PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /■> ££\ Abb. postale I gruppo L6D3 Ull liF Leto XXV. Št. 68 (7262) TRST, sobota, 22. marca 1969 PRECEJ HITRO IZGLASOVANJE Senat je odobril zakonski predlog Francoski sindikati V OZRAČJU PRIKRITIH NESOGLASIJ nasprotujejo referendumu glede ljudskega referenduma ,Vposlanski zbornici se zavlačuje mzprava o zakonskem predlogu glede reforme pokojninskega sistema RIM, 21. — Danes je senat odobril zakonski predlog o referendumu m to po dokaj kratki razpravi in tudi nepričakovano naglo. Proti zakonskemu predlogu so glasovali komunisti, socialproletarci in liberalci, vzdržala pa se je Parrijevn grupa neodvisnih levičarjev. Med razpravo je prišlo sicer do itraza, da gre za izvajanje ustav-tega določila, da pa je istočasno to vprašanje pretesno povezano s *renutnimi demokristjanskimi zahtevami v zvezi z ločitvijo zakona, “oleg tega je zakonski osnutek, ki Je bil danes sprejet v senatu nepo-Polen, kar so podčrtali komunisti in [udi skupina neodvisnih levičarjev, liberalci pa so mnenja, da se s tem •razbija soglasje med volivci in izbuljeni ter se postavlja vprašanje glede funkcionalnosti parlamenta«. Socialisti ------- pa so ugotovili, da re- v ^uu.iu nenaj sto po- ierendum omogoča široko sodelo- pravkov in to s strani vseh politič- vanje državljanov v političnem življenju in da istočasno tudi predstavlja izraz zaupanja s strani parlamenta do politične zrelosti italijanskega ljudstva. V poslans'-’ zbornici pa sta bili danes dve seji, ki sta bili posvečeni r. i pokojninskega sistema. Vladni zakonski predlog, ki je bil dogovorjen s sindikalnimi organizacijami delavcev in delodajalcev je. že doživel v komisiji za delo bistvene popravke, sedaj pa je vloženih v zbornici nekaj sto po "lllllldnrmii....................................................... PO INCIDENTIH OB REKI USURI Nadaljuje se časopisna polemika med Sovjetsko zvezo in Kitajsko Nov Maocetungov poziv prebivalstvu, naj poveča proizvodnjo PEKING, 21. — Pekinški radio je sporočil, da so se c«te med spopadi 15. marca na reki Usuri s°vjetskega orožja. Kakor piše hongkonški list «The $tar» je Maocetung na nekem sestanku, katerega so se udeležili čla-ni vodstva KP Kitajske in visoki Ustniki z obmejnih področij, izjavil, ^a noče širšega spopada s Sovjetsko zvezo, «temveč hoče močno Udariti«. Izjavil je, da se Kitajska “>e misli bojevati, da bi dosegla ''Ulago nad Sovjetsko zvezo, «tem-več samo zato, da znova pridobi °temlja, ki ji po pravici pripada-j°». Zalo je Maocetung ukazal vojski, naj tdno drži otok Cen Pao (Damanski), če bi ga sovjetski vo-JUvi skušali znova zavzeti. , Isti list trdi, da je Maocetung iz-Javil, da je Kitajska pripravljena odgovoriti z jedrskim orožjem na vsak jedrski napad Sovjetske zveze. »Komsomolskaja Pravda» in «Mo-skovskaja Pravda* pišeta, da se je kitke 15. marca na reki Usuri udeležil tudi odred sovjetske mornariške pehote, ki pripada obalni strani sovjetske mornarice, ki ima sedež v Vladivostoku. Številni sovjetski listi so poslali Us prizadeto področje posebne dopisnike, ki ne poročajo o novih spopadih. Tednik «Novoje vremja« ob-['mo piše o obmejnem spopadu Med drugim omenja, da Peking ne [jsPorava samo sovjetske meje, in u°daja, da je dovolj omeniti ki-[ujski napad na Indijo. Dalje pravi, do «tudi v širšem merilu povzroča [ornisel o reviziji sedanjih meja, na kateri temelji propaganda kitajskih v°diteljev, zelo ogroža svetovno varnost». «Ce bi vsi sledili tej zamisli, kaj bi se zgodilo s številnimi Področji naše zemlje, predvsem v ‘azburkanem in nestalnem tretjem sVetu!». List pravi, da vidi Maocetungova 5kupina glavnega sovražnika v Somatski zvezi zaradi tega, «ker Somatska zveza predstavlja s svojo gospodarsko in vojaško močjo tako diočan dejavnik ohranitve miru in fUvnotežja svetovnih sil, da ne do-Pušča izbruha splošnega vojaškega 'Popada. Sedaj je dobro tudi omesti Maocetungovo tezo o zaželeno-tretje svetovne vojne in o njegovi pripravljenosti, da pri tem žrtvuje cele narode in dežele«. Sovjetski tednik pravi tudi, da 'o nekateri naslovi v indijskem tl-[kit «zelo pretirani«, dodaja pa, da .o odraža zaskrbljenost svetovne lavnosti zaradi morebitnih posledic Pekinškc politike. Isti tednik polemizira z jugoslovanskim tiskom, ki P0 njegovem mnenju zavzema Stavče nevtralnosti do sovjetsko-kitaj-skega spopada. Tednik omenja zatem posvetova- polastile velike kitajske količine predstavnikov Sovjetske zveze Kitajske.* Predsednik Maocetung je izdal nov poziv v zvezi z bližnjim 9. kongresom kitajske komunistične stranke. Maocetung poziva prebivalstvo, naj mobilizira vse svoje sile za spomladansko kmetijsko kampanjo. Poziv pravi, da je kmetijstvo temelj kitajskega gospodarstva, in poudarja, da je zmaga na tem sektorju «velike važnosti v okviru priprav za vojno, za borbo proti ameriške mu imperializmu in proti sovjetskemu revizionizmu ter za okrepitev narodne obrambe in podpiranje svetovne revolucije*. Poleg tega poziva kitajsko Ijud stvo, naj podvoji svoje napore pri ribolovu, gozdarstvu, in prav tako naj se povečajo napori na vseh drugih sektorjih. Na koncu pravi, da morajo biti Kitajci «elastični* pri pripravljanju proizvodnih načrtov. nih skupin. Zaradi tega obstajajo bojazni, da bo prišlo do zavlačevanja in predvidevajo, da bo zakon odobren v najboljšem primeru šele do velikonočnih praznikov. Med današnjo razpravo je socialist Mosca podčrtal, da zakonski predlog ustvarja nov pokojninski sistem in da vsebuje «obsežen finančni prispevek« ter da se bo na tej osnovi lahko vključilo tudi to vprašanje v širši kontekst petletnega načrtovanja. Komunist Sulotto pa je ugotovil, da gre za uspeh delavskih borb, ki so iztrgale pokojninske izboljšave iz rok konservativnih sil. Ugotovil je tudi, da ne gre za najboljši predlog, vendar pa določa nekatera bistvena določila, ki jih je vedno zagovarjala komunistična partija. Danes so ustoličili vsedržavni odbor za programiranje bolnišnic in je ob tej priložnosti minister za zdravstvo Ripamonti ugotovil, da je treba na programski osnovi ustvariti vsedržavno zdravstveno službo, ki bo predstavljala kvalitetni skok v zaščiti zdravstva kot pravico osebnosti. Govoril je tudi o težavah in o tem, da ta sistem povzroča bistvene spremembe v zdravstvu, da je treba usmeriti sile k preventivni medicini. V lej zvezi je tudi govoril o ustanovitvi lokalnih zdravstvenih centrov in o drugih ukrepih. ki edine o njihbvi javiti sodnim oblastem, imajo pravico odločati usodi. Po prvih računih se zdi, da je bilo od 24. januarja aretiranih v Španiji več tisoč ljudi, točno število pa ni znano. V vladnih krogih trdijo, da je bilo aretirancev «samo» nekaj stotin. Od izjemnega stanja so bili posebno prizadeti študentski krogi, saj so prav nemiri na univerzah v Madridu in Barceloni dali Francu povod, da je ukinil, ustavna jamstva. Večina študentskih voditeljev je bila aretirana, številni pro. fesorji pa so morali na prisilno bivališče. Kljub temu pa opozicija na univerzah še ni popolnoma u-tihnila. PARIZ, 21. — Tudi tretji največj: francoski sindikat, socialistični «force ouvriere«, se je danes izrekel proti referendumu o reformi senata in deželni reformi, ki bo 27. aprila. Poročilo, ki so ga objavili ob zaključku kongresa sindikata, vsebuje poziv na delavce, naj odgovorijo z zdravim «ne» referendumu, «v skladu s temeljnimi načeli svobodnega sindikalizma«. Poročilo opozarja tudi na posledice, ki bi jih imela uresničitev nameravanih reform Tudi komunistična «CGT» se je že izrekla proti referendumu, ki da pomeni «nov poskus integracije sindikatov v državo« in ki bi hotel «podvreči interese delavcev in naroda zahtevam kapitalističnega razreda.« Katoliška «CFDT» je s svoje strani izrazila nasprotovanje referendumu, ki bi ne mogel odgovoriti na zahteve po širokih družbenih spremembah, o katerih pričata delavsko in študentsko gibanje iz pomladi 1968. Po drugi strani pa so danes sporočili, da bo bivši ministrski predsednik Pompidou aktivno sodeloval pri volilni kampanji za referendum, ki se bo uradno začela 11. aprila Pompidou bo imel več govorov po radiu in televiziji. Danes bo verjetno zaključena moskovska konferenca partij Svetovna konferenca bo verjetno 15. maja - Na pripravljalnih sestankih se ne govori o odnosih s Kitajsko MOSKVA, 21. — Pripravljalna komisija mednarodne konference komunističnih partij je danes zaključila z delom glede preučitve osnutkov resolucij, ki jih je pripravila delovna skupina. Na tehnični ravni so predstavniki 67 delegacij sporočili svoja stališča. O teh resolucijah bodo razpravljali centralni komiteji, ki bodo odločali na politični ravni. Dogovorjeno pa je bilo, da se bo zaključna resolucija nazvala »naloge v borbi proti imperializmu v sedanjem položaju ter enotnost komunističnih partij delavcev in antiimperialističnih sil«. Na konferenci bodo obravnavali še dve drugi resoluciji in to o «ameriškem napadu v Vietnamu« in o resoluciji v zvezi s stoletnico rojstva Lenina. Pripravljalni razgovori trajajo že trd dni in kaže, da se razvijajo brez resnejših težav in da se bodo jutri zaključili. Za jutrišnji dan predvidevajo objavo kratkega sporočila agencije Tass, ki bo vsebovala datum konference. Prav zaradi tega vprašanja se verjetno bijejo najhujši boji, saj se še vedno govori, da se nekatere delegacije upirajo takojšnjemu sklica- ..........................................mi........................................................mm....... KLJUB SEVERNOVIETIVAMSKEMU DEMANTIJU Ogromni vojaški stroški v ZDA VVASHINGTON, 21. - 1.400 milijard dolarjev (skoraj 900 tisoč milijard lir) je vsota, ki so jo ZDA porabile za obrambo od konca druge svetovne vojne do danes. To o-gromno vsoto je izračunala skupina ameriških poslancev, ki pripravljajo simpozij o odnosih med vojaškimi stroški in politiko ZDA. Prihodnji teden bodo v Španiji ukinili izjemno stanje MADRID, 21. — Španska vladaje na današnji seji sklenila preklicati izjemno stanje, ki je bilo proglašeno 24 januarja in ki bi moralo trajati tri mesece. Izjemno stanje bi morali odpraviti prihodnji torek, torej približno en mesec pred predvidenim rokom, ki zapade 24. aprila. Do sedaj ni bilo še nobenega uradnega sporočila o razlogih, ki so privedli špansko vlado do tega sklepa. Politični opazovalci so mnenja, da je do tega prišlo zaradi o-strega odpora, ki ga je ukrep o izjemnem stanju izzval v svetovnem javnem mnenju, še posebno pa zaradi tega, ker se bliža turistična sezona in ker bi morebitni bojkot tujih turistov utegnil povzročiti nepopravljivo škodo španski bilanci, v kateri je turizem eden od poglavitnih virov dohodkov. Z ukinitvijo izjemnega stanja bodo spet obveljala ustavna jamstva, ki so pa že tako hudo omejena. Vse osebe, ki so jih aretirali v zadnjih mesecih, bodo morali izpustiti na svobodo, ali pa jih pri- M el vin Laird potrjuje obstoj «zasebnih» razgovorov o Vietnamu Ameriški obrambni minister ni povedal, kje in kdaj so ti razgovori bili - Ostre kritike senatorja Fullbrighta Nixonovi vietnamski politiki Intenzivna dejavnost osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu VVASHINGTON, 21. — Vesti, po katerih naj bi bila v teku tajna pogajanja med Američani in severnimi Vietnamci za rešitev vietnamskega spora, so še vedno v središču pozornosti političnih opazovalcev. Po včerajšnjem demantiju hanojskega glasnika v Parizu Than Leja se je zdelo, da je vprašanje dokončno rešeno in da so vesti o tajnih srečanjih popolnoma brez podlage. Isti vtis so dajale tudi reakcije iz Vientiana, kjer naj bi do tajnih srečanj prišlo in kjer nasprotno trdijo, da ni bilo v laoški pre- stolnici nobenih ameriško-severno-vietnamskih stikov. Vientian je edina prestolnica, kjer imata svoj sedež bodisi ameriško kot severno-vietnamsko veleposlaništvo, vendar nista imela veleposlanika, kot niti drugi diplomatski predstavniki, v zadnjih mesecih nobenih stikov. V takem položaju, ko se je zdelo, da so edini stiki med VVashing-tonom in Hanojem tisti za okroglo mizo na pariški Aveniji Kleber, je prišla popolnoma nepredvideno izjava, ki jo je dal ameriški obrambni minister Melvin Laird pred senatno podkomisijo za razorožitev: Laird je namreč potrdil obstoj zasebnih* razgovorov, ki naj bi potekali poleg tistih v Parizu. Ameriški obrambni minister je namreč v razpravi o položaju v Vietnamu izjavil, da Nixonova u-prava »napenja vse sile*, da bi dosegla rešitev spora, in «ne samo v Parizu, pač pa tudi zasebno*. V zvezi s to svojo izjavo ni ho- tel Laird ničesar več pojasniti: »Mislim — je dejal — da ni to primeren kraj in čas, da bi govoril o tem argumentu.* tiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiimiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimniiiimiiiiiiiiiiiii,iinii,iiiiiiiiiiiiiiiiuiif ČLANEK RAVNATELJA HEJKALA V LISTU AL AHRAM» Kriza na je prišla Srednjem vzhodu v novo razdobje Londonski list govori o možnosti, da bi Z AR dala prekop v zakup Sovjetski zvezi - Zopet letalski napad na Jordanijo KAIRO, 21. — «AI Ah ra m« objavlja uvodnik ravnatelja Hejkala, ki piše, da je z nedavnim topniškim dvobojem ob Sueškem prekopu, z napadi izraelskih letal na palestinske komandose v Siriji in Jor- daniji in z vedno pogostejšimi incidenti ob črti ustavitve sovražnosti, kriza na Srednjem vzhodu prišla v novo obdobje. Hejkal ugotavlja stopnjevanje v Kitajske, ki so se začela 25. fe [barja 1964 v Pekingu. Posvetova- la so trajala šest mesecev in so Jla začasno prekinjena. Sovjetska ;lada je izrekla pripravljenost obliti posvetovanja, kljub temu, da Kitajci spravljali v dvom veljav-j0st rusko - kitajskih pogodb o o-[erndjskih vprašanjih, toda Kitajci Mso odgovorili na ta predlog. Zatem pravi list, da so se meje Med Rusijo in Kitajsko določile s Pogodbami v Aigunu (1858), v Pe-l*hgu (1860) in Petrogradu (1881) 1 da so temeljile na mejah, ki so 2godovinsko zajemale bivše rusko lesarstvo. «Na ozemlju, ki ga se-[Mj zahtevajo Kitajci, dodaja list, [a številne generacije Rusov in jibgih narodnosti razvile svoje prodajalne sile, zgradile mesta in va-[[•» Nato dodaja, da je prav Sovjetska zveza prva ukinila «neena-d pogodbe* s Kitajsko. Tudi Kitaj-M so v celoti priznali veliko poljano in praktično važnost tega ko-dka. Leta 1949 je Maocetung izja-W v Moskvi: «Po oktobrski socia-''stični revoluciji je bila sovjetska v*ada prva, ki je razveljavila neJ 'Make pogodbe carske Rusije do izraelsko arabskih spopadih zaradi okrepitve arabskih armad in stalnega razvoja palestinskega odpora Nato dodaja, da so ti incidenti potrebni, da se prepreči, da bi kriza na Srednjem vzhodu «zgubila svojo vrednost v mednarodnih fo rumih in da ne bi sedanje črte ustavitve sovražnosti postale stalne meje«. Hejkal dodaja: «Ce ne moremo spremeniti črt o ustavitvi sovražnosti v prava bojišča, bo treba vsaj preprečiti, da se ne bi spremenile v zanesljive meje.« Zatem pravi, da je potrebno ohraniti neko ravnotežje med obnovitvijo sovražnosti in ustavitvijo bojev Po njegovem mnenju ima ta ((prikrita vojna« nekaj prednosti za arabske države: 1. nadaljevanje stika s sovražnimi silami, mobilizira prebivalstvo in dviga njegovo moralo; 2. incidenti so znak stalnega alarma za svetovno javnost. Ce bi se črte o ustavitvi sovražnosti spremenile v zanesljive meje, bi kriza na Srednjem vzhodu zgubila interes in svojo prednost v mednarodnih odnosih; 3. spopadi ne dopuščajo Izraelu, da bi se oddahnil, ga silijo k dragi budnosti in hudo preizkušajo njegovo moralo. Zatem pravi Hejkal, da Izraelci s svojimi stalnimi izzivanji, s svojim namenom utrditi svoje položaje na zasedenem ozemlju in z željo, da spremenijo vojaško zmago v politični uspeh, dajejo arah skim državam priložnost za zaostritev spopadov. ((Ustavitev sovražnosti in popolna ukinitev bojev, zaključuje Hejkal, bi pomenila, da smo izgubili ne samo bitko, temveč tudi vojno.« Hejkal omenja, da sta Maoce tung in Fidel Castro junija 1967 po. zvala Arabce, naj zavrnejo vsako ustavitev sovražnosti. Nato dodaja, da ZAR ni mogla tedaj zavrniti ustavitve sovražnosti, ker je njena vojska, ki je bila poražena, potrebovala časa, da si opomore zaradi izgub, ker ((sovjetske ladje, ki so dobavljale orožje Egiptu, bi bile izpostavljene neizbežni nevarnosti, če bi se sovražnosti nadaljevale, kar bi imelo nepreračun-ljive posledice«. Londonski «Daily Express» piše, da namerava Naser dati v zakup Sueški prekop Sovjetski zvezi, če ne bi zahodne države dale ZAR posojil ali drugih oblik pomoči List dodaja, da, če bi ZAR podpisala najemninsko pogodbo s Sovjetsko zvezo, bi bilo Izraelcem težko preprečiti, da se prekop znova odpre, ker bi ZDA pritiskale na Izrael, naj ne izvede nevarnih izzivanj. List pravi dalje, da prihaja predlog verjetno od Sovjetske zveze ki bi uporabljala prekop za pošiljanja pomoči Severnemu Vietnamu, posebno sedaj, ko Kitajska o-vira tranzit sovjetskega orožja no hjenem ozemlju. V Londonu pa zelo skeptično sprejemajo te trditve. V uradnih krogih poudarjajo, da britanska vlada želi, naj se Sueški prekop znova odpre za promet, ker njegova zapora stane britansko gospodarstvo okoli 5 milijonov šter-lingov (7,5 milijarde lir) na mesec. Toda za sedaj je malo možnosti, da bi se prekop kmalu znova odprl, ker temu nasprotuje predvsem Izrael. Tudi če bi ga znova odprli bi bil promet po njem zelo nevaren zaradi stalnih topniških dvobojev ob njem. V Amanu je jordanski vojaški predstavnik sporočil, da je jordansko protiletalsko topništvo danes popoldne sestrelilo eno izraelsko lovsko letalo «Mystere», ki je skupno s še enim letalom napadalo juž ni del doline reke Jordan. Pilot je zgubil življenje. Se prej pa je bil med izraelskimi in jordanskimi silami topniški dvoboj Tudi v Tel Avivu so sporočili, da je bilo se streljeno eno izraelsko letalo. V OZN je izraelski zunanji minister Eban odločno zavrnil zamisel morebitne razmestitve sil OZN na področju spopada med Arabci in Izraelci. Dejal je, da je edino dejansko jamstvo za mir v obveznostih, ki bi jih sklenile prizadete strani. Eban je nato izjavil, da je po njegovem mnenju poslanstvo Jarringa sedaj «v stopnji izmenjave misli o temeljnih vprašanjih«. V Moskvi se je sovjetski zunanji minister Gromiko pogovarjal danes o Srednjem vzhodu z iraškim zunanjim ministrom. Poleg tega sta govorila tudi o odnosih med Sovjetsko zvez6 in Irakom. Lairdova nepričakovana izjava je sledila nastopu pacifističnega voditelja senatorja Fullbrighta, ki je ostro kritiziral Nixonovo politiko v Vietnamu in obtožil vlado, da je še zaostrila spor na azijskem jugovzhodu. Po mnenju Fullbrighta »igrajo ZDA tragično nevarno igro*. «V Aziji — je dejal — ne zmagujemo, kot nismo nikdar zmagovali. Če bo Nixonova uprava nadalje vala ali še zaostrila vojno, bo o-stalo le malo upanja, da bi se izognili neizmerni katastrofi.* Senator je še dodal, da se vojaški «esealation», ki je v teku v Vietnamu, prav malo sklada z željo po miru, ki jo je Nixon izrazil med volilno kampanjo. Treba je korenitih ukrepov — je zaključil — da se obupni položaj v Vietnamu menja. V odgovor ha Fullbrightove kritike je obrambni minister najprej zanikal, da bi Nixonova uprava na kakršenkoli način zaostrila vojno dejavnost, nato pa je dal omenjeno izjavo o «zasebnih» stikih. Ameriški predsednik Nixon je medtem odpotoval iz VVashingtona proti Kaliforniji, kjer bo, kot je znano, s svojima sodelavcema zunanjim ministrom Rogersom in posebnim svetovalcem Kissingerjem ponovno proučil ameriško politiko v Vietnamu. V nedeljo se bo Nixon sestal tudi z veleposlanikom v Saj-gonu Bunkerjem in gen. Goodpa-sterjem, namestnikom vrhovnega poveljnika ameriških oboroženih sil v Vietnamu, ki je bil pred kratkim imenovan namesto generala Lem-nitzerja za vrhovnega poveljnika o-boroženih sil NATO. Bunker, ki bo jutri zapustil Sajgon, se je danes še enkrat srečal na dolgem razgovoru z južnovietnamskim predsednikom Van Thieujem. Gre za peto tovrstno srečanje od začetka tedna. O temah razgovorov ni bilo nobenega sporočila. Ofenziva FNO v Južnem Vietnamu traja že 27 dni. Tudi preteklo noč in danes zjutraj so partizani bombardirali preko 65 oporišč in postojank, med katerimi tudi veliko ameriško bazo pri Da Nangu. Severnovietnamsko zunanje ministrstvo je izdalo poročilo, v katerem obtožuje Američane, da so bombardirali ozemlje Severnega Vietnama. V torek in sredo — pravi poročilo — so ameriški bombniki bombardirali okrožje Bo Trach v pokrajini Quang Binh, medtem ko je topništvo, nameščeno na demilitariziranem področju, obstreljevalo severnovietnamska naselja Vinh Son in Vinh Thanh. obiskati zapore »Averoff« v Atenah in taborišča na otoku Lerosu, niti Ji niso dale možnosti, da bi zaslišala nekatere zapornike, med njimi Aleksandra Panagulisa. Podkomisija, ki jo vodi italijanski univerzitetni profesor Giuseppe Sperduti in v kateri so predstavniki Velike Britanije, ZRN, Turčije, Belgije, Luksemburga, Irske in Malte, je imela nalogo ugotoviti, če je dejansko obstajala v Gffljl »komunistična nevarnost* v času, ko so polkovniki izvedli državni udar, in če so resnične obtožbe, ki so jih postavile skandinavske države in Nizomeska in po katerih naj bi v Grčiji mučili politične jetnike. Do preiskave podkomisije je prišlo, ker so nekatere države predlagale izključitev Grčije iz Evropskega sveta zaradi kršitve ustavnih načel te organizacije. Podkomisija je zaslišala številne bivše politične voditelje, politične jetnike, predsednika grškega Rdečega .cri-ža ter policijske voditelje. Ko je pa hotela še obiskati nekatere zapore, v katerih trdijo, da mučijo jetnike, in tudi nekatere jetnike, je grška vlada postavila veto Vsekakor bo podkomisija pripravila poročilo, ki ga bodo prebrali na plenarni skupščini Evropskega sveta v Strasburgu. nju konference, medtem ko je verjetno prevladalo sovjetsko mnenje, da se bo konferenca sestala 15. maja. Pripravljalno zasedanje se vrši v ozračju velike tajnosti in je nemogoče izvedeti podrobnosti o političnih vprašanjih, ki so nedvomno v ospredju razprav. V tej zvezi je uradno znano, da se ne govori o Kitajski in o sedanjem spopadu med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Govori pa se, da je osnovna resolucija q protiimperialističnem boju sestavljena na tak način, da omogoča razpravo tudi glede kitajskih stališč. V Moskvi podčrtujejo, da ima sedanje zasedanje izključno tehnični značaj in da gre za preprosto naštevanje stališč brez kakršne koli razprave o resničnih vprašanjih. Sovjetski tisk danes ni objavil nobene vesti o poteku konference. V sovjetskih krogih ne komentirajo dejstva, da na sedanjem pripravljalnem sestanku niso prisotni predstavniki pomembnih komunističnih partij in med njimi Jugoslavije, Kube, Severnega Vietnama ter Severne Koreje. Mihaal Suslov je danes sprejel člana politbiroja kubanske komunistične partije Carlosa Rafaela Rodrigueza, kar predstavlja določeno presenečenje, saj je Kuba zavrnila, da bi sodelovala na pripravljalnih razgovorih mednarodne konference. Sovjetska agencija Tass je zvečer objavila sporočilo, da sta «Suslov in Rodriguez razpravljala o številnih vprašanjih, ki se nanašajo na kubansko - sovjetske odnose« Kaže. da sta govorila predvsem o gospodarskih vprašanjih saj glede ideoloških obstajajo med Kubo in Sovjetsko zvezo globoke razlike. Med Sovjetsko zvezo in Kuho obstajajo zelo teme gospodarske vezi in je za Kubo odločilna sovjetska gospodarska pomoč, zaradi česar je verjetno bilo to vprašanje v ospredju. To mnenje potrjuje dejstvo, da je bil na razgovorih prisoten podpredsednik sovjetske vlade Vladimir Novikov, ki odgovarja med drugim tudi za pomoč Severnemu Vietnamu. Ni znano koliko časa bo Rodriguez ostal v Moskvi. Sovjetski listi so objavili vest, da na zadnjih volitvah, ki so blie 16. marca, ni bilo izvoljenih 171 poslancev od nekaj čez milijon poslancev za razne deželne, občinske in druge odbore Zanimivo je, da je na prvem mestu z neizvoljenimi poslanci Kirgiška republika, sledi Ukrajina in Belorusija, kar priča o določenih nacionalnih trenjih v teh republikah. V Budimpešti so danes proslavili 50-letnico prve madžarske komunistične republike iz 1919. leta Bela Kuna. Med svečanim govorom v skupščini sta dva predstavnika kitajskega veleposlaništva zapustila dvorano, ko je predsednik skupščine Gyula Kallai omenil in obsodil kitajske provokacije na sovjetsko - kitajski meji. Ob isti priložnosti so odlikovali razne madžarske predstavnike in med njimi tudi filozofa Lukasa, kj ima sedaj 84 let in ki je bil v času prve madžarske republike komisar pri 5. diviziji madžarske rdeče armade in ki je v vladi Nagyja prevzel ministrstvo za kulturo. Iz diplomatskih virov se je v Aižiru izvedelo, da bo predsednik sovjetskega vrhovnega sovjeta Nikolaj Podgorni obiskal Alžir na uradnem obisku med 26. in marcem. 31. Aprila v Rovinju 25-ldnica bataljona Pino Budicin REKA, 21. — Pripadniki italijanske etnične skupine v Jugoslaviji bodo letos 5. in 6. aprila slovesno proslavili 25-letnico ustanovitve bataljona Pino Budicin. 5. aprila bo v Rovinju, kjer ja bil ustanovljen bataljon, zbor bivših borcev bataljona in mladinskih enot. Ob tej priložnosti bodo pel-krili tudi spominsko ploščo padlemu borcu tn udeležencu narodnoosvobodilne vojne Tenerju Rosettu, ki je padel v borbah v začetku 1940. leta. Naslednjega dne bo v Rovinju ljudski zbor, na katerem bo poleg Hrvatov in Italijanov, prebivalcev tega kraja, sodelovalo o-krog 500 borcev, pripadnikov italijanske etnične skupine. Ob jubileju bataljona Pino Budicin bodo tudi bogate kulturno - umetniške prireditve, v katerih bodo sodelovati italijanski ansambli Rovinja, Pulja, Vodnjana, Reke in Kopra Prav tako bodo v Rovinju odprti razstavo o prispevkih Italijanov v narodnoosvobodilni vojni in razstavo del slikarjev italijanske etnične skupine. Za načrtno urbanizacijo v Jugoslaviji POZIV ZAH0DN0BERLINSKEGA ŽUPANA ZAVEZNIKOM Zaradi «veta» grških oblasti Ukinjena preiskava o grških jetnikih ATENE, 21. — Podkomisija za človečanske pravice Evropskega sveta, ki je že od 10. marca v Grčiji, da bi se prepričala o ravnanju s političnimi jetniki, je danes predčasno zaključila svoje delo zaradi ovir, ki jih ji je postavila grška vlada. Schiitz zahteva prepoved nacistične stranke Notranji minister Benda meni, da je to vprašanje sedaj zrelo BONN, 21. — Notranji minister Benda je med današnjo parlamentarno razpravo o proračunu izrekel mnenje, da je vprašanje pre povedi nacionaldemokratske stran ke sedaj zrelo. Njegovo ministr stvo je zbralo v zvezi s to naci stično stranko mnogo materiala, ki s pravnega vidika zadostuje, da vrhovno sodišče stranko prepove. Benda pa je poudaril, da zvezna vlada lahko svobodno odloča, ali je politično bolj umestno boriti se proti skrajnim desničarjem z drugim orožjem. Liberalni voditelj Genscher je izjavil, da on ima rajši politično borbo kakor prepovedi. Ugotovil ie, da izkušnje v weimarski repu toliki dokazujejo majhno učinkovitost prepovedi strank. Po njegovem mnenju bi morali politične stranke prepovedati za omejen čas, zato da lahko popravijo odločitve na tem področju, (n. pr. v primeru komunistične stranke, ki jo je vrhovno sodišče prepovedalo pred desetimi leti). ten« in tednika ((Deutsche National und Solda ten Zeitung« v zahodnem Berlinu. Zahodnoberlinski župan pa je pozval tri zahodne zaveznike, naj to stranko prepovedo v zahodnem Berlinu. Zahtevo je župan Schiitz poslal predstavnikom ZDA, Velike Britanije in Francije. 2e 3. oktoora lani je napravil župan podoben korak, toda njegova zahteva je avtomatično padla, ker se je berlinska federacija omenjene stranke razpustila. Pozneje pa je sklenila obnoviti svojo dejavnost v zahod nem Berlinu. Schiitz poziva zahodne države, ki jamčijo1 za Berlin, naj poleg tega Poziv grški vladi naj ukine taborišča BEOGRAD, 21. — Jugoslovanska hga za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov je poslala grški vladi pismo, v katerem izraža globoko zaskrbljenost nad usodo grških demokratov, ki so v koncentracijskih taboriščih. Pismo poziva vlado, naj zapre taborišča in pripornikom vrne osnovne človeške pravice. Narodi Jugoslavije, prav tako kot narod Grčije, se poudarja v pismu, so se v drugi svetovni vojni seznanili s strahotami koncentracijskih taborišč in zato so posebno občutljivi ko gre za ponovitev podobnih metod, še- posebno, ko to zadeva prijateljsko grško ljudstvo Jugoslovanska liga za mir, ne odvisnost in enakopravnost narodov je pred dnevi prejela poziv 1100 grških demokratov, ki so v taborišču na otoku Lerosu. Podoben po ziv so grški demokrati poslali številnim vladam, političnim in drugim organizacijam na svetu s prošnjo, da se pri grški vladi zavzamejo za razpustitev taborišč. V poročilu komisije je rečeno, ■ prepovedo- prodajanje glasila naci-da Ji grške oblasti nišo dovolile | stične stranke ((Deutsche Nachtrieh- KARACI, 21, — V zadnjih dveh tednih je bilo v Dakkl, prestolnici Vzhodnega Pakistana, devetintrideset ljudi ubitih med neredi, med katerimi je prišlo tudi do plenjenja in do požigov. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Zvezni gospodarsko in kulturno prosvetni svet zvezne skupščine sta danes po skupni seji, na kateri je predsednik komisije za urbanizacijo in prostorno ureditev Jugoslavije poročal o tezah osnovne politike urbanizacije in prostorne ureditve, na ločenih sejah sprejela predložene teze, ki bodo dane v javno razpravo. Teze vsebujejo osnovne postavke bodoče politike ureditve mest ter ostalih naselij in krajev Jugoslavije, da bi se preprečilo ponavljanje napak, s katerimi se danes borijo mnoge razvite države zaradi naglega in nenačrtnega širjenja mest ter naglega naraščanja mestnega prebivalstva. Računa se namreč, da se do v zadnjih desetletjih tega stoletja mestno prebivalstvo Jugoslavije podvojilo, medtem ko se bo površina mest povečala za štirikrat. Pogled v to prihodnost zahteva, da se pravočasno sprejmejo ukrepi, da se mesta in ostali naseljeni kraji načrtno razvijajo. Na skupni seji so se poslanci seznanili tudi s predlogom zakona o pripravah za sprejem srednjeročnega načrta razvoja od 1971 -1975, ki naj bi ustvaril pogoje za nadaljnje zmanjšanje razlik v produktivnosti in življenjskem standardu v primerjavi z razvitimi državami ter s hitrejšim razvojem nezadostno razvitih krajev. Analize kažejo, da so možnost, da se narodni dohodek na prebivalca do konca 1975. leta poveča za nad 1000 dolarjev letno, in da Jugoslavija s tem doseže nadaljnjo stopnjo nekaterih razvitih srednjeevropskih držav. V zveznem svetu in v zvezni skuščini je bila žela živahna razprava o predlogu za spremembo in doponlitev osnovnega zakona o delovnih odnosih Številni poslanci so namreč izrazili nesoglasje z nekaterimi predlogi zakonodajne komisije, posebno s predlogom, da se avtomatično upokojijo vse osebe, ki dosežejo polno delovno dobo Ta predlog je po mnenju nekaterih poslancev v nasprotju z ustavo, ki jamči vsakemu pravico do dela. Ne manj živahna razprava Je bila tudi o načrtu splošnega zakona o novem zdravstvenem sistemu. Večina poslancev Je bila za to, da se z zveznim zakonom zajamči polna zdravstvena zaščita za vse otroke do sedmih let in da se ureditev tega vprašanja ne prepusti republikam. B. B. MILAN, 21. — Danes so razpravljali na novinarskem krožku pod predsedstvom senatorja Giovannija Leoneja o temi »razorožitev policije?* BIL JE EDEN NAJBOLJ SPRETNIH VOHUNOV «Cicero» živi v skrajni revščini Kaj je napravil s 150.000 funti, ki so mu jih izročili nacisti? MttNCHEN, 21. — Znani vohun «Cicero», ki je med drugo svetovno vojno izročil Nemcem tajne dokumente, ki jih je vzel iz železnih blagajn poslaništva Velike Britanije v Ankari, živi v skrajni revščini v MUnchnu. Eliezar Bazna, z vohunskim imenom «Cicero», ima sedaj 65 let in se preživlja izključno s podporo za brezposelne. Rekel je, da bo zahteval pokojnino za usluge, ki jih je napravil Nemčiji, vendar noče spregovoriti o 150.000 funtih, ki so mu jih nacisti izročili 1944, leta kot nagrado za njegovo udelova-nje». . Bazna priznava, da so bili fun.i veljavni, vendar noče povedati kje je končala ta tedaj bajna vsota denarja. Eden od funkcionarjev ankarskega poslaništva tretjega reicha Ludwig Karl Moyzisch, ki je vohunu osebno izročil denar, je potrdil Baznave izjave. Moyzisch, ki stanuje v Avstriji, je potrdil novinarju «Bild Zeitunga« iz Hamburga, da funti, ki jih je izročil «Ciceru», niso bili ponarejeni Sicer pravi, je vsaka polemika zaman, ker je glavna britanska banka že 31. januarja 1966. leta vzela tedanje bankovce iz prometa. NEAPELJ, 21. — Patrulja finančnih straž je zajela danes na avto cesti Salerno - Reggio Calabria dva tovornjaka, ki sta pod zaboji pomaranč prevažala cigarete tihotapskega izvora. Šoferja enega tovornjaka so aretirali, drugi pa jim je ušel s tem, da je preplaval reko Sele, ki teče ob cesti in izginil v goščavi. V RIO DE JANEIRU Številne aretacije domnevnih komunistov RIO DE JANEIRO, 21. — Politična policija je včeraj aretirala kakih 20 oseb, med katerimi je bilo tudi več novinarjev. Oblasti domnevajo, da so bile aretirane osebe v stikih s komunistično celico, ki so jo v sredo odkrili v predmestju Rio de Janeira. IZ MEHIŠKIH ZAPOROV Direktor organiziral množični beg pripornikov TEHUACAN (Mehika), 21. - Množični beg iz mehiškega zapora v Tehuacanu: z 52 priporniki, od 62, ki jih je bilo v zaporu, sta zbežala tudi direktor zapora in jetniški narednik. Sedem pripornikov, ki jih je policija ujela, je izjavilo, da je množični beg organiziral direktor zapora. Vse kaže, da so priporniki namenjeni v Hauxtlo, gorsko vasico, kjer se skrivajo osebe, ki se pečajo z mamili. Policija ni mogla ugotoviti zakaj je direktor zapora organiziral beg. Samo 6.000 lir plena Ncapeljčan napadel in oropal boksarja NEAPELJ, 21. — Neznanec je ponoči napadel in oropal 21-letnega ameriškega boksarja Joseja Willer-ma Pereio iz Corpus Christi v Teksasu, ki je prišel na obisk k bratu Charlesu, ki kot podčastnik služi vojaški rok pri poveljstvu NATO v Bagnoliju. Neznanec je proti boksarju naperil samokres in zahteval denarnico, v kateri pa je bilo le 6000 lir. RESNE SKRBI PRINCA NORODOMA SIHANUKA Surovo ravnanje angleških padalcev z otočani na Anguilli, ki so jih zaradi telesne preiskave spravili pod grožnjo orožja pred zid IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllilllHIIIIIlIlllIlIlliiiiiuilllllllllllllllllllllIllIUIIIIR JAVNO MNENJE 0 BURKASTI BRITANSKI VOJAŠKI AKCIJI NA ANGUILLI Edini praktični rezultat: izgon Američana in zaplemba štirih zarjavelih starih pušk Laburistični poslanci sprašujejo vlado, koliko bo ta poseg stal davkoplačevalce LONDON, 21. — Sarkastično pisanje tiska, posebno ameriškega, o britanski invaziji Anguille, je spravila vlado njenega veličanstva v kaj slabo luč, še posebno, ker vsi brez izjeme podčrtujejo dejstvo, da se britanska vojska, ki je šla «mirit» miroljubne črnec, ni upala storiti nekaj podobnega z uporno Rodezijo. Bolj smešnega položaja, v katerega je zašla vojska, sl ni mogoče zamisliti. V dolgem članku «Daily Mail» vprašuje «zakaj Wilson nam ne pojasni razloga« in pravi, da so bile vesti o Anguilli pretirane. Vsi časniki podčrtujejo, da padalci niso našli na otoku, kot so hoteli prikazati, tolp ameriških gangsterjev, medtem ko so v političnih krogih mnenja, da je vlada napravila grobo napako ne samo glede položaja na Anguilli, temveč tudi glede reakcije, ki bi nastale v drža- VPRAŠANJA IN ODGOVORI Višina pokojnine po plačanih dajatvah Vojaška doba in vojna pokojnina Tako v našem listu kot v drugih sem že večkrat čitai na n: piše ei-tateij D. Puntar, da se sedaj višina pokojnine računa na podlagi višine plače,, Ki jo jc posameznik imel v razdobju zadnjih treh let Vsi pa vemo, da je plača od meseca do meseca precej razhena, saj vsebuje razne dodatke doplačila za nadure, za nočno delo itd. Zanima me, kaj se jemlje pri določanju višine pokojnine v poštev, ali dejanski mesečni prejunki, ki jih posameznik prejme, ali pa že vnaprej določena osnovna plača. Razlika med to in dejanskimi prejemki je tako velika, da ima nedvomno svojo važnost, na kateri znesek bodo zaračunali odgovarja ioči odstotek in tako določili pokojnino. Čitatelju lahko na kratko odgovorimo, da se višina pokojnine zaračuna na tisti znesek, za katerega je delodajalec plačal odgovarjajoče socialne dajatve Istočasno, ko zavarovanec napravi prošnjo za prejem pokojnine, mora prošnji priložiti tudi izjavo delodajalca, v kateri so navedene vse plače zadnjih treh let. Brez te izjave, bo socialni zavod določil sam višino plače, na podlagi prejetih socialnih dajatev. Seveda bo socialni zavod primerjal izjavo delodajalca s prejetimi socialnimi dajatvami, ter ugotovil ali te odgovarjajo višini olac, ki jih je delodajalec v svoji izjavi prijavil. Če tega sorazmerji ni, ah bo delodajalec doda! manjkajoče zneske, ali pa bo uslužbenec ob manjšo pokojnino. Za neplačane zneske zadnjih pet let, poskrbi socialni zavod po uradni poti za njih vnovčenjc. za dobo pa, ki presega pet let, mora za vnovčenje poskrbeti uslužbenec sam. Tako je danes po novem pokojninskem sistemu toliko bolj važno kot prej, da višina socialnih dajatev res odgovarja višini plače ki jo prejme uslužbenec, kajti le tako bo lahko višina pokojnine od govarjala dejanski plači Ravno za to pa, da bi se izognili nepravilnemu plačevanju soc tonih dajatev, je v načrtu z letošnjim letom nova oblika plačevanja socialnih dajatev. VOJNA POKOJNINA Drugo vprašanje, na katero bomo odgovorili danes, nam ga je zastavil čitatelj O Vo'k. ki nam piše: Osem let sem prežive v vojski, kjer sem dobil tudi manjšo rano in zato mi je bila nedeljena nizka vojna pokojnina, ki jo prejemam že nekaj let. Ko sem pred kratkim dopolnil 60. leto in napravil prošnjo za prejem pokojnine, so mi na u-streznem uradu povedali, da mi ne morejo priznati osemletne dobe, ki , sem jo preživel v vojski, v prid pokojnine, ker za to dobo pač že prejemam vojno pokojnino. Ali je to res in če je, ali je pravilno? Če je ali ni pravilno je to res. Zakon iz leta 1958 št. 55, ki predvideva, da se doba odslužena v voj ski prizna v prid pokojnine, pravi tudi: »Doba odslužena v vojski tako v prvi kot v drugi svetovni vojni se ne prizna v prid pokojnine tistim, ki na račun te dobe prejemajo že kakršnekoli prejemke.* Čitatelju lahko rečemc samo še to, da se nahajamo spet pred eno izmed tolikih nedoslednosti, ki jih vsebuje italijanska zakonodaja na pokojninskem področju. vi in v tujini. Vlada ni jasno povedala razlogov vdora in ker ni stopila v stik s tiskom, česar se večkrat na široko poslužuje, pomeni, da je v zagati. Nekateri laburistični poslanci so zahtevali pojasnitev razlogov izkrcanja in hočejo zvedeti za praktične rezultate te akcije In koliko ho ta burka stala davkoplačevalce. Arthur Lewis je vprašal vlado, če morda vesti o premikanju čet pred Izkrcanjem ne predstavljajo kršitev državnih tajnosti. Danes so v Londonu javili, da se je na Anguilli izkrcalo še !40 britanskih vojakov. V Londonu so tudi potrdili, da se je predsednik otoka Ronald VVebster, ki je pred dvema letoma načeloval gibanju, Ki se je odcepil od federacije s St. Kittsom in Nevisom, sestal z britanskim vladnim komisarjem To-nyjem Lcejem, kateremu je postavil pogoje za razgovor z vlado. V brzojavki VVilsonu VVebster pravi, da je pripravljen na razgovor s parlamentarno ln z vladno delegacijo pod pogojem, da se vse britanske čete umaknejo z otoka in da odpokli čejo tudi Leeja. Angleškim novinarjem, ki so v velikem številu prišli na otok, je VVebster dal razumeti, da bi bil pripravljen na federacijo z angleškimi Deviškimi otoki, vendar je dodal, da mora prebivalstvo potrdili z referendumom vsak nov ustavni načrt. Predlog o referendumu, med katerim bi prebivalstvo glasovalo ali za neodvisnost, ali za združitev z Deviškimi otoki ali za federacijo s St. Kittsom, je britanski funkcionai Lee zavrnil. Medtem ko se je 144 britanskih padalcev izkrcevalo na otoku Antl gua jc na tisoče prebivalcev St. Johna demonstriralo proti zasedbi bližnjega otoka Anguilla. Številni demonstranti so nosili transparente, na katerih jc bilo napisano «Velika Britanija jc kršila deviško Anguil-lo« in «Obsojamo topovsko politiko«. Britansko zunanje ministrstvo proučuje vsebino Websterjeve brzo- sta zbežal. Morilca so kasneje zajeli, vendar niso prepričani v resničnost njegovih izjav, češ, da sta se z Longobardom borila z nožem, ker so preiskovalni organi našli le en okrvavljen nož, ki je pripadal D’Agosti. javke, v kateri je rečeno, da je' jejo «Piazza del Calvarion. pripravljen na razgovor le pod po- Dvoboj se je zaključil s smrtjo gojem takojšnjega umika čet z o-1 .Longobarda, medtem ko je D’Ago-toka. Predsednik konservativne stranke Antony Barber je danes izjavil v Londonu, da anguilska zadeva ne samo dokazuje, da Anglijo upravlja nesposobna vlada, temveč tudi o neverjetni neumnosti vlade pri urejanju zunanjih zadev. Časniki pa trdijo, da je edini praktični rezultat invazije britanskih čet na otoku izgon ameriškega državljana Jacka Holcomba in zaplemba štirih zarjavelih pušk. Časniki objavljajo tudi karikature, ki označujejo burkasti značaj celotne vojaške operacije, «Evening News» jc objavil vinjeto, ki prikazuje zadovoljnega VVilsona med či tanjem uradnega poročila o položaju na otoku, medtem ko je na mizi pred njim nekaj turističnih propagandnih brošur. «Lepe plaže, krasen ribolov, kopanje brez nevarnosti. Zelo zanimivo;* komentira prvi minister, «o tem bom premislil za letošnje poletje.« Obrambno ministrstvo je javilo, da bodo odpoklicali v začetku prihodnjega tedna drugo Četo drugega bataljona padalcev, ki so jih poslali na Anguillo. Med tednom bi morali odpoklicati, seveda če se bo položaj izboljšal, tudi prvo četo istega bataljona padalcev, katero pa bodo zamenjale inženirske čete, katerim bodo poverili le tehnične naloge pri nudenju pomoči civilnemu prebivalstvu otoka. Kakšno pomoč lahko nudijo kolonialisti pa si lahko predstavljamo. 32 km od Sao Paula Veliko mrtvih in ranjenih pri hudi železniški nesreči SAO PAULO, 21, — Potniški vlak, ki je po okvari, zavozil naprej, je treščil v lokomotivo, na katero bi ga morali priključiti. Zaradi nesreče, ki se je pripetila na progi Santos — Jundiai, kakih 32 km od Sao Paula, je umrlo več kot 30 oseb, dvesto potnikov, od katerih je 15 resno, pa je bilo ranjenih. Število žrtev še ni točno znano, ker so številni potniki še vedno v razbitih vagonih. Zaradi dežja in odjuge Velike poplave ob sovjetsko romunski meji MOSKVA, 21. - Čete in amfibijska sredstva so poslali do karpatskih hribov z namenom, da pomagajo pri izselitvi ljudi s področja, ki ga je zaradi prestopa bregov Dnjestra zajela huda poplava, kakršne ne pomnijo že 20 let. Glasilo sovjetske armade pravi, da se čete poslužujejo dinamita, da prebijejo led, ki pokriva reko na sovjetsko - romunski meji. Časnik trdi, da je do poplave prišlo zaradi močnega deževja in predčasne odjuge v hribih. Izročilo je mamino denarnico neznancu Preveč radodarno 4-letno dekletce MENLO PARK (Kalifornija), -21. — Neki neznanec je potrkal na vrata stanovanja gospe Adele Li-berman. Odprla mu je 4-letna hčerka, katero je neznanec vprašal po materi. »Spi,* je rekla mala Robin. «V redu,* ji je odgovoril neznanec in jo zaprosil, če bi mu lahko prinesla mamino denarnico. Dekletce je šlo v sobo in se vrnilo z denarnico, ki jo je izročilo neznancu. Ta je pobral iz nje 45 dolarjev, vrnil denarnico dekletcu in se s prijaznim nasmehom poslovil od preveč radodarne Robin. Kambodža, stisnjena med Vietnam, Laos in Tajsko, prav gotovo sodi med tiste države, ki so se prizadeto in iskreno zavzemale za mir v Vietnamu; sedaj, ko je s pariškimi pogajanji mir na prijemljivem dosegu, pa se za khmersko kraljevino postavljajo novi problemi in nove dileme. Nakazal jih je set države princ Sihanuk 6. marca, ko je govoril na stodeset minut trajajoči tiskovni konferenci v Pnom Penhu: Št> kbmerske države je sicer že večkrat posredno in megleno opozoril na prisotnost severnovietnamskih čet na ozemlju svoje države, vse prisotne pa je tokrat presenetilo, da je tako odkrito, ostro in konkretno govori! o »tujih četah na khmerskih tleh*, «so Vietnamci, ki so se infiltrirali v Kambodžo. Zaradi tega sem zelo v skrbeh. Američani jih nikoli ne bombardirajo. Bombardirajo samo področja, kjer jih ni; kjer ni posameznih Vietnamcev, ne vietnamskih enot,* je rekel in potrdil, da so v Kambodži tako pripadniki FNO kot pripadniki viet-minha, to je vojska DR Vietnama. Svoje trditve je podprl z zemljevidom, ki mu ga je pripravil poveljnik khmerske vojske general Lon Nol; po teh podatkih so enote FNO jugovzhodno od mesta Gen-mourodom v provinci Mundulkiri; ! 60 kilometrov od ondot, na južno-j vietnamski strani meje je oporišče ! ameriških «zelenih berelk* to je posebnih enot ameriške vojske. Kar-j ta, ki jo je predložil general Lon I Nol, govori tudi o enotah »vietkon-! ga in vietminha* med mestoma Bo | Kanh in Bo Keu v provinci Rata-nakiri: onstran rr.eje. v Južnem Vietnamu je taborišče »zelenih be-retk* v mestu Duc Ko... Šef khmerske države je poslušalcem razložil, zakaj Američani bombardirajo Kambodža. «Radi bi nas prisilili, da pokleknemu pred njimi, da se odrečemo nevtralistični politiki... da jim dovolimo, da bi se vrnili...* je rekel. Pred kakšnimi problemi torej stoji Kambodža v času, ko se vietnamska vojna po vsem videzu izteka? Vlada v Phnom Penhu je leta 1963 zajezila naraščajoči ameriški vpliv v deželi take. da je nacionalizirala večja poajetja, predvsem zunanjo trgovino. Ameriško kambo-ški odnosi so se sicer zaradi tega zaostrili do take mere, da je usahnila ameriška pomoč, diplomatski odnosi pa so bili prekinjeni, toda vlada si je s tem vendarle zagotovila nesporno nadzorstvo v nacionalnem prostoru. Cdtistihmal je veljalo geslo »svoje težave premagujemo z lastnimi močmi in napori*, čeravno je Kambodža še vedno prejemala pomoč od socialističnih držav, Francije in Zvezne republike Nemčije. Vendar je bilo nezaupanje do tujega kapitala tako močno, da je v državnem merilu prevladovala avtarhična linija; zmanjšana stopnja gospodarske rasti je bila cena, ki jo je Kambodža pla čala za neodvisnost svoje politične akcije. Z leti se je to sprevrglo v svoje protislovje. Iz šol je prihajalo vedno več izobražencev, ki zaradi zmanjšane stopnje gospodarske rasti niso našli zaposlitve; «rdeči Khmeri*, skrajno levičarsko gibanje, ki je v zadnjih letih s podporo tujine sprožilo ze nekaj oboroženih uporov, je črpalo svoje vodstvene kadre predvsem med temi izobraženci. To pomeni, da bi nadaljevanje takšnega kurza v prihodnjih letih še bolj zaostrilo notranja protislovja, ki bi postala toliko bolj eksplozivna, če bi po končani vojni v Vietnamu na kamboškem ozemlju ostale enote »vietminha in vietkon-ga», o katerih je na tiskovni kon- ferenci govori) Sihanuk, in če bi se nadaljeval pritisk, ki ga danes Kambodža čuti na vzhodni in na zahodni meii. V novih okoliščinah skuša Kambodža uloviti novo ravnotežje, da bi očuvala svojo neodvisnost in svobodo akcije. «Stalnica naše politike je prijateljstvo s Kitajsko, ZSSR in Francijo,* je rekel Sihanuk 10. januarja in torej navrgel: «Ne izključujemo pa pomiritve z ZDA in celo s Tajsko, če bi ti dve državi priznali nedotakljivost naših meja,* kajti vsaka racionalna politična šola pravi, da je najbolje imeti čim več prijateljev in cim manj nasprotnikov. Ravnotežje pa je treba ujeti tudi doma. Novo gospodarsko in upravno usmeritev je princ nakazal v govoru, ki ga je imel 29. decembra ob otvoritvi parlamenta; »Kambodža se od avtarhije spet odpira navzven,* so takrat zapisali nekateri komentatorji. Gre za težnjo, da se pospeši gospodarska rast dežele. Že januarja je bila nacionalna valuta tiel postavljena na realno podlago; razmerje med tielom in dolarjem je od 35:1 zdrknilo na 50:1, to naj bi poživilo zunanjo trgovino. Kambodža je pristopila k mednarodni banki, da bi si omogočila dolgoročne kredite, lotila pa se je tudi široko zasnovane turistične akcije in je pripravljena dovoliti pristanek letalom družbe Pan American na dveh letališčih, če družba v Angkoru zgradi hotel in vse, kar je za turizem potrebno; najbolj daljnosežni pa so načrti s pristaniščem Siha-nukville, o katerem Kambodžani razmišljajo, da bi ga spremenili v prosto carinsko cono, ki bi privabila tujo industrijo. Ameriška intervencija v Vietnamu je pretresla ves azijski jug?" vznod. Mir, ki se s težavo poraja za konferenčno mizo na aveniji Kleber, je v ta prostor vnesel nove elemente, ki jih države na periferiji tega konflikta morajo upoštevati-Kar se Kambodže tiče, je treba reči, da z enako treznostjo išče načine in poti, kako ohraniti svojo politično in ozemeljsko nedotakljj' vost v novih razi..erah, kakor jih je iskala takrat, ko je v Phnon1 Penhu upravičeno prevladovala bojazen, da se bo vojna razširila ‘h zajela tudi khmersko državo, kateri je v indokitajskem prostoru edini uspelo ostati zunaj divje igre velesil za vpliv in prestiž. 100 kg čokolade Največji pirh na svetu sc jc sesul LONDON, 21. — Bil je najbolj pričakovan trenutek vseh tovarnarjev čokoladnih velikonočnih pirhov-ureditev največjega pirha na svetu. Toda vse kaže, da so se tehniki zmotili v računanju, zaradi cesar se je ogromno, 100 kg težko cOj koladno jajce, brž ko so ga vzel iz forme, sesulo Velikanski pirh je napravila ne; ka tovarna v severni Angliji in h* ga morali od ponedeljka do veliK^ noči razstaviti v neki londonski veletrgovini. Glasnik veletrgovine J izjavil, da so bili tovarnarji zapre" paščeni zaradi neuspeha in da bo do namesto enega velikega napra" vili štiri manjše pirhe, ki jih boo podarili neki otroški bolnišnici- Volnena obleka z jopo iste barve z okrasnim našitkom druge ve, ki se vskiaja s klobukom. (Ente Moda — Turin) V Malinesu v Belgiji Silovit požar v skladišču plina pri re- BRUSELJ, 20. — Ponoči je Malinesu v Belgiji eksplodiral zervoar butana, zaradi česar je izbruhnil silovit požar. Plameni so uničili 25.000 litrov plina in bližnjo žago. Gasilci nadzorujejo položaj, vendar obstaja nevarnost, da se požar razširi na bližnja skladišča. Eksplozija je razbila vse šipe na hišah do 200 m daleč. Kakih 20 ljudi je bilo ranjenih, štiri gasilce pa so morali sprejeti v bolnišnico. Ponoči na praznem trgu Tragični zaključek «kmečkcga dvoboja» RAGUSA, 21. - V Vittoriji je 19-letni Salvatore D’Agosta zaril med ((kmečkim dvobojem* nož v srce 20-letnemu delavcu Giuseppu Longobardu, ki je v bolnišnici kmalu po sprejemu podlegel poškodbi. Mladeniča sta se zvečer sprla nekem baru. Prijatelji so ju spremili proti domu, a D’Agosta je kma- Informacije turistične zveze Slovenije gorenjska V Bohinju sta zaprta hotela Belle-vue in Triglav. V drugih hotelih in v zasebnih sobah je dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi na Voglu. Žičnica na Vogel, sedežnice in smučarske vlečnice redno obratujejo. Na Bledu je dovolj prostora v za sebnih turističnih sobah, medtem ko priporočajo za hitele rezervacije. Večina hotelov bo zasedenih v času planinskih prireditev to je do 24. marca. V Ratečah in v Planici je do 24. marca vse zasedeno. Vlečnica v Planici redno obratuje. V Mojstrani je dovolj prostora v hotelu in v zasebnih turističnih sobah. Vlečnica ne obratuje Na Jesenicah in v okolici je povsod še dovolj prostora. Prostor je tudi v Domu pod Golico, v smučarskem domu v Črnem vrhu in na Planini pod Golico. V Tržiču, Podljubelju in na Ljubelju je dovolj prostora. Prostor je tudi v Domu na Zelenici. Dom na Kofcah je zaprt. Dovolj prostora je v Domu pod Storžičem. Dom na Kriški gori je odprt samo ob sobo tab popoldne in ob nedeljah. Dom na Dobrči je zaprt. Žičnica in obe vlečnici na Zelenici obratujejo. Vlečnica v Hrastih pri Tržiču obratuje. V Kranju je dovolj prostora v obeh hotelih in pri zasebnikih Hotel na Šmarjetni gori je spet odprt. Dovolj prostora je na Jezerskem, v Pred; dvoru in na Krvavcu. Počitniški dom Rade Končar v Bašlju pri Preddvoru je odprt samo ob sobotah in nedeljah Žicnlca in vlečnica na Krvavcu obratuieta. Cesta na Jošt je prevozna do lavornika. Zim sko kopališče v Kranju je odprto. V Škofji Loki je prostor v hotelu Krona in pri zasebnikih Prostor je v planinskem domu na Lubniku in v Loški koči na Starem vrhu. V Po- ne obratujeta. PRIREDITVE: Smuški poleti v Planici, ki bodo do 23. marca, se bodo začeli vsak dan ob 10.30. Po novih določilih FISA bodo skoki vseh treh dni, to je v petek, soboto in nedeljo, enakovredni in bodo za končno uvrstitev upoštevali najboljše skoke ne glede na to, kateri dan so jih tekmovalci dosegli. Vstopnice za planiško prireditev stanejo za šolsko mladino in vojake 2.50 dinarja, za otroke od 8. do 14. leta v spremstvu staršev C dinarjev in za odrasle 10 dinarjev. Majhna sprememba je samo v nedeljo, 23. marca, ko obisk šolskih skupin v Planici ni predviden. Tega dne bodo morali tudi vojaki plačati 5 din. Cena za parkiranje motornih vozil v Planici znaša 5 din za osebna vozila, 10 din za kombije in 30 din za avtobuse. Avtobusi, ki bodo pripeljali danes šolsko mladino, bodo plačali za parkiranje samo 15 din. Vozniki, ki bodo želeli v času smuških prireditev pripeljati do Planice, bodo morali opremiti svoja vozila s trikotnimi nalepkami. Prireditelji posebej opozarjajo, naj se vozniki motornih vozil točno držijo navodil, ki so bila objavljena v časopisju. Turistična agencija Turist bo priredila v nedeljo, 23 marca izlet v Planico Prevoz in vstopnina na prireditev stanet-i skupaj 32 dinarjev. Odhod je :,b 6. uri izpred poslovalnice Turist, Trdinova ulica 3 v Ljubljani. Prijave sprejemajo še danes do 19. ure V galeriji na Loškem gradu je odprta razstava slikarskih del Maksima Sedeja. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljuoljani je zaseden hotel Turist, hotel Ljubljana transport pa v Kamniku, Kamniški Bistrici in I Toplicah je dovolj prostora. V na Veliki planini. V Domžalah, Li- teških Toplicah je nekaj Pr je tiji in okolici je še dovolj prostora.1 samo v depandansi, medtem Lovska koča v Štorovju pri Gabrov-1 zdravilišče zasedeno. Dovolj štora je v Črnomlju, Met.iKJ- ^ niči in Trebnjem. Prostor J® Prva francoska podmornica na atomski pogon »Redoutable* je že Jo v Vittoriji zaradi vsakoletne pripravljena za poskusne vožnj? Na spki: zadnja dela na podmor niči v ladjedelnici v Cacrbourgu lu dohitel Longobarda in ga pova- ^SA1 Ila ouuwl vlIlu. , ± bil na ((kmečki dvoboj*, ki bi mo-1 !janski in Selški doiim je povsod ki, oddaljena 15 km od Litije, je odprta Dovolj prostora je na Ku-reščku, v Polhovem Gradcu in na Vrhniki. Na Zaplani je še dovolj snega za smučanje. Vlečnica redno obratuje. Dovolj prostora je v Turističnem domu na Travni gori. Prostor je v Rakovem Škocjanu, Cerknici in v vseh krajih v okolici Cerknice. V Rakovem Škocjanu in v Žilcah postrežejo gostom z žabjimi kraki. frireduve: V sredo 2. aprila bodo v Narodnem muzeju v Ljubljani odprli občasno razstavo — «Svetila». Razstavljenih bo približno 300 eksponatov in fotogra-fijskih posnetkov, ki prikazujejo zgodovinski razvoj svetlobnih teles od prazgodovine do modernih časov O razstavi bodo izdali obsežen katalog s 33 ilustracijami. V Ljubljani so odprti vsi muzeji s stalnimi in občasnimi zbirkami. Na Gradu Goričane jc odprta razstava, ki prikazuje indijsko ljudsko umetnost. V Mali galeriji razstavlja do 23. marca ameriški slikar' Andrevv Stasig, od 25. marca dalje pa Tinca Stegovec. V Narodni in Univerzitetni knjižnici je odprta razstava drobne grafike slikar a M-ihe Maleša. V dvorani Tivoli bo; sta nastopila 22. marca ob 19. uri v okviru zvezne košarkarske lige Olimpija in Železničar. V dvorani Tivoli bo 28. 29. in 30. marca meddržavni rokometni turnir med Dansko, ČSSR, Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo. PRIMORSKA V Piranu in Portorožu je dovolj bo zaseden danes', 23 in 27.' marca.1 prostora v vseh hotelih in v zaseb-V drugih hotelih i: v zasebnih so- nili turističnih sobah, bah je dovolj prostora. Motel -■ v planinskih domovih na Liscv‘'mo-horju, Frati in Mirni gori. z8-va Miklavž in Gospodična sCa prta. Novert> V Dolenjskem muze.u v i jn mestu je odprta razstava s grafik Riharda Jakopiča. ŠTAJERSKA ,j V Celju in Mariboru F je prostora v vseh hotelih. 1 r isW na Gori Oljki. Svetini, v Krkoči in Mozirski koči. Na M • y skem Pohorju je dovolj ProSnovoli vseh hotelih in domovin- jU, prostora je v Šlovrencu na * g|0. Slovenski Bistrici, Lenartu prvenski h Goricah in v Ptuju-ta sta kopalna bazena na in v Laškem. ... salo^ 29. 11,1 Prireditve: V Likovnem — rc8 DOLENJSKA ral biti na «Piazza dei Martlri*, ki dovolj prostora. Prostor je tudi v Mednem bo imel orostor samo še V Novem mestu jc nekaj pro- , srn*.*. i iJ »JI ------ 7' . r' • - li _1_ J_________ H.... _J v „ U.. \/ ,, U*vf,r*UV* Pv/ietm> io predstave Jezusovega pasijona ob udeležbi dramskih igralcev imenu- Litostrojskem domu cia Soriški pla-1 danes. Vse druge dni bo zaseden. V nini in pri zasebnikih v Ratečah.1 gostilni Cirman. v Mednem je še Smučarski vlečnici v Škofji Loki dovolj prostora. Dovolj prostora je štora v obeh hotelih. Prostor je tudi na Otočcu in na gradu Mokrice. V šmarjeških in Dolenjskih v Celju razstavlja do slikar Štefan Planinc. V rf je nem salonu Rotovž v Mari «EK' odprta razstava pod naslovon j,-spresivna figuralika mladeg poljanskega kroga*. Razstava J ure, prta vsak dan od 10. do • V v nedeljo pa od 10. do 1“’ ariboPi Umetnostni galeriji v wl.rUgtv» razstavlja skupina kiparjev pftZ-slovenskih likovnih umetnik • jo stava je odprta vsak dan 0 dejjO 13 in od 15. do 18. ure. v n pa od 9. do 13. ure. POMURJE mostom V Radencih je dovolj V ^e^-v zasebnih turističnih soban> j#jjJ tem ko je zdraviliški dom z .or V gostom, ki želijo dobiti Pr aCtje. Radencih, priporočajo reze v po' V Murski Soboti je prostor j0 tellh Diana ln Zvezda. Pr0* L6rr v Gornji Radgoni, Ljutomer -.^0 davi in na Goričkem. L naselje v Moravcih le zaPrI VAZNO ZBOROVANJE V DE5ENZANU O VPRAŠANJU LJUDSKIH HIŠ Nujno je treba izenačiti stanovanjske najemnine lavec dežele pri ustvarjanju in izvajanju deželne politike gradbenega razvoja. Že omenjena preobrazba ustanov IACP v smislu nekaterih potrebnih sprememb v njenih strukturah, pa bi vsekakor morala potekati tudi preko spremenjenih odnosov do ustanove GESCAL, ki ne bo mogla ostati to, kar je danes. Postavljeni predlog glede izenačenja stanovanjskih najemnin s pomočjo GESCAL predstavlja prvi korak v tej smeri. Ta ustanova bi se morala spremeniti v organ načrtovanja, katerega mesto bi bilo — v odnosu do javnih gradenj kot celote — nekje med onim za program in finansiranje. Ustanove IACP pa bi se morale — ostvarjajoč vse možnosti, izhajajoče iz čl. 27 zakona št. 60 — spremeniti v krajevne organe, ki bi jim bila poverjena uresničitev vsedržavnega gradbenega načrta, in to ne v podrejenem smislu, marveč na osnovi odgovornega izpolnjevanja svojih nalog, opirajoč se pri tem tudi na že omenjeno deželno organizacijo. Govora je bilo, končno, tudi o odnosih s stanovanjskimi najemniki. Padel je prediog, naj bi se našla oblika in način, da bi tudi njihovi predstavniki bili vključeni v upravne komisije s polno glasovalno pravico. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ £. Primožič-Primossi razstavil pri ENDAS Kljub mnogim rojakom, ki jih štejemo za slikarje v našem zamejstvu, ostaja dejstvo, da le dva dosledno živita edinole od slikanja. Eden je Lojze Spacal, ki sedaj razstavlja v galeriji Torbandena razkošne in drage preproge, lesoreze in tempere, drugi pa Emil Primossi-Primožič, ki se nam spet predstavlja v galeriji ENDAS z birko olj. Prvega pozna že vsak dijak, drugega pa le redek izmed naših razumnikov, ker je pač to skromen pa čeprav nadarjen samouk, tako skromen, da živi v samoti za robom mesta v večstoletni hišici, kjer mu je drobna osemdesetletna mati kot skrbna Sneguljčica, da se človek čudi, kako neki ne prilezejo zdaj iz dupline ogromnega, skoro pol tisočletja starega drevesa Disnegejevi palčki-rudarji. To drevo s hišico je slikar že prikazal v sliki, sedaj pa nam na tej razstavi podaja kamnito mizo pred njim. zanj važen motiv, ki naj mu verjetno prrinaša srečo, ker je v katalogu označen na drugem mestu, pred velikim oljem Ulice sv. Sebastjana, s katerim je uspešno tekmoval na novoletnem ex tempore, podobno kot na drugih v preteklem letu, odkoder sta sliki devinskega gradu in čolnov v sesljanskem zalivu. Primožič je prešel že razne ustvarjalne načine ter se ustavil pri sedanji nekoliko ekspresioni- liliji Slika s svečane otvoritve novega kat. doma v Števerjanu V Desenzanu je pred kratkim bilo zborovanje, kjer je bilo govora o gradnji ljudskih hiš. Bili so prikazani stari in nekateri novi problemi v zvezi s tem področjem, ki se zanje javnost iz razumljivih razlogov močno zanima. Kar je bilo na omenjenem zborovanju rečeno od strani predstavnikov ustanov IACP (Istituto Auto-nomo Čase Popolari) domala vseh severnih pokrajin države, je vsekakor vredno omeniti, saj je pri tem bil osnovni namen, da se s poglobljeno in vsestransko razpravo omogočita izboljšana organizacija in poslovanje omenjenih u-stanov. Predvsem je bilo v teh razpravah poudarjeno, pred kakšnimi tež-kočami se te ustanove vse pogosteje znajdejo pri izpolnjevanju svojih nalog s področja javnega gradbeništva, naj si bo zaradi stalnega naraščanja stroškov, naj si bo, ker za te namene ni na razpolago znatnejših državnih sredstev o-ziroma, ker je težko priti do potrebnega denarja pod pogoji, ki bi dovoljevali določitev znosnih najemnin. Iz podatkov je razvidno, da je leta 1948 znašaia cena za prostor 500 tisoč lir, leta 1955 800.000, leta 1964 1 milijon 300 tisoč, nakar se je leta 1967 povzpela na 1 milijon 400 tisoč lir. Ce k temu pristavimo še dejstvo, da cena denarja med obrestmi in amortizacijo znaša od 8 do 8,5 odstotka, v kolikor hranilnice in posojilnice niso več V stanju zadovoljevati zahtev po posojilih za gradnje stanovanj, se položaj še poslabša, Vtem ko je šc v i. 1957—58 50 odst. razpoložljivega denarja v hranilnicah in posojilnicah šlo na račun gradbenih posojil, pa se je ta kvota 1. 1966 znižala na 12,3 in leta 1967 na 9,4 odstotka. Med razpravo je bilo ugotovljeno oziroma poudarjeno, da se mnoge ustanova IACP pri izvajanju svojega programa izgradnje ljudskih stanovanj domala stalno sjrečujejo s povečanimi stroški, -zahvaljujoč za to predvsem izjemnim delom, kakršnega predstavlja, postavimo, urbanizacija, ki pa bi na osnovi čl. 44 enotnega besedila ž dne 28, IV. 1938 morala biti v breme občin. Te svoje dolžnosti pa mnoge občine zaradi gospodarskih težkoč, dragih zemljišč in dolgotrajnih procedur razlastitve ne morejo izpolnjevati. . Temu sledeče povišanje najemnin je v mnogih mestih med koristniki, razumljivo, povzročilo dokajšnjo nevoljo, zakaj le-ti te. najemnine v hišah, ki. jih je gradila IACP, primerjajo z onimi, ki jih v svojih za enaka stanovanja določa ustanova GESCAL, ali jih pa tudi primerjajo s stanovanji, ki jih je zgoraj omenjena ustanova že prej izgradila za nižjo ceno, pa jih je zaradi tega tudi lahko nudila pod ugodnejšimi pogoji. Posledica tega je biia, da stanovanjski najemniki za daljši ali krajši čas niso plačevali najemnine. Na osnovi tega se. je zatem pokazala potreba, da se na osnovi Zakonskih pobud pristopi k izenačenju najemninskih cen na področju javnih gradenj. Posebno pozornost so udeleženci zborovanja posvetili halogam in desetletne-tnu programu GESCAL, s poudarkom na pomanjkljivostih in napakah v zvezi z zakasnitvami pri Izvajanju lastnih programov, zakasnitvami, ki so povzročile, da je V nekaterih hranilnicah ostalo okrog 400 milijard neizkoriščenih. Bilo je nadalje rečeno, da bi hkrati s ponovnim finansiranjem GE SCAL bilo treba tudi pristopiti k radikalni spremembi zakona, ki naj omogoči racionalnejšo ter u-streznejšo uporabo fondov, ustvarjenih s prispevki delavcev, delodajalcev in države. Obenem so udeleženci nakazah možnost oziroma potrebo po izenačenju stanovanjskih najemnin, in sicer tako, da bi se po eni strani Uporabili fondi GESCAL, a po drugi še zlasti oni iz rotacijskega sklada, namenjeni izgradnji enodružinskih stanovanj, ki so doslej bili uporabljeni le v neznatni meri. Sicer pa je treba — je bilo rečeno — vprašanju stanovanjske Izgradnje posvetiti največjo pozornost, enako kot vprašanju pokoj, nin, šole itd. Seveda so tudi same ustanove IACP potrebne določene preobrazbe, ki jo narekujejo očitna nasprotja med njenimi namenskimi nalogami in pa dejansko stvarnostjo njihove dejavnosti. Te u-stanove. nudijo danes delavcem stanovanja po cenah, ki še daleč niso v skladu z njihovimi poprečnimi plačami. • Postavljen je bil predlog, da bi do njihove reorganizacije prišlo v deželnem merilu, kar bi omogočilo določene prihranke, postavimo, v odnosih do raznih podjetij. Vrhu tega bi te ustanove, uokvirjene v določenem deželnem združenju, lahko bile izredno koristen sode- II„„,..........................................lili...im....im...........................1..IIIIMIIIII.. SOBOTA, 22. MARCA 1969 TRST A 7.15, 8.15. 13.15. 14.15, 20.15 Po fočila; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo no svetu; 16-10 Valčki; 16.45 B Magajna: «Gor-nje mesto»; 17.30 Za mlade poslušalce; 18.00 Moj prosti čas; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.00 Ženski kvartet; 18.50 Orkester; 19.10 Družinski obzornik; 20.00 Šport; 20.50 Sloviti procesi TRST 12.05 Plošče: 12.25 Tretja stran; 14.00 Med prijatelji glasbe; 14.45 Domači avtorji. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14 30, 16.00, 10.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Pisan spored; 10.45 Glasba in pesem; 11.15 Vesela glasba; 1130 Popevke; 11.45 Današnji pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Ritmi; 15.3Q od Soče do Drave; 16.40 Pesem sledi pesmi; 17 00 Izbrali ste; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Poje M. Laforet; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.30 Filmske novosti; iO.ILi in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka M. Ri-naldi; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Radijske kronike; 14.40 Ital. popevke; 16.30 Znanstvena oddaja; 18.00 Veliki variete; 19.30 Luna park; 20.15 Pisan spored; 22.20 Glasbeno potovartje' Cagliari. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila: 8.40 Orkester; 10.00 Kolesa in motorji; (0,40 Glasbeni variete; 11.45 Izbrane pesmi, 13.00 Namišljeno glasbeno potovanje; 14.45 Glasbeni kotiček; 16.00 Rapsodija; 17.10 Znanost in tehnika; 17.10 Plošče za naimlajše; 19.00 Motiv motiva; 20.00 Roman, 21.10 Ameriška glasba; 22.40 Ital. folklora. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Odrska glasba; 12.20 Straussova simfonija; 13 00 Soier in Tartini; 13.45 «Quartetto italiano»; 14.30 Janaček: Jenufa- 16.15 Beethoven in Prokofjev, 17.20 Nemščina; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Filmske novosti; 20.30 Simf. koncert; 22.30 Radijska priredba. FILODIFUZIJA 8.00 Nabožna glasba, 8.35 Hin-demithova sonata: 10.10 Galuppi, Koncert v štirih; 11.00 Antologija interpretov; 12.50 Beethoven, Kvartet opus 131; 14.05 Na sporedu Chopin; 14.45 Čajkovski, Suita opus 43. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola' 9.25 «čez travnike zelenes>; 9.50 ?Naš avtostop*; 10.15 Pri vas doma, i2.10 V domačem tonu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domače melodije: 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasbena pravljica; 14 25 V veselem ritmu; 15 40 J Go.vtosolo' Večerne zabave; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Dva zbora; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Vsako soboto; 18.50 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci!' 19.15 Metka Štok; 10.00 Sobotni mozaik; 20.30 Dr. W. Gerteis: Vozli inšpektorja Braina; 22.15 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 10.00 in 15.00 Sela; 12.30 Znanstveniki: A. Volta, 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik' 17.00 Gio-cagič; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program /a mladino: 19.10 V parlamentu; 19.30 Nabožna oddaja 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Zabavna prireditev: Doppia copia; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Plavalne tekme, 19.00 Nemščina; 2! 00 Dnevnik; 21.15 Cinema detla realta; 22.05 Questi nostri figli. JUG TELEVIZIJA 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.00 Smučarski poleti v Pia niči; 12.30 Prvenstvo Jugoslavije v namiz. tenisu; 17.45 Beneški fantje; 18.15 Mladinska igra; 19.15 Nova obdobja Jugoslavije; 19.40 Za boljši jezik; 19.45 Cikcak; 20.30 3-2-1; 20.35, 23.35 Festival popevk; 22.05 Maščevalci — film; 22.55 TV kažipot: 23.20 Rezerviran čas. (VEN (od 21.3. do 20.4.) Pri režnju težjih nalog se oprite na ijo intuicijo. Ne delajte čustve-uslug nobenemu. UK (od 214. do 20.5.) Ploden i za ljubitelje in ustvarjalce u tnosti. Deležni boste velikega ibnega zadoščenja (VOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Pa da si ne ustvarite preveč na ■otnikov. Večer boste prebili pri ligi. tAK (od 22.6. do 22.7.) Nekdo n bo skušal podtakniti nogo. Pre-i važnosti pripisujete samo gmot-n dobrinam. _,EV (od 23.7. do 23.8.) Korak id breznom se boste ovedli in se HOROSKOP pravočasno ustavili. Neko povabilo bo za vas pomenilo marsikaj. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Več zaupate svojemu sodelavcu, kakor sebi, kar je sicer iobro, toda ne najbolje. Prijetno potovanje. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ko ne boste vedeli, ne kod ne kam, se obrnite na svojega najboljšega prijatelja. Naučite se čakati. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ste sicer dober trgovec, toda slab knjigovod/a, izpolnite to vrzel. Neki nasmeh vam bo marsikaj povedal. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Ni potrebno, da bi bili prizanesljivejši od svojih nasprotnikov. Ne zapravljajte svojega ugleda za prazen nič. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Kakor si boste postlali, tako boste tudi spali. Ne odpošljite se pisma, ki ste ga napisali VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izvajanje vašega programa bo potekalo normalno. Dogodek, ki vas bo izpolnil z velikim zadoščenjem. RIBI (bd 20 2. do 20.3.) Preveč zaupate osebi, ki v resnici samo čveka. Vaše čustveno razmerje se je spremenilo v golo navado. stični stvarnosti, ne toliko iz u-metniškega prepričanja,, kot Jz potrebne prilagodljivosti k srednjemu okusu širše javnosti. Zato je tudi izbira motivov kaj pestra. Obalne lepote vse tja do Milj se tu vrste z razgledi Krasa in go-riških pokrajin, skupno z bežnimi vtisi ladjedelnic in industrijskev ga pristanišča, ki jih ' poživljajo tihožitja cvetlic, sadja in vinske posode. Ne manjka spomin na njegov simbolizem, ki ga podaja v olju, kjer se oval in krog družita s pravokotnikom sljke «Pax mun-dis», in ker je Primožič portretist malih ljudi, so tu tudi portreti preprostih mož in deklet. Ko gledam te slike, mi . zvene Jakopičeve besede, ko je narekoval svoje spomine za revijo novoborcev «Samorodnost»: «če bi se za kiparja Bernekarja ljudje zavzeli in mu šli v premagovanju realnih zadev ljubeznivo nasproti, bi še njegov dar ob njemu adekvatnih, mehkih motivih polno razživel. Tako pa...» In Primožič je tudi kipar. MILKO BAMBIČ «S veta noč» zbirka božičnih pesmi Okoli božiča je izšla v izdaji Zveze cerkvenih pevskih zborov pesmarica božičnih pesmi z naslovom «Sveta noč». Ta zbirka je pravzaprav nekako nadaljevanje izdaj naše slovenske božične pesmi, saj smo si Slovenci že od Riharja naprej v svoji zborovski kulturi ustvarili stil cerkvene pesmi, med katero ima še posebej božična pesem povsem svoje mesto. Od prvotne naslonitve na ljudsko motiviko in preprostih pesmi se je mnogo ohranilo vse do današnjega časa, čeprav se je pridružilo tudi precej modernejše in zahtevnejše zborovske literature. Duhovniki-skladatelji (pa tudi številni laiki) so ustvarili ogromno cerkvenih zborovskih pesmi, tako da bi težko kaj podobnega našli pri katerem drugem narodu: od pesmi na čast Materi božji do raznih svetnikov in raznih praznikov v letu. Razumljivo, da je bilo vedno mnogo pesmi namenjenih božiču. V omenjeni zbirki opažamo iskanje nečesa novega, kar je vsekakor prav; vse pesmi imajo tudi orgelsko spremljavo. Ob razmeroma številnih avtorjih je razumljivo, da je med pesmimi dokaj različnosti. Za nekatere pied njimi bi lahkd1 rekli, da so nekoliko oddaljene od tradicionalne božične pesmi, pa tudi to je razumljivo, ker pač skladatelj išče česa novega. V zbirki je sedem umetnih pesmi in tri priredbe ljudskih pesmi. Avtorji posameznih pesmi so: France Cigan, Zorko Harej (tri pesmi), Stanko Malič. Aleksander Vodopivec in Ubald Vrabec. Vrabec je še priredil znano Poslušajte vsi ljudje, medtem ko je Pavle Merku prispeval priredbo dveh ljudskih božičnih pesmi iz Benečije: Te dan je usega veselja in Na zapuo-ved je paršla Vse pesmi so pisane preprosto, tako da se jih lahko vsak zbor loti. Okusno pripravljena pesmarica z dobrim in jasnim tiskom (notograjiral in tiskal Viktor Fabiani v L/Mjani) bo gotovo dobrodošla na vsakem koru v zamejstvu ter tako pomagala krepiti trdnost slovenske pesnu v naših cerkvah, zlasti v ogroženih krajih naše dežele. Ota. Knjiga K. V. Truhlara v italijanščini Knjiga znanega slovenskega teološkega pisca Karla Vladimira Truhlara Pokoncilski katoliški etos, ki je izšla pri celjski Mohorjevi družbi, se je sedaj pojavila v italijanskem prevodu Rafka Vodeba. Originalni naslov < je tu v podnaslovu, medtem ko je naslov italijanske izdaje knjige Rasserenanti orizzonti conciliari. Knjigo je izdala založba rimske Gregorjanske univerze in je bila v njeni tiskarni tudi natisnjena. To pa ni prva, temveč že osma (!) knjiga tega avtorja, ki je prevedena v italijanščino; z G■ Thil-som pa je sodeloval pri dveh drugih knjigah. Svojevrsten natečaj so razpisali v Sabbioneti (Mantova) za časnikarje, ki bi pisali o tem kraju, povezanem v padovski turizem. Prva nagrada bo namreč: dve kolesi sira (težko vsako najmanj 30 kg), druga nagrada eno takšno kolo sira in tretja nagrada 20 kg mesnin domače proizvodnje. Pri založbi Sadea v Firencah je v zbirki «/ Maestri del Nove-cento» izšel četrti zvezek, posvečen Pablu Picassi H. L. Jaffe, eden najboljših poznavalcev sodobne umetnosti, je napisal 60 strani besedila. Izdaja s slikami v barvah je zelo poceni Od 12. aprila do 4. maja bo v milanskem Angelicumu V. milanski antikvarni sejem. S stotinami raznih predmetov' -- pohištvo, srebrnina, slike, tiski, keramike, blago, preproge — bo to velika umetnostna galerija. ISTITVTO NAZIONALE DELLE ASSICVRAZIONI ZA RAZVO ŽELE 149 MILIJARD lir je Istituto Nazionale delle Assicu-razioni namenil v zadnjih šestih letih financiranju del in dejavnosti splošne koristi in sicer s posojili pokrajinam, občinam, konzorcijem za bonifikacijo, ustanovam za ljudske hiše in drugim krajevnim usta-novam. Kot javna ustanova s socialnimi nameni Zavod na tak način izpolnjuje eno svojih temeljnih nalog, da vrača v korist nacionalne skupnosti razpoložljiva sredstva, do katerih prihaja pri izvrševanju zavarovalne dejavnosti. HIŠE, OBČINSKI TER POKRAJINSKI SEDEŽI, ŠPORTNI OBJEKTI 20 MILIJARD ŠOLE 15 MILIJARD BOLNIŠNICE IN SIROTIŠČA G MILIJARD HIDROELEKTRIČNE GRADNJE, JAVNA RAŽSVETLJAVA, VODOVODI, KANALIZACIJE 29 MILIJARD ŽELEZNIŠKE GRADNJE, CESTNA DELA, RAZNE JAVNE SLUŽNOSTI 40 MILIJARD BONIFIKACIJSKA DELA, REGULACIJE REK, UREJANJE PRISTANIŠČ IN LETALIŠČ II MILIJARD DRUGA DELA IN DEJAVNOSTI SPLOŠNE KORISTI 28 MILIJARD Vrem« včeraj: Naj višja temperatura 10.8, najnižja 4.6, ob 19. uri 7 stop., zračni tlak 1020 rahlo raste, veter 13 km severovzhodnik, šunk vetra 51 km/h, vlaga 42%, nebo 5/10 po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 22. marca VASILIJ Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 18.19 — Dolžina dneva 12.15 — Luna vz de ob 7.37 in zatone ob 23.31 jutri, NEDELJA, 23 marca SLAVA SEJA TIJ/ASKEGA OBČINSKEGA SVETA Začetek razprave o proračunu in sklep o gradnji novega vodovoda Svetovalka Jelka Grbec (KP1) je predlagala poimenovanje ulice in trga v Barkovljah po slo-venskem znanstveniku Simonu Pertotu in po padlem antifašistu Mariu Matjašiču Sinoči se je na seji tržaškega Občinskega sveta začela razprava o letošnjem občinskem proračunu. Prvi je govoril misovec dr. Taglia-ferro, ki je kot zdravnik opozoril na mnoge pomanjkljivosti na zdravstvenem področju, na nezadostno in pomanjkljivo zdravljenje starejših bolnikov in diabetikov. Poleg tega je opozoril na težke razmere v bolnišnici, hkrati pa je pohvalil občinsko zdravstveno službo v šolah. Pri tem je svetovalec opozoril na nizke plače šolskih zdravnikov ter priporočil, naj bi občinska uprava poskrbela za zdravniške preglede otrok tudi med šolskimi počitnicami. Za njim je kritično analiziral letošnji občinski proračun liberalec dr. Trauner, ki je uvodoma dejal, da se razprava o proračunu začenja takoj nato. ko so svetovalci obširno razpravljali o občinskem programskem načrtu za bodoča tri leta ter irih ietih od 1964 do vključno 19o7 ;rčilo za nad 10.000, lani pa za )50 enot. Število zaposlenih de vcev se krči že več let, najhuiši iarec zaposlitvi, pa so predstavili sklepi CIPE iz leta 1366, saj z ladjedelstvom povezanih še nogo drugih dejavnosti, ki so bivše prizadete Poleg splošnih za-;ev pa vsebuje stavka tudi zahte-i po dodelitvi novih naročil lad-delnici Sv. Marka in Tovarni rojev. Obe. seja v Nabrežini Včeraj je bila v Nabrežini seja bčinskega sveta, ki je v glavnem izpravljal o konzorciju za turi ačni razvoj tržaške obale. Fo pre- Cuffaro je poročal o kongresu KPI v Bologni Po dolgi in izčrpni razpravi sta federalni komite ter pokrajinska kontrolna komisija tržaške federacije KPI odobrila poročilo tajnika inž. Antonina Cuffara, o smernicah in zaključkih XII. kongresa KPI, ki je bil februarja letos v Bologni. V sklepnem poročilu je med drugim omenjena potreba po organiziranem preučevanju linije, ki izhaja iz kongresa ter poglobitvi njenih idejnih in zgodovinskih virov. Po daljši analizi trenutnega političnega stanja je v zaključnem poročilu tudi stavek: «Temu, kar se je zgodilo v oktobru 1966 in vročem juniju 1968 je te dni treba prišteti še policijsko ustrahovanje dijaškega gibanja pri nas, v poskusu, da bi se jih ločilo, čemur s simpatijo sledijo tudi šolske oblasti)). Kljub negativni politiki sil leve sredine, ki so krive za gospodarsko propadanje Trsta, pa je — po mnenju FK in FKK KPI — le opaziti «nekatere elemente, ki pričajo o obstoju globoke zadrege v njihovi notranjosti)). Razgovor o kanadskem tranzitu skozi Trst Kanadski generalni konzul v Italiji Wismer je bil včeraj gost v našem mestu, kjer se je med drugim srečal tudi s predsednikom trgovinske zbornice dr. R. Caidassd-jem. Na srečanju, ki je bilo v dopoldanskih urah na sedežu ustanove, so člani zborničnega odbora s kanadskim gostom pregledali današnji razvoj tranzita kanadskega blaga skozi tržaško luko ter naglasili možnosti za njegov nadaljnji razvoj. Kaže, da se v tem pogledu odpirajo zanimive možnosti zlasti na treh področjih, in sicer na področju lesa in žitaric kar zadeva promet v smeri Kanada - Evropa ter na področju končnih lesnih izdelkov in pohištva v nasprotni smeri. Pripravljalni sestanek za skupščino skupnosti jadranskih pristanišč Danes bo na županstvu pripravljalni sestanek za skupščino skupnosti jadranskih pristanišč, ki bo konec aprila. Gre za sestanek na deželni ravni, ki mu bo predsedoval župan inž. Spaccini, podpredsednik skupnosti. Na sestanku bodo poglobili najbolj važne teme, k: jih bo naša dežela načela na skupščini jadranskih pristanišč. Sestanka se bodo udeležili predstav niki pokrajin in trgovinskih zbornic iz Trsta, Vidma in Gorice, trži-ške občine in tržaške pristaniške ustanove. Med drugim bodo na prihodnji skupščini predlagali, da se vključijo v skupnost jadranskih pristanišč tudi dežele. Kar se tiče važnih tehničnih vprašanj, so že poglobili razne njihove plati, ki se tičejo Gornjega Jadrana. Natečaj Ministrstvo za industrijo, trgovi no in obrtništvo je razpisalo na predku letališča govore tudi podatki, saj je pristalo 1963. leta na njem 252 letal s 4.517 potniki, lani pa 3,260 letal s 37.293 potniki Poleg tega pa so raztovorili in na ložili na letališču lani 111.328 kg pošte in 125.388 kg blaga. Te ugod ne rezultate so dosegli zlasti s pomočjo dežele, ki daje od leta 1966 dalje 30 milijonov lir pri spevka, na leto, sedaj pa mora dati še izreden prispevek, ker ne bo družba Alitalia opravljala ver raznih služb na letališču. Ta izredni prispevek bo znašal 200 milijonov lir v štirih letih t. j. 80 milijonov letos in po 40 milijonov prihodnja tri leta. Alitalia bo ukinila svojo službo, ker je bila uki njena proga Ronke - Benetke - Rim ki jo je prav ona direktno upravljala. Odbornik je dejal, da so razni člani pristojne komisije kritizirali deželne prispevke, češ da dežela sprejema obveznosti države same kar se tiče upravljanja ter tehnične in turistične pomoči potnikom na letališču. Poročevalec je dejal, da je ministrstvo za prevoze res postavilo razne ovire pravnega in finančnega značaja, zaradi česar morata dežela in letališki konzorcij prepričati vlado, da se zave važnosti letališča za letalske zveze v državi in za mednarodne zveza. Vsi se tudi namreč zavedajo, da se bo promet na letališču še povečal. Za sedaj bi brez pomoči dežele kon. zorcij le težko zmagoval stroške za razne službe v pomoč potnikom in letalom in za pomožne službe. V razpravo o zakonskem osnutku so posegli številni svetovalci. Prvi je spregovoril demokristjan Ginal-di, za njim pa misovec Gefter Won-drich, ki sta poudarila važnost letališča. Svetovalec Morpurgo (PLI) je poudaril, da se v naši deželi zanemarjajo letališča, medtem ko v sosedni Avstriji in Jugoslaviji širijo letalsko mrežo. Svetovalec furlanskega gibanja Schiavi je predvsem dejal, da bi morala dajai: prispevke za vzdrževanje letališča država in ne dežela, ki je že v raznih drugih primerih dajala prispevke namesto države (avto cesta Villesse - Gorica, carinske zgradbe in naprave na Kokovem, itd.). Demokristjan de Rinaldini je reke'.,, da je zakon potreben nujno in da je seveda dejstvo, da Alitalia preneha s svojo službo na letališču, povzročilo hude skrbi. Zato je sedaj nujno, da jo kdo nadomesti, kar lahko stori le konzorcij, ki pa mu mora priskočiti na pomoč dežela. Rekel je tudi, da je treba braniti dosedanje letalske proge Svetovalec Rlzzi (PSIUP) je dejai da so si morali člani letališkega konzorcija naložiti na ramo izdatke, za katere mora pravzaprav skrbeti država. Ukinitev nočne poštne proge med Ronkami in Rimom le povzročila precejšnjo škodo Ročkam. Sploh je obsodil težnjo, da se državni izdatki prelagajo na ramena , krajevnih ustanov. Liberalec Trauner je zahteval okrepitev letalskih prog, prav tako tudi Cocian ni FKD). Svetovalec Bergomas je dejal, da si deželiia uprava ne sme ustvarjati, da bo podpirala konzorcij samo tri leta, marveč b > morala izdajati še nadalje svoj de nar, Tudi on je dejal, da bi morala to breme prevzeti država. Zadnji* je spregovoril v razpravi demokristjan Mizzau. poročevalec Urli,'ki je odgovoril svetovalcem, Je rekel, da gre za izredno deželno pomoč, ki bo «postavila konzorcij nekako na noge« da bo lahko kasneje deloval brez pomoči. Dežela je s prispevki na podlagi zakona štev. 26 iz leta 1966 poskrbela za dobo dvajsetih let za okrepitev letaliških naprav. S tem zakonom pa bo prispevala k stroškom za upravljanje letališča, za dobo nekaj let. Pri tem je treba iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiimiiiiiiiiiMimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiii V OKVIRU VSEDRŽAVNEGA NATEČAJA ZA TRST Devet načrtov za ureditev zgodovinskega središča Občina bo sedem najboljših načrtov nagradila in odkupila tečaj za 10 mest podinšpektorja v staležu tehničnega osebja pri metrični upravi. Pogoj: diploma industrijskega izvedenca, geometra itd. Zapadlost 21.4.69. Uradni list št. 46 z dne 20.2.69. Ministrstvo za zunanje zadeve je razpisalo natečaj za: a) 90 mest pomožnega uradnika v staležu izvršilnega osebja. Pogoj: diploma nižje srednje šole b) 50 mest tretjega uradnika, PogV' uvodnem govora omenil, da pomeni letošnja proslava nadaljevanje tiste borbe za uveljavitev slovenskega jeziku, ki so jo vodili pred-stoletjem štandr-žki vojaki, ki ( so , irh'e'11- iste, priimke kot .njihovi Safrišisjtji nasledniki. Roner je onjeiji.l, prvi ,po-lskus sodelovanja- na. lanskeip, prazniku špargljev, ke sq v šhmdtiežu za nekaj dni pozabili na razjSptijc političnega ‘značaja in priredili prvo skupno prireditev, ki'jč. irjjcld velik uspeh. Čeprav važpcjša iri na drugačnem področju ima letošnja' proslava isti cnptni značfd, . *■■■' Štandrež ima ludi danes , znane in spoštovanja vredne-rojake,'>ki so V svojem predavanju se je prof. Bednarik dotaknil znanih stvari, za katere smo zamejski Slovenci še danes zelo dovzetni in o katerih sc je ■ precčj govorilo lani, ko so pro.slavijali Stoletnico ene izmed najveličastnejših manifestacij slovenstva na Goriškem: tabora pri Šempasu. Predavatelj jc omenil takratni položaj v cesarski Avstriji, borbo, ki so jo na Goriškem vodili Slovenci za enakopravnost svojega jezika, uveljavitev goriške čitalnice, tabore, prve slovenske časopise. Precej se je pomudil pri jitundrež.hotn , rojaku , d g. Andreju fyldru%ftfi, ki je* bit med voditel ji narodnega preporoda na Goriškem. Predavanje so spremljale številne raztreseni po. svetu naokrog. V- časi- skiojničnr sjikc, ki so prikazovale ni nrihnr erv nrWnhili rntnlcn rlr- Aft- _ __^ > fti.vi s .. ____j n -t ni odbor so. povabili rojaka dr: AtjU gl reja' Budala, 'ki živi'• v'.Trstu In ki je poznan sluvens.ki IUčtijh/ opernega pevca Mira Brajnika, ki se aktivno udejstvuje v ljubljanski Operi, domačega ihi»čitljivega: pevovodjo Franca LupihaUhrčteSbrja dr. Andreja kitajoča, UčifeijiČb 'Angelo Naijutovo, duhovnika Jožka”, 'Štanlo. Predsednik Roner je najo nakazal vrsto- prireditev, ki bodo maja in junija. Pričeli se bodo ,24, majaj ko bo šla Skozi vas' godba na pihala. Na tej prireditvi bodo Sodelovale tudi folklorne skupine 'in pošamez-ne skupine narodnih noš, Naslednjega dne nameravajo odkriti spominsko .ploščo v islovensloemi.jcrik-u. Zveččr istega dne .bo na sporedu nekaj pod kapo, ostalega pa se je nalezel ob sladkem prigovarjanju privlačnih deklet, ki so se mu laskavo prilizovale in naročale tudi zanj pijače. Seveda je bilo vse v redu, dokler se je Suendu «sreča» stnehlj&la, toda prišej je natakar /, računom in mornarju je zavrela kri. Takega računa ni pričakoval. Začel je rohneti ter podprl svoje besede z nekaj krepkimi udarci po mizi in točilnici. Pri tem jc razbil nekaj steklenic in kozarcev. Pomiril se je le tedaj, ko so ga prijeli agenti javne varnosti, ki jih je gospodinja poklicala v lokal. Ti so tujca odpeljali in počakali, da se mii alkoholni hlapi razblinijo. Treznega so zaslišali in prisilili, da je račun plačal. Skupno je moral plačati 45 tisoč lir . . . Tako se bo moral zaradi pijanosti zagovarjati pred sodnikom. Izkušnja pa ga je verjetno nekaj naučila. Goljufivi kramar v starem mestu Po tržaških ulicah, predvsem v starem delu mesta, med kanalom pred cerkvijo sv. Antona ter nabrežjem tja do pošte, krožijo marsikdaj kaj čudne pojave od letečih kramarjev in goljufov do tihotapcev, prosjakov itd. Marsikdaj love naivne kliente, predvsem iz krajev onstran meje in jili pregovarjajo, naj »sklenejo kupčijo, ki se zagotovo splača*. Takega člbveka je skupina agentov letečega oddelka tržaške kvesture zasačila pred nekaj dnevi. Bilo je 13. marca ob 20.30. Skupina agentov je vstopila v neki javni lokal v Ul. Cavana. V baru je sedelo nekaj ljudi, predvsem tujcev in pomorščakov, med mizami pa sc je sukal in opletal okrog njih črnolas mladenič. Jezik mu je spretno tekel, kot če bi bil namazan z o-Ijem. Od časa do časa je iz žepa potegnil nekaj zlatih predmetov, ur, prstanov in jih kazal ljudem, ki so pokazali količkaj zanimanja za njegovo čebljanje. Pred očmi zbeganega priložnostnega kupca, katerega so omamile južnjakove besede, so se vrstile lepe ure in druge dragocenosti, kater;h vrednost ni bila velika, nasprotno — po nekaj tednih bi- kupec spoznal, da jih lahko vrže samo v smeti. Agenti so mladeniča vprašali za dovoljenje, kajti za tako kramarsko podjetnost mora človek pač imeti uradno dovoljenje. Seveda ga mla denič ni imel. Povabili so ga v bližnje urade na kvesturi in ga za cij patronatov nakupil in razdelil za skupno vrednost 2 milijonov 438 tisoč lir, medtem ko je 598 učencev uživalo zdravniško pomoč za 301 tisoč lir. Na pobudo patronatov deluje, v 38 šolah pošolški pouk, ki ga jc deležno 876 dijakov. V ta namen so patronati izdali 15 milijonov lir. Za 38 pos .bnih obrokov hrane je poskrbela pokrajinska uprava, ki je izdata v ta namen vsoto poldrugega milijona lir. Skttpni znesek, ki ga je v podporne namene izdal konzorcij šestih patronatov, je torej 171 milijonov in 718 lisoč lir. Cestna nesreča pr! Gabrjah Majhna cestna nesreča se Je včeraj zjutraj pripetila na državni cesti Gorica - Trst, med Gabrjami in Devetaki. Okrog devete ure je proti Trstu vozil svoj fiat 850, z evidenčno tablico GO 47284, 30-letru Felice D’Angelo iz Fare. Na nekem ovinku ga je zaneslo s ceste — avto je bil skoro nov — in vozilo se je prevrnilo in udarilo ob skale na desni strani ceste. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji letečega oddelka ter poskrbeli za hitri prevoz B’Angela in njegovega sopotnika, 19-letnega Claudia Devetacha iz Vil-less, v goriško bolnišnico, šofer in njegov prijatelj sta dobila le nekaj prask na rokah in nogah, komaj nekaj mesecev star avto pa je precej pokvarjen. Predavatelj prof. RADO BEDNARIK Sivežne razmere na goriških smučiščih Po podatkih Goriške turistične zveze iz Nove Gorice je bilo včeraj zjutraj na raznih goriških smučiščih stanje snega naslednje: LOG POD MANGARTOM: 2 stopinji pod ničlo, 50 centimetrov južnega snega. LIVEK: ena stopinja pod ničih, 55 centimetrov južnega snega, vlečnice obratujejo. LOKVE: tri stopinje pod ničlo, 15 centimetrov južnega snega, velika vlečnica obratuje. LAŽNA: tri stopinje pod ničlo, 20 centimetrov južnega snega, vlečnica obratuje. ČRNI VRH NAD IDRIJO: 3 sto-pjnje pod ničlo, 25 centimetrov južnega snega, vlečnice obratujejo. DINO RONER, predsednik skupnega odbora za proslavo stoletnice čitalnice koncert osmih pevskih zborov, ki mu bo sledila »beseda*, prireditev iz časov narodnostnega prebujenja. Naslednjo sobolo, 31. maja, bo nastop opernih pevcev ljubljanske Opere, na katerem bo Sodeloval tudi domačin Miro Brajnik. 1. junija bodo imeli v gosteh znani orkester narodnih pesmi < bodo porabili 83 milijonov lir. dil Vi Jutri v Sovodnjah občni zbor posojilnice Jutri zjutraj ob 11. uri bo na županstvu v Sovodnjah redni letni občni zbor Kmečko-delavske posojilnice. Na dnevnem redu občnega zbora so običajna poročila predsednika in odbornika. Razpravljali bodo tu-61' o uporabi lanskoletnega dobička. Ce ne bo ob določeni uri prisotno zadostno število članov bo občni zbor naslednjo nedeljo, 30. marca, ob isti uri in ob katerem !oh številu prisotnih članov. Občni zbor posojilnice v Doberdobu Za nocoj je sklican redni letni občni, zbor »Kmečko-obrtniške posojilnice« v Doberdobu. Občni zbor bo ob 19. uri na sedežu posojilni- ce. če pa ob določeni uri ne bo prisotno zadostno število članov, bo občni zbor preložen na jutriš-ni dan s pričetkom ob 1130 v istih prostorih. Sejo bo vodil predsednik posojilnice Jože Gergolet. Dnevni red je naslednji: 1. Diskusija m odobritev obračuna za leto 1968, kot sledi iz poročil upravnega ter nadzornega odbora. Določena bo tudi u-poraba dobička. 2. Določitev najvišje vsote za posojila. 3 Določitev vsote, ki jo morajo plačati novi člani. 4. Povračilo stroškov upraviteljem za leti 1968 in 1969 o. Diskusija o pismu upravnega odbora Banca dltalia. 6. Izvolitev dveh članov upravnega odbora in celotnega nadzornega odbora. Menični protesti v februarju V drugi polovici prejšnjega februarja so zabeležili v goriški pokrajini 323 meničnih protestov. stranke in o lem kar smo o tej seji izvedeli. Včeraj so izdali ustrezno tiskovno poročilo iz katerega posnemamo nekatere podatke. Končno, po dolgih sejali so porazdelili mesta v pokrajinskem odboru stranke. Dr. Cian je tajnik, podtajnika sta odv. Ginaldl iz Tržiča in geom. Lodi iz Gorice. Cocianni bo odgovoren za organizacijo, Bertuso za krajevne uprave, Sala za lisk in propagando, Piani za sanitetne probleme bi Russian za volilni oddelek. V komlšild ža članstvo so izvolili Rcveijlta, Gallasa, Ventina, Perissina, Bratino, Pcttarina. Cosa-nija in Pierobona. Iz bežnega pregleda zgornjih imen je razvidno, da imajo pristaši levičarske struje v rokah vse vajeti stranke. Tajnik dr. Cian, podtajnik odv. Ginaldi, odgovor:n za organizacijo Cocianni, odgovoren za lisk In propagando Sala pripadajo vsi levičarski struji. Kljub kongresnemu porazu niso torej levičarji spu-i stili vajeti iz rok. Pravijo, da je j botrovala lej razdelitvi odgovornosti v vodstvu stranke precejšnja polemika s strani morotejcev. Kaj pravi komunike KD o krizi v krajevnih upravah. Zavrača zahtev vo socialistov po županu v Tržiču, zavrača zahtevo socialistov o de-misijah članov upravnega odbora goriške Hranilnice, KD pravi, da je pripravljena spoštovati sprejete obveze, isto pa zahteva od svojih zaveznikov. KD je pripravljena diskutirati o vseh problemih, ki so v zvezi z obnovo krajevnih uprav. KD je zelo ostro nastrojena proti frontizmu, t.j. proti vsakemu sodelovanju s komunisti, proti komisarskim upravam, naj bodo le v občinah ali v upravnih odborih raznih ustanov, za kvalificirano sodelovanje med strankami leve sredine v krajevnih upravah in v splošnem vodenju politike v pokrajini, za konfrontacijo vseh političnih in socialnih sil, ki hočejo prispevati k ustvarjanju demokracije. Do tod poročilo pokrajinskega odbora krščanske demokracije. Sejo jc imel ludi občinski odbor iste stranke v Gorici in tudi ob tej priliki so izdali tiskovno poročilo. De-misije odbornikov na občini vidijo krščanski demokrati le v luči očiščenja pojmov. Poročilo trdi, da je sedanja koalicija uspešno rešila številne programske točke, ostaja !e problem organika uslužbencev, ki ga bodo rešili do prihodnjega ju- Kino Razpored po občinah je naslednji: nija. Poročilo ugotavlja dalje, da Kopriva 3, Krmin 7, Doberdob 4, Fara 4, Foljan 4, Gorica 121, Gradiška 9, Gradež 14, Marjano 1, Tržič 78, Moraro 1, Romans 4, Ron-ke 37, Zagraj 2, San Canzian 5, Števerjan 2, San Pier 3, Sovodnje 1, štarancan 19, Turriaco 4. Najvišja protestirana menica ima vrednost 900.000 lir in so jo zabeležili v Gradiški. Nocoj v Jamljah film «Lucija» Slovenska prosvetna zveza obvešča, da bodo danes zvečer ob 20. uri vrteli v Jamljah, doma pri Jožetu Pahorju, slovenski celovečerni film «L,ucija», ki je posnet po Finž-Oarjevi povesti «.Strici». SP Z vabi vse Jameljce, da si film ogledajo. IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA 21. marca so prijavili 4 rojstva. V goriškem matičnem uradu so ROJSTVA: Cinzia Soldainl, Clau dio Borsi, Cristina Iancic in Anco aio Cerreto. člani občinskega odbora soglašali z delovanjem svoje delegacije, ki je bila na pogajanjih s socialisti. Socialisti so s svoje strani sklicali skupščino članov mestne sekcije za nedeljo zjutraj, kjer bodo, tako trdi njihovo vabilo, voditelji stranke obvestili članstvo o dosedanjem poteku krize. Istega dne bo tudi sestanek pokrajinskega izvršnega odbora socialistične stranke. Iz spanja so se prebudili tudi republikanci in povedali svoje mnenje o krizi. Republikanci imajo na Goriškem zelo malo pristašev (na zadnjih deželnih volitvah so dosegli komaj 1000 glasov), njihova trdnjava je v Gradežu. V preteklosti so običajno kandidirali svoje može na listah socialdemokratske stranke. Govori se, da nameravajo na prihodnjih volitvah postaviti povsod kjer se da svoje liste in da upajo na tiste glasove bivše socialdemokratske stranke, ki niso zadovoljni s socialistično združitvijo. Njihova poročila iz teh dni ocenjujejo v goriških političnih krogih kot poizkus, da bi se reklamizirali v tem problemu Njihova stališča, kot izhajajo iz poročil, so zelo podobna tel. 24-33. stališču krščanske demokracije. Z« htevajo obnovitev sodelovanja me< socialisti in krščanskimi demokrati odločno pa zavračajo vsako sodelc vanje s komunisti. Tretji partner goriške leve sre dine, to je Slovenska demokratski zveza, .še vedno molči in stoji ne kako ob strani. Tudi zadnja šte vilka goriškega tednika «Katolišk glas« ne prinaša poročil o krizi Zanimivo je z druge strani stališč komunistične partije, ki je razvid no iz obširnega članka, ki ga je ■ listu «Unita» objavil tajnik gorišk federacije Enzo Menichino. Slovensko planinsko društvo Gorici obvešča, da ima še neka prostih mest v avtobusu, ki bo jr tri zjutraj odpefjal v Planico, n ogled mednarodne prireditve smučarskih skokih. Interesenti s lahko javijo na sedežti SPZ, Ulic Ascoli 1, tel. 24-95 danes v jutranji urah. Avtobus bo jutri zjutraj oc peljal s Travnika točno ob 4 15, i Podgore ob 4.20, iz štandreža o 4.30 CORSO. 17.15—22: «Corri uom< corri», T. Milian in L. Veras; k nemaskopski film v Darvah. VERDI. 17.15—22: «La brigata d« diavolo)), W Holden in C. Ri b<»rtson; ameriški kine nasfcopsK film v barvah MODERNISSIMO. 17—22: «Zurr zum, zum», L. Tony in O. Bert italijanski barvni film. VITTORIA. 17.15-21.30: «Gioco pet verso», A. CJuinn in C. Bergel ameriški kinemaskopski barvi: film prepovedan mladini pod lf letom. CENTRALE. 17.15—21.30: «A qna: siasi prezzo — Vatican story> W. Pidgeon in T. Furstenberg; : talijanski kinemaskopski film oarvah. / rzie AZZURKO. 17.30: »Giugno ’4 Sbarcheremo. in Norrruuadia«, £ Renie in V Luyem. Kinemaskop ski barvni film. EXCELSIOR. 16.00: »Castello d carta», G. Pepard in O. VVelles v kinemaskopu in v barvah. PRINCIPE. 17 30: »Don Chisciott e Sancho Pansa». F. Frc.nchi ii C. Ingrassia, italrianski film SAN MICHELE. 17 00: «4 nassott per 1 danesen, JValt Dtsneyjev; t umska risanka, oarvni film. Nova Gorica »Soča« — Nova Gorica: «Sam< dvakrat živimo«, francosko -.tal: Janški barvni film — ob 18 ii 20.15 »Svoboda« — Šempeter; »Duca umazancev«, ameriški barvni filn — ob 18. in 20.15 Deskle: ((Jastreb iz Kastilje.), Špan sko-italijanski barvni fiim — ol 19.30 Renče* Prosto. Šempas: ((Dolgotrajni dvoboj«, an gleški barvni film — ob 19. Kanal: ((Obračun v Saint Valenti nu». ameriški barvni film — ol 20 uri. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je od prta lekarna Tavasani, Korzo Ita lija 10, tel. 25-76. TRŽIČ Danes ves dan tn ponoči Je > Tržiču odprta lekarna «Al!a Salu te«. Ul. Cosulich 117, tel. 72-480. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetli čarna Voigtlander, Ul. IX Agosto 3 SMUČARSKI SKOKI VČERAJ V PLANICI Norvežan Bjoern Wlrkola nov svetovni rekord: 156 m Wirkola je popravil dosedanji rekord Avstrijca Bachlerja za dva metra V” Med Jugoslovani se je najbolje uvrstil Stefančič, ki je bil enajsti Že prvega dne smučarskih poletov ina novi veliki skakalnici v Planic: ie padel nov svetovni rekord. Nor postavil Avstrijec Bachler v Viker-sundu leta 1967. Planica si je tako po dolgih 2t 56 metrov daleč in je s tem za va metra izboljšal dosedanjo naj-ioljšo značko na svetu, ki jo je ežan Bjoern Wirkola je poletel pletih zopet priborila naslov svetovane rekorderke, ki ji je prvič pripadel že pred drugo svetovno voj no, leta 1934. ' Serijo skokov za konkurenco je začel Jugoslovan Smole, ki je skočil 107 metrov daleč. Med najboljšimi v prvi seriji so bili Raška, Grini, Queck in Hubač. Predzacl nji tekmovalec v tej seriji, Wirko-la pa je v velikem navdušenju vseh 15.000 gledalcev pristal pri znački 156 m, kar je bil nov svetovni rekord. V drugi seriji je padel Cehoslo-vak Pribila, ki je v prvem skoku skočil 130 m. Med Jugoslovani se je najbolje uvrstil Peter Stefančič, ki je zasedel 11 mesto, skočil je pa 126 m daleč. Po prvem dnevu tekmovanja vodi Norvežan Wirkola s 181 točkami (156 m). Drugi je Cehoslovak Raška 180,5 točk (148 m), tretji Norvežan Grini 174 točk (146 m), četrti Vzhodni Nemec Queck 171 (149 ml. Med ostalimi Jugoslovani je zasedel Dolhar 26 mesto, Pečar 29, Jurman 30., Mesec 35., Pudgar 39.. Zajc 53 itd.. Prvi skoki so bili nekoliko negotovi in več tekmovalcev se je le s težavo ujelo pri doskoku ali pa so celo padli. Toda VVirkola je s svojim skokom že prvega dne potrdil, da so bili načrti in računi graditeljev skakalnice pravilni. 156 metrov dolg skok, oziroma že kar polet, bi nikakor ne bil mogoč na skakalnici, ki bi bila zgrajena sla- 4U401LAVNA 1__________ DOMAČI ŠPORT JUTRI Nedelja, 23. marca 1969 NOGOMET 3. amaterska liga 11.30 v Trstu, stadion «1. maj» Primorec - I.ibe rt as Prosek * * * 12.30 v Trstu, Sv. Alojzij Viani • Zarja * * * 15.00 v Trstu, stadion «1. maju Union - Vesna * * * 10.30 v Nabrežini Primor,je Libertas Opčine * * * 13.15 v Trstu, Sv. Sergij Breg - Campanelle * * • Naraščajniško prvenstvo. 10.00 v štandrežu Juventina • Audax • * * 9.00 v Miljah Muggesana - Union • * * Mladinsko prvenstvo 13.00 v Trstu, Ul Flavia Ponziana - Gaja * * * 2. amaterska liga 15.00 v S. Pier dTsonzo San Pier - Juventina ODBOJKA Ženska B liga 10.30 v Bazovici Zarja - Bor * * * 15.00 v Dolini Breg - Sokol ♦ * * Moška D liga 10.30 v Vidmu PAV • Olimpija * * * 10.30 v Zgoniku Kras - Torriana * * * 10.30 v Turjaku Turriaco - Bor KOŠARKA Promocijsko prvenstvo 9.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor - Libertas TS bo Prav zato pa lahko upravičeno pričakujemo, da Planica včeraj še ni rekla zadnje besede. Prvi svetovni rekord je postavil v Planici leta 1934 na Bloudkovi skakalnici Norvežan Birger Ruud s skokom 92 metrov. V 35 letih je torej svetovni rekord v Planici narasel kar za 64 metrov. V Planici so tudi prvič preskočili mejo 100 metrov in sicer je to uspelo Avstrijcu Seppu Bradlu leta 1936, ko je poletel 101 meter daleč. Zadnji rekord v dolini pod Poncami pa je leta 1948 postavil Švicar Tchanen s 120-metrskim skokom. Svetovni rekord je bil doslej že tudi last Jugoslovanov, vendar pa ga niso postavili v Planici, ampak v Obersdorfu v Zahodni Nemčiji. Potovalni urad AURO-RA ima na razpolago vstopnice za skakalno prireditev v Planici v nedeljo, 23. marca. Na razpolago so tudi nalepke za avtomobile s katerimi bo mogoče parkirati vozila v neposredni bližini skakalnice. HOKEJ NA LEDU Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu skupine A v Stockholmu je švedska premagala Kanado' s 5:1, Češkoslovaška pa je odpravila Sovjetsko zveza z 2:0. Ta podvig je uspel leta 1961 Šlibarju z značko 141 metrov, s katero je tedaj popravil 10 let star rekord Finca Luira Tauna za dva metra. S skoki bodo nadaljevali tudi danes in sicer ob 10.30. Tudi danes jih bo prenašala jugoslovanska televizija. r |=~ jJl m i F 1 prvi ~i i drugi X 2 2. — prvi 1 X drugi X 1 3. — prvi 1 drugi 2 4. — prvi 1 I drugi 2 X 5. — prvi 1 drugi 2 6. — prvi 1 1 2 drugi X 2 1 OBVESTILA Š Z BOR*- bo priredil v torek, 25. marca začetniški tečaj košarke. Tečaj, ki je brezplačen, bo na stadionu «1. maj», Vrdelska cesta 7. Udeležencem bo zagotovljena potrebna zdravniška pomoč. ŠD BREG sporoča, da bo v ponedeljek, 24. t. m. ob 20.30 v gostilni pri dolinski občini sestanek vseli udeležencev šahovskega turnirja. Na sestanku bo govor o pravilih in urniku te prireditve. liiiiiiiinriiiriiMiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiniiiiii mi iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiloiiiiHiiiMiiiimiiiiimiiiimiiiiiiniiiiiiii um ODBOJKA MOŠKA D LIGA Ekipa goriške Olimpije trd oreh tudi za Kras Kras — Olimpija 3:0 (15:4, 17:15, 15:11) KRAS: živec (K), Wilhelm, Kobal, Budin, škrk, Milič B. in L., SPDT bo priredilo od 5. do 7. aprila na Vojskem nad Idrijo smučarski pomladanski tabor. 5. aprila bo ob 7.45 zjutraj odhod s tržaške avtobusne postaje Prihod na Vojsko ob 11. uri. Po kosilu bo smučanje z učiteljem, zvečer pa družabno srečanje z mladino iz Idrije. 6. aprila zjutraj bo tekmo vanje v slalomu za netekmo-valce pa prosto smučanje. 7. aprila zjutraj bo smuča nje, po kosilu pa odhod v Trst. Cena tabora bo 5.000 lir na osebo in je v njo vključen penzion, vlečnica in delno vožnja. Do Kalc si mora namreč vsak udeleženec plačati vožnjo sam (na linijskem avtobusu iz Trsta), vožnja od Kale do Vojskega pa je vračunana v ceno. Isto velja za povratek. Vpisovanje v Ulici Geppa 9 pri Norči Zavadlav. Simoneta Z. in B. OLIMPIJA: Anioni, Cotič, Špacapan P in B., Pivk, Černič in Valentinčič (k). SODNIKI: DAffara, Palombari in Pappacoda. V okviru 5. kola moške odbojkarske D lige je zgonlški Kras odpravil svoje goriške rojake z neoporečnim izidom 3:0 in se tako rehabilitiral za nedeljski neuspešni nastop. Čeprav so Zgonlčam zmagali, njihova igra ni zadovoljila nikogar, predvsem pa niso domačini pokazali potrebne borbenosti. Krivdo .za tako hud poraz Goričanov je treba pripisati igralcem Olimpije, ki so si v drugem in tretjem setu sami «skopali luknjo«. Začetek tekme je mnogo obetal, čeprav je nagajiv veter vidno motil potek igre Krašovci so po začetni izenačeni igri z močnim pritiskom popolnoma nadigrali Goričane, ki so zbrali le štiri točke. Drugi set pa je bil, kar se izida tiče, prava «gugalnica», saj je povedla zdaj ena, zdaj druga šesterka. Olimpiji je uspelo povesti s 14:13, a predstavniki soškega mesta so zapravili kar dve set-žogi, kar so Krašovci skrbno izkoristili. V tretjem setu je že kazalo da je Kras zgubljen. Olimpija je namreč povedla kar z 11:5, tedaj pa so se Krašovci zbrali in zaigrali ipnogo bolje, medtem ko so Goričani neverjetno popustili. Krasu je tako uspelo zbrati 10 zaporednih točk in slovenskega derbija je bilo konec. — b 's *— Jutri v Zgoniku Kras-Torriana Jutri bomo priče že šestemu dejanju moške odbojkarske D lige: šesterki Krasa iz zgoniške občine sc obeta lahka naloga, saj bo v Zgoniku gostovala ekipa Torriane iz Gradiške, ki je «pepelka» prvenstva. Šesterka iz Gradiške igra že več let zelo slabo odbojko, vendar se je zaradi odstopov drugih ekip vsako leto rešila izpada. Kljub dejstvu, da se obeta Zgo-uičunom, vsaj na papirju, lahko delo, ne smejo Krašovci nikakor podcenjevati nasprotnika, čeprav je bil na letošnjem prvenstvu vedno poražen Jutrišnja tekma naj bi Zgoničanom služila kot dober trening v pričakovanju zahtevnejšega nastopa proti močnemu Turriacu, ki bo v sredo gostoval v Zgoniku. Jutrišnja tekma Kras - Torriana bo v Zgoniku ob 10.30. —bs— Atalanta - Sampdoria 1 X Fiorentina - Inter 1 X Milan - Bologna 1 Napoli - Vicenza 1 Piša - Juventus 2 Roma - Verona 1 X Torino - Cagliari X 1 Varese - Palermo 1 X Brescia - Bari 1 Padova • Lazio X Spal - Livorno 1 Venezia - Piacenza X Pescara - Messina 1 X UIT 3. AMATERSKA LIGA mam Tekma med Unionom in Vesno v središču zanimanja M ostalih srečanjih bi morale slovenske ekipe priti vsaka do vsaj ene točke Slabo vreme je tudi prejšnji teden znatno oviralo potek prvenstva 3. amaterske lige, ker so od 10 napovedanih tekem odigrali le 5. V sredo pa se je vreme izboljšalo in so odigrali vse tekme. Jutri bodo na vrsti zanimivi dvoboji, ki bodo morda odločilnega pomena za lestvico. Primorec — Lib. Prosek Spremembe v napadu Trebenci bodo jutri sprejeli v goste ekipo Libertas Prosek, ki se trenutno ne nahaja v najboljših vodah. Gostje so namreč v zadnjih štirih nastopih doživeli štiri poraze in so zdrsnili na predzadnje mesto v lestvici. Trebenci bi zato jutri morali izkoristiti to psihično krizo gostov. Postava moštva sicer še ni znana a vse kaže, da bo trener Kralj jutri lahko spet razpolagal s Savarinom in Pappaticom; o-brarnba bi morala biti tako spet v popolni zasedbi. Problem ostaja še vedno v napadu: v nedeljo bo IIMIIIIIIIHIIinillllllimillllliimiHiMIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllliimilllimillllllllllllllllllMHiiiiiiiiiiiiillllJ «1. DIVISIONE» Servolana-Bor 43:36 Med najboljšimi borovci je bil Rajmund Kralj Bor — Servolana 36:43 (18:15, 31:31) BOR: Valter Hrvatič 3, Martin Kralj, Borut Spacal 4, Aleksander Pertot 2, Livij Pertot 5, Renato štokelj, Sergij Tavčar 3, Stojan Hrvatič, Rajmund Kralj 19. SERVOLANA: Cadel 2, Pugliese 8, Weiss 11, Malinarlch 0. Orlan-aini, De Forza 1, De Pase, Giuricich 9, Zini 2, Ferluga SODNIKA: Paoletti in Suligoi. PROSTI STRELI : Bor 12:30, Servolana 17:42. 5 OSEBNIH NAPAK: Hrvatič S., Spacal B., Kralj R„ Hrvatič V.. Pertot A. (vsi Bor); Zini in De Pase (Servolana). Tudi svojo drugo tekmo so borovci izgubili. Kot se je že zgodilo v tekmi proti Mivarju so «plavi» tudi tokrat doživeli poraz šele po podaljšku. Takoj pa Je treba pripomniti, da tokrat ni igral Čermelj, ki se Je v prvi tekmi poškodoval na nogi. Na ta način so bili «plavl» prikrajšani, kajti mladi Hrvatič V. ni še tako izkušen, da bi ga lahko nadomestil kot režiserja igre. Spet se je izkazal med «plavirni» Kralj Rajmund, ki je vedno izkoristil svojo višino (202 cm). Sam je dosegel 19 točk (od tega 5 prostih strelov). In prav v prostih strelih je treba grajati vse igralce saj so bili precej netočni. Servolana se je spet izkazala kot močna ekipa. Čeprav je bil tokrat odsoten Fermo je prikazala lepo igro. Vsi igralci obvladajo košarkarsko tehniko, kar seveda primanjkuje «plavim». V prvem polčasu so «piavi» takoj prišli v vodstvo, čeprav le z majhnim naskokom. To prednost so obdržali do konca prvega noi-časa. V tem delu se je izkazal Kralj R., ki je sam dosegel 12 od 18 toči*. V drugem polčasu, Je bil začetek enak. šele proti polovici polčasa (potem ko je Hrvatič S. zapustil igrišče zaradi 5 osebnih napak) seje nasprotnik zdramil. Nadoknadil je zaostanek ter povedel s 6 točkami. Pripomniti pa je treba, da so »plavi« zgrešili v tem delu igre kar 11 prostih strelov od 14 razpoložljivih. Toda kljub temu niso popustili in so nadoknadili zaostanek ter povedli v zadnji minuti po zaslugi dveh prostih strelov Hrvatiča V. namreč treba poslati na igrišče predvsem tiste igralce, ki imajo smisel za gol, ker jutri Primorec potrebuje točke. Za dosego teh pa je treba spraviti čimveč žog v mrežo nasprotnika. Upamo, da bodo spremembe v napadu posrečene, da bo tako uspelo Trebencem priti do obeh točk. Viani — Zarja Bazovci računajo na zmago Bazovci bodo v nedeljo šli v goste k trdoživi ekipi Vianija, ki je v zadnjih treh nastopih osvojila kar pet točk. Tako je popolnoma razumljivo, da je morala domačinov na višku. Sicer pa ne smemo pozabiti, da so tudi Bazovci v zadnjih treh tekmah spravili skupaj pet točk. Na lestvici sta zato obe ekipi naredili lep korak naprej. Viani ima sicer le točko prednosti pred Bazovci in to prednost želijo slednji v nedeljo prepisati na svoj račun. Bazovci namreč računajo na zmago, kar bi pomenilo dve točki, s katerima bi prehiteli neposrednega nasprotnika in se vrinili na sredino lestvice. Naloga seveda ni lahka a tudi ne nemogoča, čeprav vemo, da domačini nočejo zapustiti igrišča praznih rok. Prepričani smo, da bo ta dvoboj lep in zanimiv, v katerem lahko upa na celotni Izkupiček Zarja. Union — Vesna Morda odločilno V nedeljo bodo vse oči obrnjene na igrišče «Prvi maj«, kjer se bosta srečali ekipi Uniona in Vesne, že derbi kot tak vzbuja veliko zanimanje, ko gre pa za dvoboj, ki bo morda odločilen za končno lestvico se zanimanje še poveča. Domačini, ki so v «polnem teku« za tretje mesto, so v tem drugem delu prvenstva nadvse presenetili. Po porazu, ki so ga doživeli v prvem kolu v derbiju s Primorjem, so v naslednjih petih tekmah osvojili kar 10 točk, kar predstavlja velik u-speh, ki je v tej skupini uspel le kriški Vesni. Trener Maver nima velikih problemov s sestavo moštva, edino nerešeno vprašanje je vratar, ker se je Pavatič poškodoval na treningu. Maver resno upa, da bo do nedelje Pavatič okreval in mu bo uspelo poslati na igrišče Union v najboljši postavi. Maver, ki se zaveda važnosti tega srečanja, je dejal, da se bo Union jutri skušal maščevati za nezaslužen poraz, ki ga je doživel v prvem ( iliirlv l ! delu prvenstva v dvoboju z Vesno. IHLIIIU^UI lallUJ L «70.JO Poleg tega pa so sl Podlonjerci za za eno točko. Toda v zadnjih sekundah je Giuricich izenačil. V podaljšku so «piavi» izgubili takoj v 1’ minuti Kralja R„ ki je zapustil igrišče zaradi 5 osebnih. Nadomestil ga je Kralj M., ki je tako odigral svojo prvo tekmo v tem prvenstvu. Nasprotnik je to izkoristil in takoj odločil rezultat sebi v prid. Ostala rezultata: Mi var — Ciano colori 44:37 Italsider — CRDA 45:44 Počival je Don Bosco. V nedeljo pa bodo počivali Borovi košarkarji. — Jan — Goriški Spliigen Brau SPLOGEN: .Medeot 28, Magnoni 11, Pieri 4, Comelli 16; Krainer 25, Poloniatto, Kristančič, Mauri 4, Menegei, Merlatl 10. CANDY: Buschi 18, Raffaele 13, Nava 6, Rogo 1, Gerasa, Taranti-no, Mastrangelo 6, Piazza, Musetti 14. Guerci. SODNIKA: Pesando iz Ivree in Bernardo iz Turina. KAZENSKI METI: Splugen Brau 33:52, Candy 16:28. Tekmo, ki jo je Spliigen Brau prikazal v sredo v telovadnici UGG proti Candyju, sodi med najlepše kar jih je kdaj to moštvo odigralo. Nasprotniku niso dali goriški igralci niti trenutka miru in le za las niso dosegli sto točk. Lahko si piedstavljamo kakšno je bilo vzdušje v do zadnjega kotička polni dvorani. Splugen je v tej tekmi končno dokazal svoje zmožnosti. Vzroki za to so sledeči: večja koncentracija v igri, točnost, odlična obramba in forma vseh igralcev. Kdo je bil najboljši? Vsi. Najbolj pa so se izkazali Medeot in Krainer, ki sta igrala vso tekmo. Najbolj pa je navduševal občinstvo Comelli jn sicer s svojimi prodori. Tudi Pieri je bil dober režiser, škoda pa da je zgrešil nekaj podaj. Tudi Merlati ni včasih prepričal, zlasti v napadu. Na splošno pa je bila tekma zares odlična. Jutri bo Splugen Brau gostoval v Bologni. Srečal se bo z Robur-jem, na katerega igrišču sta pustila v osmih dneh po dve točki Becchi in Biancosarti. stavili že pred tekmo s Tecnofer-ramento cilj,, da morajo v dvoboju s Tecnoferramento in Vesno osvojiti tri točke. Za sedaj so dosegli dve, jutri bi morala priti še tretja, seveda bi bili še bolj zadovoljni, če bi osvojili obe. Morala v vrstah Uniona je visoka in to je zelo važno pred tako napetim nastopom. Tudi v vrstah Vesne je morala na višku in to je razumljivo, če računamo, da je pred dvema tednoma imela Vesna le malo upanja na končno zmago. Danes pa imajo po dveh zaporednih spodrsljajih Primorja Križani spet odprto pot do mage. Na lestvici ima sicer Primorje še vedno točko več od Vesne, ki pa je odigrala tekmo manj. Tudi trener Vesne Manda-nicci nima problemov s sestavo moštva, ker ima na razpolago skoraj vse igralce. V kriških vrstah ne govore o predvidevanjih, kar je popolnoma razumljivo, saj je sedaj cilj Vesne le eden in sicer zmaga, ker sanjo ta daje Vesni zagotovilo za končni uspeh. Za osvojitev obeh točk pa naloga Križanov ne bo lahka ker tudi domačini računajo na vsaj eno točko. Derbi bi moral biti zato zanimiv in napet. Borba za točke bo precej ostra, čeprav smo mnenja, da bi morda delitev točk zadovoljila obe strani. Primorje — Lib. Opčine Domačini so favoriti Po dveh zaporednih porazih bo v nedeljo Primorje pred domačo “^'n_ Bo^° publiko sprejelo v goste ekpio Libertas Opčine, kj je zasidrana na zadnjem mestu lestvice. Poraz, ki ga je doživelo Primorje z Gretto je nekoliko moralno vplival na 1-gralce in voditelje kluba, kar .ie razumljivo če računamo, da Primorje, enako kot Vesna in Auri-sina, ki prav tako uporabljata na-brežinsko igrišče, ni pustilo tujim ekipam obe točki že dobra tri leta. Zadnji spodrsljaj Primorja na domačih tleh beležimo 5. 12. 1965 v tekmi s Turriacom (0:3), ko je Primorie igralo še v 2. amaterski ligi. Kot vidimp, pole? vrlin in rekordov, ie Primorje letos doživelo tudi grenkobo in spodrsljaje. Ni Pa še vse zgubljeno in Prosečani stvari ne smejo vzeti tako trag’čno. saj končno po «toči pride tudi sence«. Primorje mora že v nedsFo pokazati. da ie bil spodrsljaj z Gretto le slučajnost. Pole? tega je treba računati, da je nedeljski ngsprotn-k šibko moštvo, vsekakor pa ga ne gre podcenjevati. Fragiacomo bo v nedeljo (razen Del Beneja) imel na razpolago vse ieralce, tudi Osiča, ki bo po dolgi odsotnosti spet prevzel mesto branilca. Predvfdevania so zato za celotni izkupiček Primorja. Breg — Campanelle Zanimiv dvoboj Zanimiv bo tudi dvoboj med Bregom in Campanellami. Po delnem spodrsljaju z Libertas Barkov-lje iščejo Brežani v tem srečanju takojšnjo rehabilitacijo. Nasprotnik je seveda solidno moštvo, ir* igra lep nogomet. Enajsterica Cam-panel je trenutno na četrtem mestu lestvice z 20 točkami, torej ima 1° točk manj od Brega. Ni pa rečeno, da bo ta razlika prišla do izraza na igrišču. Dobro se spominjamo, da so že v prvem delu prvenstva predstavniki Campanel v prvem polčasu bili kos «plavim», ki so jim v drugem polčasu nasuli v mrežo 3 gole. Zato bodo jutri morali «plavi» zaigrati bolj mirno in previdno, ker končno imajo prvenstvo že v rokah. Dovolj jim je. da sedaj le nadzorujejo nasprotnike. Favoriti so sicer «plavi», ni Pa izključeno, da pride do delitve točk. SKUPINA «L» Izidi 16. 3. 1969: Primorec — Coop Primorje — Gretta Lib. Prosek — Viani Izidi 19. 3. 1969: Viani — Tecnoferramenta 2:2 Zarja -- Libertas Opčine Coop — Gretta Inter S S — Lib. Prosek LESTVICA 0:0 0:1 2:4 2:0 2:2 1:0 Primorje 18 14 2 2 39:13 30 Vesna 17 14 1 2 41:14 29 Inter S S 17 8 6 3 26:17 22 Union 17 10 1 6 35:23 21 Tecnofer. 17 8 5 4 27:20 21 Gretta 19 7 3 9 33:47 17 Viani 18 6 4 8 34:33 16 Zarja 18 5 5 8 22:27 15 Primorec 18 5 4 9 25:30 14 COOP 19 3 6 10 18:41 12 Lib. Prosek 18 4 3 11 25:38 11 Lib. Opčine 18 1 4 13 22:24 6 SKUPINA «M» Izidi 16. 3. 1969: Lib. Barkovlje — Breg 2:2 Don Bosco — Esperia 0:2 Izidi 19. 3. 1969: Don Bosco — Virtus 2:3 Edera «B» — Esperia 6:1 Roianese — Zaule 2:2 LESTVICA Breg 17 14 2 1 45:17 30 Lib. Bark. 17 8 6 3 34:20 22 Flaminio 15 9 3 3 26:11 21 Campanelle 16 8 4 4 15:13 20 S. Sergio 16 6 4 6 19:17 16 Giarizzole 16 6 4 6 20:19 16 Virtus 16 5 4 7 22:22 14 Zaule 17 3 7 7 21:28 13 Don Bosco 17 5 3 9 18:25 13 Edera «B» 16 4 5 7 21-28 12 Esperia 16 3 3 11 17:38 9 Roianese 17 1 7 e 18:38 8 Bruno Rupel »•»»»•»•»»••»-ut- *• Pavla Hočevar POT SE VIJE 46 Spomini Prosvetno in gospodarsko življenje gre h koncu. Naš jezik hočejo izbrisati. Sami udarci in krivice, posameznikom in skupinam. Povsod bi bilo treba pomagati, tudi ohranjati, kar še imamo. Ustvariti si moramo obliko legalne pomoči — ustanovimo dobrodelno organizacijo! To bodo fašisti morda še dovolili! Še smo govorile o ustanovitvi novega društva, o programu, o podrobni organizaciji dela, o prvih formalnih nalogah Cez nekaj tednov, 8. novembra, smo imele ustanovni občni zbor novega društva z imenom Žensko dobrodelno udruženje pod predsedstvom Antonije Slavikove in z delovno tajnico Milko Martelančevo.") Po namenu ■ društva smo de lovno območje ločile v tri panoge: dobrodelni odsek bo zbiral sredstva za pomoč družinam in šolskim otrokom in bo prirejal počitniške kolonije; prosvetni odsek bo skrbel za otroške prireditve, za predavanja in društveno glasilo; odsek za ročna dela bo organiziral tečaje za šivanje in krojenje, gojil bo narodne vezenine in prirejal razstave svojih izdelkov. Vsi oddelki so takoj začeli delati in že s koncem leta smo lahko ugotoviie prve uspehe. Ljudje so sprejeli novo organi zacijo z velikim razumevanjem. S šivanjem in krojenjem so *) Goriške Slovenke so kmalu nato ustanovile splošno žensko društvo s podobnim programom. ženske dosegale gospodarski uspeh, narodne vezenine so jun zbujale smisel za lepoto in za razlikovanje od kiča, predvsem pa spoštovanje in ljubezen do starih in novih narodnih značilnosti. Tečaji so jim bili tudi prijetno shajališče, kjer so slišale le slovensko in včasih tudi hrvatsko besedo in so pridobile strokovne pogovorne izraze. Razstave so jim utrjevale narodni ponos pred občudujočimi italijanskimi obiskovalci. Rediteljice so nam rade pripovedovale, kako so sodile o razstavi italijan ske obiskovalke. Največkrat so slišale: «Kaj vse zmorejo te maledette sciavette!« V prosvetnem odseku smo takoj že pred novim letom pripravile dve predavanji: o našem delu in o vplivu alkohola in tobaka. Oblasti smo morale pač takoj dokazati svoje potrebne praktične namene. Ljudje so bili srečni, da so lahko poslušali javno slovensko besedo. Že pri prvi seji smo sistematično pregledovale žalostni prosvetni položaj v mestu in na deželi ter ugotovile naloge, ki jih bo treba izvrševati previdno in prikrito. Ni bil namreč daleč čas, ko ne bodo otroci po vsej Julijski Benečiji ne v šoli ne v cerkvi več slišali slovenskega knjižnega jezika, ko bo popolnoma izginila naša tiskana beseda in bo prenehala duhovna vez med mestom in vasjo, šolski otroci so pač imeli svoj list Mladi rod — a kako dolgo ga b.odo še pustili?‘Kaj naj ukrenemo?. Društvo mora imeti svoje glasilo! Uredniški odbor, ki smo ga sestavile tiste članice, ki smo bile na prvem zaupnem sestanku, naj takoj pripravi program in poskrbi, da bo list izšel že za novo leto! Naglica, ki je bila celo v tisti stiski težko razumljiva! List je bil torej ustanovljen kot društveno glasilo in kot povezovalec med slovenskim in po možnosti hrvatskim ženstvom na zasedenem ozemlju. Težko sem sprejela uredniško nalogo. Nisem se čutila dovolj sposobna; slutila pa sem tudi, da mi bodo zmožnosti, kolikor bi jih imela, oteževale še okolnosti, s katerimi bo treba računati. Predvsem so bile razen obeh stanovskih tovarišic vse druge odbornice svetovnonazorsko različne od mene. Vendar so me kmalu pregovorile, saj sem tudi sama spoznala nujnost ženskega lista in nisem mogla sodelavkam oporekati, ko so zatrjevale, da je bilo v tistem času med razredčenimi tržaškimi Slovenkami že težko dobiti izobraženko, ki bi bila pri volji za to delo in bi obenem dovolj obvladala slovenski knjižni jezik. Ko smo govorile o vsebini lista, sta njegovi prvi pobudnici, Slavikova in Martelančeva, ponovno poudarjali glavni namen: naše žene morajo čutiti, da je list zanje, ustrezati mora njihovim potrebam in izobrazbi, ki je še na poprečni stopnji. Nič tistega ((feminizma«, nič tako kakor je bil prejšnji ženski list Slovenka, tudi nič takega, kar bi dražilo naše duhovnike! Lepo po srednji poti! Poudarjati je treba narodno zavest in gojiti — seveda prikrito — smisel za slovansko, predvsem jugoslovansko edinstvo. Poslušala sem taka in podobna navodila, se zamislila in molčala. Hladna senca je padla na moje nekoč tako drzno obzorje, na razmahnjene načrte in svobodne nazore. Ugovarjati nisem mogla, položaj naših ljudi je bil preveč žalosten in pogled v bližnjo bodočnost preveč teman — morala sem se vdati. Ustanovile smo žensko dobrodelno udruženje, nismo pa imele beliča. Članarina in podpore so pozneje omogočale delo. Tudi list je zrastel iz niča. Ob iskanju prvih sotrudnikov smo zložile denar za papir in znamke, v tiskarni so nam pri prvih računih zaupali, honorarje za prispevke smo najprej samo obljubljale, pri prvi priliki pa tudi izplačevale. Pred seboj imam še prvi letnik Ženskega sveta. Leto 1923. štiriinštirideset let!*) In vendar se mi zdi, kakor da je bilo to pred nekaj leti. Kako sem hitela tiste tedne: list mora iziti za novo leto! Ali naj ga pričaram? £?aj še poštna zveza ni taka, kakor bi bilo treba. Pisala sem Utvi —r Ljudmili Prunkovi v Ljubljano. Prej je živela v Trstu, razmere pozna, pa pesnica je in s književniki ima zveze. Uredniški *) Sedaj že šestinštirideset. (Op. ur.) odbor se je dogovoril z njo: zbirala bo prispevke in jih p° dogovorjeni poti pošiljala v Trst. Še posebej sem pisala znancem in neznancem: pisateljem, zdravnikom, učiteljicam in profesoricam, raznim strokovnjakom, moškim in ženskam- V odboru priporočajo, naj se že s prvo številko začne povest v nadaljevanjih, da bo bolj vleklo! Tudi kaj praktičnega naj bo! Rubriko za ročna dela bo oskrbela Martelančeva, ki ima gotovo te vrste sposobnosti. Kako nestrpno sem tiste dni dirjala iz šole — morda, nič morda, gotovo me čaka doma pošta: odgovori, prispevki! V tiskarni so določili rok za rokopise, jaz pa jih čakam i° čakam! Spomnila sem se, da sem nekoč iz samega dolge§a časa prevajala Kuprinovo povest Olesja. Poiskala sem jo in dokončala prevod v vsej naglici. Če ne bo nič drugega " in ni bilo! Pa uvodni članek — ta, ta me je šele skrbel! Lepo po srednji poti! Pa saj pišemo vendar leto 1923! 1° napredni ženski list smo imeli v Trstu že pred četrtstoletjem, in ta svetovna vojna, in ob novih duhovnih tokovih sem se že kdaj navduševala! In — in — no, kaj je pa fašizem napravil z nami?! Mar je to tudi napredek? In celo z italijansko ženo? Nazaj jo je porinil, ves napredek ji je uničil, žensko gibanje zadušil, samo v kuhinjo in otroško sobo jo je zaprl in ji ukazal: uči otroke peti slavo Italiji! V vse to se vživi in — piši uvodni članek! Ob določenem času je list izšel in strahoma sem Sa poslala ,na svitlo’. Fašistično cenzuro je prenesel. Odbornice so bile zadovoljne, naše politično vodstvo tudi. Primorske žene, katerim je bil list v prvi vrsti namenjen, so se 8a razveselile, onstran meje so ga pozdravile, strokovna kritika je najbrž upoštevala okoliščine.. Ko sem zbirala prispevke in sestavljala gradivo za posa; mezne številke, sem bila marsikdaj v veliki zadregi: a*1 * * * * * * 8 9 bom dobila obljubljeni članek o pravem času, ali si ne bodo članki podobni, ali bo zamera, če tiste črtice ne ko v listu...? (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTECCH1 6 n. telefon 93-808 u, 94-638 - Poštni predal 659 -. PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL ,SV„ FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338,95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur -vnaDrel četrtletna 2 250 Ur, poUetna 4 400 Ur. celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din 0.000 starih dinarjev), letno 100 /din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoč) račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 115374 - Za SFRJ: ADIT, DZS L|ubljana, Star! trg 3/1., telefon Z2-207, tekoč! račun pri Narodni banki s Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: /,a vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. Hnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 v* 1 ~ beseda — Oglasi ža tržaško, ln gonško pokrafino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih (pokrajin Italije pri «Societ& Publlcitš Itallana« - Odgovorni urednik- SIANfSl.AV RENKO - Izdala in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst _