naša srca! Že misel sama na Piasta je velika in se širi po deželi kakor plamen. Čujem, da se je povsod na zboriščih, kjer še ni zmagala korupcija, slišalo samo en glas: Piastovec! Piastovec!..." "Prav, prav!" mu seže Zagloba v besedo. "Vsekakor," je nadaljeval podkancelar, "je laže izbrati Piastovca, nego najti zaželenega kandidata; zato se ne čudite, gospod, ako vas vprašam: Koga ste imeli v mislih?" "Koga sem imel v mislih?" ponovi Zagloba ter se začuti nagloma v zadregi. In pomolivši naprej spodnjo ustnico, naguba čelo. Težko mu je bilo izustiti nagel odgovor, zakaj doslej še ni bil resno mislil na nikogar ter mu sploh ni prihajalo na misel to, kar mu je sedaj podtikal podkancelar. Sicer pa je umel, da ga podkancelar vlečena gotovo stran, ter se je nalašč dal vleči, ker mu je to zelo ugajalo. "Trdil sem samo in principio, da potrebujemo Piastovca," odgovori naposled, "toda kar je resnica: Doslej nisem imenoval nikogar." "Čul sem o častiželjnih načrtih fcne-za Boguslava Radzivila," zamrmra pater Olševski kakor sam sebi. "Dokler še dihajo ta moja pljuča in dokler se še kapljica krvi pretaka v mojih prsih," zakliče Zagloba zdajci globoko prepričan, "ne bo nič iz tega. Ne bi hotel živeti med narodom tako osramočenim, ki bi si izvolil izdajico in Judeža za kralja." "To ni samo glas razuma nego tudi glas državljanske kreposti!" vzklikne podkancelar. "Aha!" si domisli Zagloba, "ti bi rad vodil mene, sedaj pa vodim jaz tebe." Olševski pa je nadaljeval: "Kam torej poploveš, zagugana ladja moje domovine? Kakšna burja, kakšne skale te ča-kajo? Slabo bo res, ako postane tujec tvoj krmar, toda bržkone mora biti tako, ker med tvojimi sinovi očividno ni nobenega vrednejšega." Ob tem razprostre bele roke, ozalj-šane s svetlimi prstani, in reče vdano: "Torej Kondeuš Lotarinžan, ali pa knez Neuburški! Druge pomoči nil" "Ni mogoče! Piastovec!" odgovori Zagloba. Nato nastane molk. "Črez nekaj časa povzame podkancelar iznova: "Ali pa je kdo, s komer bi se strinjali vsi? Kje je takšen, ki bi hipoma pridobil srca viteštva tako, da ne bi smel nihče mrmrati zoper njegovo izvolitev?"... Bil je eden takšen, naj- večji, najzaslužnejši vaš prijatelj, vrl vitez, ki je hodil v slavi kakor v solncu ... Bil je takšen..." "Knez Jeremija Višnjevecki," mu seže Zagloba v besedo. "Da! Toda ta leži v grobu." "Živi pa njegov sin!" reče Zagloba. Podkancelar je zaprl oči, sedaj nekaj časa molče, hipoma pa dvignil glavo, pogledal Zaglobo ter govoril polagoma: "Hvala Bogu, ker me je navdal z mislijo, da bi spoznal vas. Da, živi sin velikega Jeremije, mlad, nadebuden knez, ki mu ima ljudovlada poplačati še neporavnan dolg. Od ogromnega imetja mu ni ostalo nič; slava je njegova edina dedščina. Kdo pa neki izgovori njegovo ime, kdo bi imel pogum, da bi ga priporočal v sedanjih pokvarjenih časih, ko se vsem oči o-bračajo tja, kamor jih vleče zlato? Vi? Da. Ali pa je več takih? Ni čudo, da on, ki je prebil življenje v junaški borbi, ne odstopi tudi tedaj, ko ima priliko, da odda svoj glas na volišču... Toda, ali tudi drugi pojdejo za njim?" Tu se podkancelar zamisli, potem dvigne oči in nadaljuje: "Bog je najmočnejši izmed vseh. Kdo ve, kakšna so njegova pota? Kdo ve? Kadar pomislim, kako vam vse viteštvo verjame in zaupa, mi stopi nekaka nadeja v srce. Recite mi, gospod, odkritosrčno, ali bi bilo to mogoče za nas?" "Nikdar," odgovori Zagloba prepričan. "Prerezko tudi ne smemo nastopati s to kandidaturo. Naj se ono ime dotakne človeških ušes, toda naj se nasprotnikom ne dozdeva pregrozno; bolje, da se mu posmehujejo, nego da bi mu stavili prevelike ovire... Morda Bog da, da splava na površje, zlasti ako jamejo ostali ovirati drug drugega. Pripravljajte mu torej, gospod, polagoma pot; ne prenehajte z delom, zakaj vaš kandidat je vreden vašega razuma in vaših izkušenj... Bog vas blagoslovi v vaših namenih..." "Ali si smem misliti," vpraša Zagloba, "da ste, veledostojni gospod, mislili tudi na kneza Mihaela?" Gospod podkancelar potegne izza rokava drobno knjižico z debelim črnim napisom: 'Censura candidatorum'. "Čitajte gospod, naj vam ta spis odgovori namesto mene!" Po teh besedah se jame patem podkancelar poslavljati, toda Zagloba ga ustavi in mu reče: "Dovolite, veledostojni gospod, da vam odkritosrčno povem še nekaj. Zlasti hvalim Boga, da je manjši pečat v takšnih rokah, ki so vešče gnesti ljudi kakor vosek." "Kako to?" vpraša podkancelar začuden. "Drugič pa povem Vaši dostojnosti, da mi kandidatura kneza Mihaela zelo ugaja, ker sem poznal njegovega očeta, ga ljubil in se boril pod njegovim poveljništvom z drugimi svojimi prijatelji, ki se takisto iz vsega srca vesele ob misli, da utegn jo sinu izkazati ono ljubezen, ki so jo gojili do očeta. Zato se poprimem te kandidature z obema rokama ter še danes izpregovorim o tem z gospodom podključarjem Kric kim, znamenitim magnatom in svojim znancem. Med plemstvom ima velik vpliv, ker je težavno, da ne bi ga kdo ljubil. Oba storiva vse, kar nama bo mogoče, in Bog daj, da tudi kaj dose-ževa." "Naj vas spremljajo angeli," odgovori prelat, "ako je tako, pa mi ni do ničesar več." "Z dovolitvijo Vase dostojnosti. Meni je še do ene stvari, da bi si, veledostojni gospod, ne mislili: 'Svoje prepričanje sem mu vsilil v glavo ter ga pripravil do tega, da bo s svojim prepri čanjem deloval za kandidaturo kneza Mihaela; izkratka, zgnetel sem glupca v svojih rokah tako, kakor bi bil iz voska.' Vaša dostojnost! Delovati hočem za kneza Mihaela zato, ker se mi je prikupil in ker je Vašo dostojnosti tudi po volji. Obenem hočem delovati za kneginjo vdovo, za svoje prijatelje, za zaupanje, kakršno imam v razumu (tu se Zagloba prikloni), iz katerega je skočila ta Minerva. Toda deloval ne bom zato, ker bi se bil dal do nečesa pregovoriti kakor otrok, ne zato, da sem glupec, nego zato, ker mi je modrijan povedal kaj pametnega, čemur pa pritrjuje stari Zagloba." Po teh besedah se stari plemič še enkrat prikloni in umolkne. Pater podkancelar je bil izpočetka v veliko zadregi, toda videč plemičevo dobro voljo kakor tudi to, da je stvar krenila v zaželeni tir, se jc nasmejal iz vse duše, se prijel za glavo in ponovil: "Ulisej, kakor Boga ljubim, . pravi Ulisej! Gospod brate! Kdor hoče uči-niti kaj dobrega, mora občevati z raznimi ljudmi, toda pri vas je, kakor vidim, treba stopiti takoj k jedru. Zelo ste se mi prikupili!" "Kakor meni knez Mihael!" "Bog vam daj zdravje! Ha, pobit sem, toda vesel. Dokaj škorcev ste morali pojesti v svoji mladosti... Ali ta prstan bi se kaj lepo prilegal v znamenje najinega colloquiuma..." Zagloba pa reče; "Ta prstan naj ostane na svojem mestu..." "Storite mi to ljubav..." "To ni nikakor mogoče! Kvečjemu drugokrat... kdaj pozneje... po vo-litvi..." Pater podkancelar ga je razumel in ni več »silil vanj; nato pa je odšel žar-nega lica. Zagloba ga je spremil skozi vrata. Vrnivši se je zamrmral: "Ha, dal sem mu dober nauk! Zadela je kosa ob kamen!... Toda to je velika čast! Odslej bodo veljaki hodili skozi te duri. Radoveden sem, kaj mislijo naše ženske o tem." (Dalje prih.) ATLAS — ZASTONJ. Dvoumno. (Iz pisma nekega črnovojnika): "...In potem, draga žena, si ne ženi preveč k srcu, četudi ne dobim železnega križa — saj imam vendar Tebe!" Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) iter. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1917. Predsednik........^..Gisorge Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John- Petric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za SOc na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. To društvo ima že nad $2,900.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 3088.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor zeli pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. ANTON STRAŽIŠNIK, 1219 Summit Street, Joliet, Illinois. Karpenter in Kontraktor. Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo. Posebno v sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu. Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zastonj predno zaloga poide. UPRAVA AMER. SLOVENCA. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj» in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskeg« papirja po nizkih cenah. Alexander Harass ti Chi. Phone 37« L/ N. W. WT 120 Jefferson St JOLIET, ILL Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso »er vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem John H". Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 10. — Kadar hočete kaj kupiti, oglasite se v trgovinah, katere imajo svoje oglase v Amer. Slovencu. DENAR ZA BOŽIČ PO NIZKI CENI Veselo javljamo, da smo premenili naše »broke in znižali odplačila. Zdaj lahko posodite denar na sledeče obroke: Mtiečne odplačilo. Glavnica z obrestmi 3 1-2 o elito na masec. ..........$ 2.00......... .......... 3.00......... .......... 2.00......... .......... 2.00......... ........... 4.00......... .......... 4.00......... .......... 4.00......... .......... 4.00......... .......... 4.00......... .......... 6.00......... ........6.00......... .......... 8.00......... .......... 8.00......... .......... 10.00 ......... Vaota posojila. Štor. $ 12.00........ . 6 16.00..................8 20.00 ..................10 24.00 ..................12 28.00 ..................7 32.00 ..................8 36.00 ..................9 40.00 ..................10 48.00 ..................12 60.00 ..................10 72.00 ..................12 80.00 ..................10 88.00 ..................11 100.00 ..................10 Drnge vsote do $300 po istih cenah. Joliet Loan Company (NOT INC.) Cor. Chicago and Jefferson Sts., 2nd floor Room 201 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Telephone: Chicago 522. Pod državno kontroolo in licenco. NAJSTAREJŠA POSOJILNICA V JOLIETU. Skupna cana .....$ 1.47 .... 2.52 .... 3.85 __________5.46 .... 3.92 .... 5.04 __________6.30 ----------7.70 ..........10.92 ..........11.55 _____"16.38 ..........15.40 __________18.48 ..........19.25 JOUCT.IU. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta.____Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOW Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se Imenuje ter Je najboljša pijač« E. Porter Brewing Company Ofca tdefou 405 S. Bloff St.. Joliet HI.