Poštnina platana r gofovM.
m™**
23.11 ^33
■M'O tj
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
15.
kos.
V LJUBLJANI, dne 22. februarja 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
110. Uredba, s katero se zakon o kmetijskih kreditih spravlja v sklad z zakonom o Privilegirani agrarni banki in z zakonom o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja.
111. Pravilnik o uporabljanju fonda za podpiranje zadružništva in zniževanje obrestne mere, ki je pri Privilegirani agrarni banki.
112. Odločba ministrskega sveta za denarne zavode.
113. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
114. Izpremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Vsi p. t. interesenti se naprošajo, da kličejo v zadevah uredništva »Službeni list« tel. štev. 25-66, v zadevah upravništva pa tel. štev. 30-69.
Uredbe osrednje vlade.
110.
Na osnovi člena 75. zakona o Privilegirani agrarni banki in po odobritvi ministrskega sveta predpisujem to-le
uredbo,
s katero se zakon o kmetijskih kreditih z dne 12. junija 1925. spravlja v sklad z zakonom o Privilegirani agrarni banki z dne 16. aprila 1929. z izpremembami in dopolnitvami z dne
25. februarja 1930., 27. marca in 5. decembra 1931. in z zakonom o nazivu in razdelitvi
kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra 1929.*
§ 1.
Zakon o kmetijskih kreditih z dne 12. junija 1925.** spravljen v sklad s členom 75. zakona o Privilegirani agrarni banki, se glasi nastopno:
I.	Občo odredbe.
Clen 1.
Zaradi racionalnega oskrbovanja kmetovalcev s posebnim kreditom se ustanavlja s tem zakonom ob dr-
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
26. januarja 1933., št. 19/VI/52. — Upošteval se je tudi
Popravek v >Služb. novinah« z dne 6. februarja 1933.,
§t. 27/IX/88.
** >Uradui list« št. 214/66 iz 1. 1925.
žavni podpori kmetijski kreditni organizem na zadružni podstavi, ki ga tvorijo krajevne in banovinske zadruge za kmetijski kredit in deželna zveza za kmetijski kredit: »Zemaljski savez zadruga za poljoprivredui kredit«.
Člen 2.
Zadruge za kmetijski kredit imajo namen, sprejemati od članov in od nečlanov njih prihranke in dajati članom kredite za pospeševanje, izboljševanje in pocenitev kmetijske proizvodnje, kamor se štejejo: poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, perutninarstvo in vsaka druga vrsta kmetijstva.
Člen 3.
Zadruge za kmetijski kredit smejo biti ustanovljene ali z neomejeno ali z omejeno zavezo. V prvem primeru jamčijo člani za zadružne obveze solidarno z vso svojo imovino, v drugem primeru jamčijo z deleži in poleg tega še z določeno vsoto, ki je predpisana s pravili, a ne sme biti manjša od desetkratne višine podpisanih deležev.
Člen 4.
Glavnica zadruge za kmetijski kredit se sestavlja iz deležev njenih članov. Deleži se morajo glasiti na ime in se smejo prenesti samo z dovolitvijo zadruge; biti ne smejo manjši od 100 dinarjev pri krajevnih in ne manjši od 1000 dinarjev pri banovinskih zadrugah. Obresti na deleže ne smejo biti večje od obresti, ki jih plačuje dotična zadruga na hranilne vloge.
Zadruge na kmetijski kredit se smejo konstituirati, kadar je vplačana vsaj četrtina na vsak podpisani delež; kredit pa smejo dobiti zadružniki šele, ko vplačajo popolne deleže.
Člen 5.
Zadruga obstoji pravno, ko potrdi pristojno prvo sodišče pravila in vpiše zadrugo v sodni zadružni register.
Ko so se pravila prijavila sodišču, mora vsakdo, ki hoče pristopiti k zadrugi, predati zadrugi pismeno pristopno izjavo, na kateri je podpis overovljen po pristoj-
nem občinskem ali policijskem (političnem) ali sodnem oblastvu, ali javnem notarju.
Sodišče mora, ko je potrdilo pravila, objaviti v .'■Službenih novinah« ali v »Službenem listu« dotične banovine, da je zadruga vpisana v register.
Vsaka izprememba pravil se mora prijaviti sodišču, da jo vpiše v registru.
Člen 6.
Zadruge za kmetijski kredit se ustanavljajo za neomejen čas; poslovati pa prestanejo:
a) če se uvede zoper zadrugo stečaj;
b) če prestane zadruga zbog združitve (fuzije) z drugo zadrugo;
c) če zadruga likvidira.
Likvidacija zadruge se izvrši, če to sklene skupščina zadružnikov z večino treh četrtin skupnega števila zadružnikov.
Razen tega se izvrši likvidacija krajevne zadruge, če odredi pristojna banovinska zadruga likvidacijo zbog ugotovljenih nepravilnosti ali zbog tega, ker je padlo število zadružnikov pod 15 ali ker je zadruga dejanski prestala poslovati.
V tem primeru odredi pristojno sodišče likvidacijo na prijavo dotične pristojne banovinske zadruge.
Če zadruga prestane, se mora Izvršiti likvidacija, ki se predpiše s pravilnikom za izvrševanje tega zakona.
Člen 7.
Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit predpiše enotna pravila za zadruge, in to: druga za krajevne, druga pa za banovinske zadruge. Ta pravila morajo obsezati nastopne odredbe:
1. o firmi, sedežu in načinu, kako se zadruga podpisuje;
2. o pogojih za sprejemanje novih članov in o izstopanju članov iz zadruge;
3. o obsegu okoliša zadruge;
4. o višini deležev in o tem, koliko in kdaj mora
vsak zadružnik plačati svojega deleža ali svojih deležev;
5. o zavezi (jamstvu) zadruge in zadružnikov;
6. o rezervnem fondu;
7. kako je sestavljati in pregledovati mesečne in letne račune;
8. o načinu, kako je izračunavati in porazdeljevati izgubo med poedine Člane;
9. o upravnem in nadzornem odboru in o tajniku-blagajniku krajevne zadruge, načinu njih volitve, področju njih poslovanja, njih pravicah in dolžnostih in trajanju njihovih funkcij;
10. o glasovalni pravici članov in načinu, kako se izvršuje ta pravica;
11. kako se sklicujejo redne in izredne skupščine članov, kraj in čas, kje in kdaj se morajo vršiti te skupščine, njih področje poslovanja in način sklepanja;
12. kako se morajo razglašati objave zadruge;
13. kako je treba postopati, če se pojavijo prepiri in spori, ki nastanejo v razmerju med člani ali med člani in zadrugo.
II.	Krajevne zadruge za kmetijski kredit.
Člen 8.
Krajevne zadruge za kmetijski kredit po tem zakonu smejo ustanavljati in biti njih člani kmetovalci, ki razpolagajo polnoveljavno s svojo imovino. V teli zadrugah so lahko člani tudi kmetijske združbe, ki se bu-
vijo z nabavo kmetijskih proizvodnih sredstev in s skupno proizvodnjo, predelavo in prodajo kmetijskih proizvodov.
Osebe, ki se ne bavijo. s kmetijstvom kot glavnim poklicem, smejo biti člani zadruge, toda ne morejo okoriščati kredita po tem zakonu.
Člen 9.
K oni krajevni zadrugi smojo pristopiti sanio osebe, iz istega zadružnega okoliša. Zadružni okoliš obseza ali celo območje politične občine ali njen določeni del. V hribovitih krajih in v krajih brez ugodnih prometnih sredstev smejo pristopiti k eni krajevni zadrugi tudi osebe iz več občin, v krajih pa, kjer ni občin, iz več krajev, ki meje med sabo.
Za ustanovitev krajevne zadruge je treba najmanj 20 oseb.
• V istem okolišu ne sme biti dveh krajevnih zadrug, ustanovljenih po tem zakonu.
O sprejemu krajevnih zadrug v banovinsko zadrugo sklepajo banovinske zadruge šele, ko mine mesec dni od dne, ko se je predložila prijava, in odločijo, katera prijavljenih zadrug se sprejme v članstvo.
Če se ustanovi v istem okolišu več krajevnih zadrug, odloči banovinska zadruga, katera izmed njih naj se sprejme v banovinsko zadrugo.
Vendar ima banovinska zadruga pravico tudi vsem takim prijavljenim zadrugam odkloniti sprejem, dokler se ne ustanovi ena nova zadruga.
Če je banovinska zadruga izdala odločbo, da krajevne zadruge v svoje članstvo ne sprejme, ima odklonjena zadruga pravico pritožbe na Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit, ki izda končno odločbo.
Člen 10.
Člani upravnega in nadzornega odbora in tajnik-blagajnik krajevne zadruge za kmetijski kredit se razrešijo dolžnosti z odločbo upravnega odbora banovinske zadruge, odnosno Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit, če se ob reviziji izkaže, da so poslovali nepravilno, in postavi na njih mesto banovinska zadruga, odnosno Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit nove člane in tajnika-blagajnika do prihodnje skupščine.
Člen 11.
Krajevne zadruge za kmetijski kredit dajo članom kratkoročna in srednjeročna posojila. Način, kako »e dajo podojila, se predpiše s pravili, odnosno s poslovnikom teh zadrug.
1. Kot kratkoročna posojila se smejo dajati:
a) posojila za obdelovanje zemlje, nabavo semenja, gnoja, kakor tudi posojila za nabavo živalske krme in materiala, koristnega za negovanje in zdravljenje posevkov in živine;
b) posojila za setev, žetev, mlačev in poravnavanje drugih tekočih proizvodnih stroškov na posestvu (izplačevanje dnevnih mezd);
c) posojila za boljše ukoriščanje in podelovanje kmetijskih pridelkov.
Ta posojila se morajo vrniti po žetvi ali po izvršenem poslu, zbog katerega so dana, najkesneje pa v letu dni.
2. Kot srednjeročna posojila se smejo dajati:
a)	posojila za nabavo živine, kmetijskega orodja in kmetijskih strojevj
b) posojila z a napravljanje vinogradov, sadnih vrtov, oljčnih nasadov in temu pod.;
c) posojila za manjše izboljšave zemlje z izsuševanjem, dreniranjem itd., kakor tudi za manjše nakupe zemlje zaradi zaokrožitve;
č) posojila za postavljanje manjših kmetijskih zgradb in za popravila zgradb.
Ta posojila se smejo dajati na zahtevo elana tudi kot kratkoročna.
Srednjeročna posojila se morajo vrniti v enakih poluletnih odplačilih z obrestmi najkesneje v osmih letih.
Kratkoročna in srednjeročna posojila se smejo dajati na poroštvo, na zastavo državnih ali državno garantiranih vrednostnih papirjev, na zastavo nabavljene živine ali nabavljenega orodja ali na hipoteko.
Obresti morajo biti v vsakem primeru večje kot °'breati, ki jih plačuje zadruga svojim članom na deleže.
Če se dajo kratkoročna, kakor tudi srednjeročna posojila na poroštvo, se morajo dajati na zadolžnice ob solidarni zavezi porokov in dolžnikov.
Poroki imajo za plačane vsote regresno pravico od dolžnikov. Če se poroki ne morejo odškodovati od dolžnikov, razdele zavezo na enake dele.
Sodno oblastvo odredi z istim odlokom položaj porokov, njih regresno pravico in razdelitev poroštvene zaveze.
Člen 12.
Krajevne zadruge za kmetijski kredit dopolnjujejo svoje glavnice:
a) s tem, da sprejemajo od Članov in od nečlanov hranilne vloge. — Zadruga mora uvesti stalno hranilno vlaganje kot obvezno za vse zadružnike. Obresti, ki jih plačujejo zadruge za njim poverjeni denar, morajo biti manjše kot obresti, ki jih računijo zadruge za posojila svojim članom;
b) s tem, da dobivajo kredit od banovinskih zadrug, s katerimi so v zvezi, ali od drugih ustanov preko banovinskih zadrug na podstavi svojih obveznic ali obveznic svojih članov ali na podstavi zastave ali hipoteke svojih dolžnikov.
Zadruga odtegne kredit, odnosno najema posojila, če ji lastni viri in hranilno vlaganje ne zadoščajo; o višini skupne vsote posojil odloča skupščina.
Člen 13.
Konec vsakega leta sestavijo krajevne zrdruge po odredbah svojih pravil svoj letni račun. Čisti dohodek se vloži v rezervni Spnd, ki se ne sme razdeliti in do katerega člani zadruge nimajo pravice.
Če zadruga prestane, se da njena imovina pristojni banovinski zadrugi v hrambo in se ta vrne novi zadrugi, ki bi se ustanovila namesto prestale zadruge po tem zakonu.
Člen 14.
Krajevne zadruge za kmetijski kredit imajo za vse zaveze svojih članov proti zadrugi prvenstveno pravico do njih deležev.
Člen 15.
Obstoječe kreditne organizacije kmetovalcev: >zem-Ijoradničke kreditne zadruge«, »seljačke blagajne«, »ve-fesijske udruge«, sseljačke kreditne kooperativne organizacije« (kmetiške kreditne zadrmre ali hranilnice in posojilnice) itd. se smejo izpremoniti v krajevne zadru-
ge in ukoriščati kmetijski kredit po tem zakonu, če se mu prilagode in če jih sprejme banovinska zadruga v svoje članstvo.
III.	Banovinske zadruge za kmetijski kredit.
Člen IG.
Članice banovinske zadruge za kmetijski kredit smejo biti:
a) krajevne zadruge za kmetijski kredit, ustanovljene po tem zakonu, ki morajo podpisati vsaj en njen delež;
b) centralne kmetijske združbe (zveze kmetijskih zadrug, kmetijske družbe in podobne kmetijske ustanove), ki podpišejo en njen delež ali več njenih deležev.
Vse krajevne zadruge za kmetijski kredit, ustanovljene po predpisih tega zakona, se morajo takoj po ustanovitvi prijaviti za vstop v članstvo pristojne banovinske zadruge.
Člen 17.
Banovinske zadruge za kmetijski l^redit smejo sprejemati v članstvo samo tiste krajevne zadruge, kakor tudi centralne kmetijske združbe, ki jim je sedpj: v njih okolišu. — Okoliš banovinske zadruge obseza območje ene ali več banovin. V istem okolišu ne smeta biti dve banovinski zadrugi, ustanovljeni po tem zakonu.
Člen 18.
Upravni in nadzorni odbor banovinske zadruge izvoli skupščina izmed svojih članov. Banovinska zadruga sme imeti tudi svoj izvršilni odbor iz najmanj treh članov, ki jih izvoli upravni odbor izmed sebe.
Poleg rednih Članov, označenih v členu 16. tega zakona, smejo imeti banovinske zadruge tudi častne člane, ki jih izvolijo njihove skupščine; ti člani sinejo biti izvoljeni v upravni odbor in nadzorni odbor banovinske zadruge, toda njih število ne sme biti večje od petine skupnega števila članov v teh odborih.
Člen 19.
Posle banovinske zadruge za kmetijski kredit vodi upravnik. Poleg upravnika ima vsaka banovinska zadruga knjigovodjo, potrebno število revizorjev za pregledovanje poslovanja v krajevnih zadrugah za kmetijski kredit in drugo pomožno osebje.
Upravnika izvoli in razrešuje dolžnosti upravpi odbor banovinske zadruge za kmetijski kredit; odločbe o tem pa pregleduje in potrjuje upravpi odbor Zemalj-skega saveza zadrug za kmetijski kredit.
Knjigovodjo, revizorje in ostalo osebje postavlja upravni odbor na upravnikov predlog.
Upravnik banovinske zadruge za kmetijski kredit ne sme biti član upravnega ne nadzornega odbora svoje banovinske zadruge.
Člen 20.
Banovinske zadruge za kmetijski kredit opravljajo te-le posle:
a) dajo krajevnim zadrugam za njih člane kratkoročne in srednjeročne kredite na podstavi obveznic;
b) dajo krajevnim zadrugam za njih člane dolgoročne kredite na predlog in proti poroštvu krajevnih zadrug, in sicer proti hipoteki na posestvo Uotične osebe.
Kot dolgoročna posojila se dajo:
a) posojila za nakup zemlje in posojila za odkup zemlje ali odplačilo agrarnega dolga na zemljo, da postanejo prosilci samostalni kmetovalci;
b) posojila za postavljanje in preurejanje kmetijskih zgradb za stanovanja, za živino in za spravljanje in po-delovanje kmetijskih pridelkov;
c) posojila za stalne izboljšave zemlje, namakanje, izsuševanje, popravljanje in gradnjo potov na posestvu itd.
Ta posojila se dajo na podstavi hipoteke na prvo mesto, vrniti pa se morajo v enakih polletnih odplačilih najkesneje v 25 letih.
Način, kako naj se dajo posojila, se predpiše s pravili, odnosno s poslovnikom teh zadrug.
Člen 21.
Banovinske zadruge za kmetijski kredit popolnjujejo svoje glavnice:
1. s tem, da sprejemajo hranilne vloge na obrestovan je;
2. s tem, da dobivajo kredite prvenstveno od Privilegirane agrarne banke po predpisih zakona o tej banki in od drugih ustanov v višini skupščinskih sklepov;
3. z vsotami, ki jih določajo država, banovine ali druge ustanove v svojih proračunih za podpiranje kmetijskega kredita.
Člen 22.
Banovinske zadruge za kmetijski kredit imajo za vse zaveze svojih članov proti njim prvenstveno pravico do njih deležev.
Člen 23.
Konec vsakega poslovnega leta sestavijo banovinske zadruge za kmetijski kredit svoj letni račun po odredbah svojih pravil. Od čistega dohodka se vlože tri četrtine v rezervni fond, ki se ne sme razdeliti in do katerega člani zadruge nimajo pravice; poslednja četrtina pa se uporabi za vzdrževanje šol in tečajev za iz-obražanje osebja krajevnih zadrug za kmetijski kredit, za populariziranje kmetijskega kredita in za pospeševanje kmetijstva. Če banovinska zadruga za kmetijski kredit prestane, se da njena imovina Zemaljskemu sa-vezu zadrug za kmetijski kredit v hrambo in se potem vrne novi zadrugi, ki bi se ustanovila namesto prestale zadruge po tem zakonu.
Člen 24.
Po tem zakonu se ustanavlja pet banovinskih zadrug za kmetijski kredit, in sicer:
1. Banovinska* zadruga za kmetijski kredit v Beogradu, katere okoliš se razteza na Dunavsko banovino in na ozemlje uprave mesta Beograda;
2. Banovinska zadruga za kmetijski kredit v Zagrebu, katere okoliš se razteza na Savsko, Vrbasko in Dravsko banovino;
3. Banovinska zadruga za kmetijski kredit v Sarajevu, katere okoliš se razteza na Drinsko in Primorsko banovino;
4. Banovinska zadruga za kmetijski kredit v Nišu, katere okoliš se razteza na Moravsko banovino;
5. Banovinska zadruea za kmetijski kredit v Skop-lju, katere okoliš se razteza na Vardarsko in Zetsko banovino.
Člen 25.
V vsaki banovini se sme s tem. da se izloči iz obstoječe banovinske zadruge, ustanoviti posebna bano-
vinska zadruga, če doseže število krajevnih zadrug za kmetijski kredit v območju dotične banovine najmanj 200; toda tudi tedaj samd, če ostane v območju dotedanje banovinske zadruge najmanj tolikšno število zadrug.
IV.	Zcmaljski savez zadrug za kmetijski kredit.
Člen 26.
Vse banovinske zadruge za kmetijski kredit, ustanovljene po tem zakonu, se morajo združiti v »Zemaij-ski savez zadruga za poljoprivredni kredit«, čigar sedež je v Beogradu, in postati s tem njegove članice. Razen banovinskih zadrug za kmetijski kredit ima Zemaljski savez zadryg za kmetijski kredit lahko tudi častne člane, ki jih izvoli njegova skupščina; častni člani smejo biti izvoljeni za člane upravnega in nadzornega odbora Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit, toda njih število ne sme biti večje od petine skupnega števila članov teh odborov.
Člen 27.
Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit skrbi za uporabljanje tega zakona, dela za razširjanje zadružne misli, izpodbuja k ustanavljanju zadrug za kmetijski kredit, zastopa, ščiti in pospešuje koristi zadružništva, skrbi za vzdrževanje enotnosti v poslovanju vseh zadrug, ustanovljenih po tem zakonu, upravlja vsote, ki se mu dodele, in jih porazdeljuje med banovinske zadruge in nadzira poslovanje krajevnih in banovinskih zadrug za kmetijski kredit.
Člen 28.
Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit mora imeti svoja pravila, ki jih potrja minister za poljedelstvo in v katerih so podrobneje označene njegove nalo--ge in način njihovega ostvarjanja, kakor tudi njegova notranja organizacija.
Člen 29.
Zaradi pocenitve kmetijskega kredita in podpiranja zadružništva prejema Zemaljski savez za kmetijski kredit od ministrstva za poljedelstvo kot dotacijo fond iz dividende na delnice Privilegirane agrarne banke, ki so v rokali države ali razredne loterije, po § 7. zakona z dne 5. decembra 1931. o izpremembi in dopolnitvi zakona o Privilegirani agrarni banki.*
Podrobnejše odredbe o uporabljanju tega fonda, odnosno dotacije predpiše s pravilnikom minister za poljedelstvo sporazumno z ministrom za finance.
Člen 30.
Zaradi ustanovitve fonda za podpiranje zadrug za kmetijski kredit izroči Privilegirana agrarna banka Zemaljskemu savezu zadrug za kmetijski kredit maso >Središnje zemaljske pozajmionice u likvidaciji«.
Člen 31.
Posle Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit vodi upravnik saveza. Poleg upravnika ima Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit potrebno število revizorjev, da pregledujejo poslovanje v banovinskih zadrugah za kmetijski kredit, in drugo pomožno osebje. Upravnika izvoli upravni odbor; ostalo osebje izbere
* »Službeni list« št. 654/83 iz 1. 1931.
upravnik, potrjuje ga pa upravni odbor Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit.
V.	Ugodnosti in kazni.
Člen 32.
Posestvo, orodje, živina, semfe in drugi predmeti, nabavljeni s posojilom zadruge, odnosno Saveza zadrug za kmetijski kredit se ne smejo jemati zaradi dolga v Popis, dokler jih njih lastnik ne izplača popolnoma zadrugi, odnosno Savezu zadrug za kmetijski kredit.
Člen 33.
Zadruge za kmetijski kredit imajo pravico, da se, če kdo izmed njih dolžhikov svojega dolga ne poravna v roku, pred vsemi drugimi upniki odškodujejo iz tistih predmetov, ki jih je nabavil zadružnik iz zadružnega kredita, in iz predmetov, ki so jih jim dali dolžniki sami kot zastavo zaradi zavarovanja dolga. Če pa se dolg iz teh predmetov ne more popolnoma poravnati, je zahtevati izterjavo po pristojnem sodišču. Dolžniki ne smejo predmetov, ki služijo za zastavo, ne poškodovati ne prodati ali odsvojiti brez pristanka zadruge, dokler ne vrnejo dolga. Sicer so odgovorni po kazenskem zakonu kot uničitelji imovine, ki jim je bila poverjena v hrambo.
Vse ugodnosti iz zakona o Državni Hipotekarni banki, ki se tičejo pospešenega postopanja pri obsodbah in izvršbah, veljajo tudi za zaveze po tem zakonu.
Vsa zemlja in vobče vse kmetijske imovine, ki se nabavijo iz posojil, dobljenih po tem zakonu, se morajo vpisovati v posebne zadružne registre in v sodne knjige in nanje se ne more raztezati zaščita po § 471. civilnega sodnega postopka kraljevine Srbije, dokler se posojila, Prejeta za dotične nakupe, končno ne izplačajo.
Sodišča morajo soditi in poslovati glede vseh zavez iz dolgov po tem zakonu pospešeno po postopku, ki velja za menične zaveze.
Natančnejše odredbe o uporabljanju tega člena se predpišejo s pravilnikom.
Člen 34.
•
Zadruge in Savez zadrug za kmetijski kredit so oproščeni:
a) vseh taks za potrjanje pravil, knjig, zavez, ove-ravljanje podpisov in vobče za vsa opravila, ki jih imajo z državnimi, občinskimi ali samoupravnimi oblastvi;
b) poštnine v svojem medsebojnem občevanju in v občevanju s svojimi zadrugami in z državnimi, samoupravnimi in občinskimi oblastvi;
c) vseh davkov in vseh doklad in davščin državnih, občinskih in samoupravnih oblastev na poslovanje, glavnico, promet in dohodek;
č) taks ob zavarovanjih in sporih pri sodiščih; toda takse se prisodijo državi od obsojenega dolžnika, če se *Por ne konča s poravnavo.
Vsi, ki prejmejo posojila po tem zakonu, so oproščeni državnih, občinskih in samoupravnih taks za pokanje obveznic, za vknjižbe in izbris vknjižb, stroškov z& cenitev posestev in drugih davščin.
Člen 35.
‘Člani upravnega, izvršilnega in nadzornega odbora zadrug za kmetijski kredit in Zemaljskega saveza zadrug
za kmetijski kredit, ki postopajo zoper odredbe '°ga zakona ali napravljajo namenoma napačne izjave
ali priobčujejo neresnične podatke ali falsificirajo zapisnike o skupščinah ali dovoljujejo posojila nečlanom, se j kaznujejo z zaporom do dveh let in v denarju do 25.000 dinarjev; če ne določa kazenski zakon za taka dejanja večjo kazen. Te kazni izreka sodišče na tožbo zadružnikov ali zadruge ali Saveza zadrug ali ministra za poljedelstvo.
Člen 36.
Knjige Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit in zadrug za kmetijski kredit, ki morajo biti sodno potrjene in se morajo redno voditi, imajo moč javnih listin.
VI.	Nadzor.
Člen 37.
Minister za poljedelstvo vodi obči nadzor nad vsemi zadrugami, ustanovljenimi po tem zakonu, kakor tudi nad Zemaljskim savezom zadrug za kmetijski kredit.
Prehodne odredbe.
Člen 38.
Banovinske zadruge za kmetijski kredit, ki se osnujejo po tem zakonu iz oblastnih zadrug za kmetijski kredit, morajo sklicati svoje skupščine in se prilagoditi predpisom tega zakona najdlje v treh mesecih od dne, ko stopi ta uredba v veljavo.
Novo ustanovljene banovinske zadruge za kmetijski kredit prenesejo vsa svoja aktiva in pasiva in svoje posle s krajevnimi zadrugami za kmetijski kredit, ki so zunaj njih okoliša, na tisto banovinsko zadrugo, v katere okolišu so.
Po ustanovitvi banovinskih zadrug za kmetijski kredit po tem zakonu preide rezervni fond in ostala imovina oblastnih zadrug za kmetijski kredit v last teh zadrug, in to: rezervni fond in ostala imovina Oblastne zadruge za kmetijski kredit v Beogradu preide v last Banovinske zadruge za kmetijski kredit v Beogradu; rezervni fond in ostala imovina Oblastne zadruge za kmetijski kredit v Čupriji preide v last Banovinske zadruge za kmetijski kredit v Nišu; rezervni fond in ostala imovina Oblastne zadruge za kmetijski kredit v Zagrebu preide v last Banovinske zadruge za kmetijski kredit v Zagrebu; rezervni fond in ostala imovina Oblastne zadruge za kmetijski kredit v Sarajevu preide v last Banovinske zadruge za kmetijski kredit v Sarajevu; rezervni fond in ostala imovina Oblastne zadruge za kmetijski kredit v Skoplju preide v last Banovinske zadruge za kmetijski kredit v Skoplju; rezervni fond in ostala imovina Oblastne zadruge za kmetijski kredit v Splitu se razdeli po enakih delih med Banovinski zadrugi za kmetijski kredit v Sarajevu in Skoplju.
Arhiv Oblastne zadruge za kmetijski kredit v Splitu se razdeli, kolikor je to potrebno in možno, med Banovinski zadrugi v Sarajevu in Skoplju, ostali spisi in sklenjene poslovne knjige pa se izroče v hrambo Ze-maljskemu savezu zadrug za kmetijski kredit v Beogradu.
Obstoječa Glavna zadruga za poljoprlvredni kredit v Beogradu se pretvori s tem zakonom v Zematiski * savez zadruga za poljoprivredni kredit. Ta savez se mora takoj registrirati pri pristojnem sodišču v Beogradu in opravlja posle do svoje glavne skupščine, ki jo mora sklicati najdlje v dveh mesecih po ustanovitvi banovinskih zadrug za kmetijski kredit. To skupščino
sestavljajo vsi člani upravnega odbora vseh banovinskih zadrug za kmetijski kredit. Skupščina sklene pravila Zemaljskega saveea zadrug za kmetijski kredit, ki jih potrdi minister za poljedelstvo.
Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit je pristojen za reševanje sporov, ki bi nastali med banovinskimi zadrugami v zvezi z izvrševanjem teh prehodnih odredb.
Dokler se ne ustanove banovinske zadruge za kmetijski kredit, izdaja odločbe o sprejemu krajevnih zadrug za kmetijski kredit po členu 9. oblastna zadruga za kmetijski kredit, ki je pristojna za ta okoliš, odnosno ob prito/.bi Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit v Beogradu.
Člen 39.
Minister za poljedelstvo se pooblašča, da predpiše pravilnik za izvrševanje tega zakona.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 21. decembra 1932.; št. 77.762/V.
Minister za poljedelstvo Juraj Demetrovič s. r.
Ministrski svet se je izrekel v svoji seji z dne 23. januarja 1933. za povsem soglasnega s prednjo uredbo.
Predsednik ministrskega sveta dr. M. Srškič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
^+^11	-M—
1U.
Na osnovi § 7. zakona o izpremembi in dopolnitvi zakona o Privilegirani agrarni banki z dne 5. decembra 1931. in sporazumno z ministrom za finance predpisujem ta-le
pravilnik
o uporabljanju fonda za podpiran ie zadružništva in zniževanje obrestne mere. ki je pri Privilegirani agrarni banki.*
Člen 1.
Privilegirana agrarna banka izplača vsako leto po po opravljenem zboru svojih delničarjev in po nalogu ministra za finance za račun ministrstva za poljedelstvo p« kuponih, ki jih ji mora izročiti ministrstvo za finance, Zemaljskemu savezu zadrug za kmetijski kredit dividendo, pripadajočo na delnice Privilegirane agrarne banke, ki jih ima v rokah država ali razredna loterija.
Člen 2.
Največ do polovice zneska te dividende sme upo-. rabiti Zemaljski savez za s%'oje vzdrževanje in vzdrževanje banovinskih zadrug za kmetijski kredit po proračunih. ki jih odobruje za banovinsko zadrugo Zemaljski savez. za Zemaljski savez pa minister za
* »Službene novine kralievine Jugoslavije« z dne 26. januarja 1933., št. 19/VI/54.
poljedelstvo tako, da se na ta način doseže pocenitev kmetijskega kredita.
Od ostanka se ustvari poseben fond za podpiranje zadružništva in zniževanje obrestne mere, ki se ne sme potrošiti in ki ga upravlja Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit. Iz lega fonda dovoljuje Zemaljski savez prvenstveno posebne cenene kredite banovinskim zadrugam za ostvaritev samostalnih in naprednih kmetovalcev in za dajanje posojil proizvajalnim zadrugam po posebnem pravilniku, ki ga savez predpiše, odobri pa minister za poljedelstvo in v katerem je določena višina obrestne mere, trajanje, način zavarovanja, način odplačevanja in ostali pogoji dovoljenih kreditov.
Člen 3.
Fond, ki je nastal iz dospele dividende po § 7. zakona z dne 5. decembra 1931. o izpremembi in dopolnitvi zakona o Privilegirani agrarni banki* in ki ga sedaj upravlja Privilegirana agrarna banka, izplača ta banka za račun ministrstva za poljedelstvo Zemaljskemu savezu zadrug za kmetijski kredit najdalj v mesecu dni, ko stopi ta pravilnik v veljavo.
Člen 4.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah.«
V Beogradu, dne 21. novembra 1932., št. 77.762/V.
Minister za finance Minister za poljedelstvo dr. Mil. R. Dordevič s. r. Juraj Dometrovič s. r.
112.
Odločba
ministrskega sveta za denarne zavode.**
Ministrski svet je v svoji seji z dne 26. januarja 1933. sklenil, da se doscdaj izdane uredbe na osnovi § 5. zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju, in to za:
...Ljubljansko kreditno banko — »Službene novine« Št. 120*** ... nastopno izpremane:
V tdčki 1. člena 3. uredbe se doda ta-le odstavek: »Vsote, ki jih kdo poveri zavodu zbog nemožnosti, z njimi svobodno razpolagati, ki je nastopila zbog predpisov o deviznem prometu, se izplačujejo na način in v rokih, ki jih določi minister za trgovino in industrijo z odločbo po sporazumu z ministrom za finance.
Zoper tako odločbo ni pritožbe.«
Iz ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu, dne 30. januarja 1933.; II. br. 3169/K.
  — • »»
* »Službeni list« št. 654/83 iz 1. 1931.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	februarja 1933., št. 27/IX/83.
*** »Službeni list« št. 417/43 iz 1. 1932.
Banove uredbe.
113.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
II. No. 166/1.
Občina Črešnjevec, v grezu mariborskem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1938. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, špiritnih izdelkov in žganja Din 5-—
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. februarja 1933.
II. No. 171/1.
Občina Limbuš, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 l vina Din 70'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 70-—,
c) od 100 1 piva Din 30—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, špiritnih izdelkov in žganja Din 5'—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 10-—,
e) od goveda nad 1 letom Din 30'-—,
f) od goveda pod 1 letom Din 20’—,
g) od prašičev Din 20-—,
h) od drobnice Din 5*—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. februarja 1033.
II. No. 2716/1 ex 1032.
Občina Modraže, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1983. naslednje občinske trošarine;
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. februarja 1033.
II. No. 246/1.
Občina Plač, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1983. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 22'—,
c) od 100 1 piva Din 80'—, i
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, hima in konjaka Din 5-—,
d) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. februarja 1833,
II. No. 27280/1.
Občina Prekopa, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1033. Jia-slednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 100’—,
b) od	100	1	vinskega mošta	Din	50’—,
c) od	100	1	piva Din 50'—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od	100 1 sadnega	mošta	Din	25'—,
e) od	goveda nad 1	letom	Din	25-—,
f) od	goveda pod 1	letom	Din	20-—,
g) od	prašičev Din	20*—,
h) od drobnice Din 5*—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. februarja 1933.
II. No. 27061/1 ex 1932.
Občina Sp. Nova vas, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75,~,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 5Q-—,
c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
č) od goveda nad 1 letom Din 10-—,
d) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
e) od prašičev Din 10'—.
Kraljovska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani.
dne 8. februarja 1033.
II. No. 4889/1.
Občina Stanjevci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933, naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 75-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. februarja 1033.
II.	No. 1000/2.
Občina Svečina, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933, naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od goveda nad 1 letom Din 10-—,
c) od goveda pod 1 letom Din 6-—, č) od prašičev Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani.
dne 8. februarja 1933.
II.	No. 4985/1.
Občina Sulinci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino od 100 1 vina Din 100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. februarja 1933.
II.	No. ‘27.487/1.
Občina Vransko, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v >Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 150—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 80—,
č) od lil stopnje alkohola žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—, špirita in špiritnih izdelkov Din 10-—,
d) od 100 kg izvlečkov esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 500'—,
e) od 100 litrov sadnega mošta Din 50-—,
1) od goveda nad t letom Din 35-—,
g) od goveda pod 1 letom Din 25‘—,
h) od prašičev Din 20-—,
i) od drobnice Din 10'—,
j) od 100 kg uvoženega mesa vseh rrst Din 40—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. februarja 1933.
114.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 31. januarja 1933., I. No. 852/1, je na podstavi ponovnega razvrstitvenega rešenja ministrstva za notranje posle z dne ‘26. maja 1932, III. br. 10203, preveden po zakonu o drž. polic, izvršilnih uslužbencih F r a d e 1 Fran, policijski agent pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, z veljavnostjo od 1. oktobra 1930. na zvanje podnadzornika agentov II. razreda v tretji skupini III. kategorije na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. februarja 1933., 1. No. 659/2, sta bila podnadzornika agentov Madon S. Ivan in Vatovec ,1. Franjo po potrebi službe premeščena od uprave policije v Ljubljani k predstojništvu mestne policije v Mariboru, podnadzornika agentov Žib ret J- Franc in Živko J. Friderik pa od predstojništva mestne policije v Mariboru k upravi policije v Ljubljani
B. Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 31. januarja 1933, I. No. 847/1, je bila postavljena d r. C e r n e Pavla', honorarna zdravnica na Golniku, za banov, uradniškega pripravnika istotam, z mesečno plačo Din 1175	.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 7. februarja 1933., I. No. 1187/1, je bil premeščen po potrebi službe Florjančič Milan, ekonomski uradnik VII. položajne skupine splošne bolnice v Mariboru, za ekonoma iste položajne skupine javne bolnice v Murski Soboti.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. februarja 1933, I. No. 1187/2, je bil raz-
veljavljen odlok o premestitvi Florjančiča Milana, ekonomskega uradnika splošne bolnice v Mariboru v VII. položajni skupini, za ekonoma javne bolnice v Murski Soboti in se je odločilo, da se imenovani premesti za ekonoma javne bolnice v Ptuju.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 11. februarja 1933, I. No. 763/2, je bil postavljen dr. Grum Slavko, praktični zdravnik v Zagorju ob Savi, za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Zagorje ob Savi, z mesečno plačo Din 1175-—.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 11. februarja 1933., I. No. 1392/1, je bil premeščen po potrebi službe dr. Ho n i g m a n n Alfonz, banovinski zdravnik združene zdravstvene občine Maren-berg, v osmi položajni skupini, za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Cankova v isti položajni skupini.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 24. januarja 1933., I. No. 149/1, je bil postavljen dr. Raišp Ivan, upravnik javne bolnico v Celju in šef oddelka v IV. položajni skupini 2. stopnje, za banovinskega šefa oddelka v IV. položajni skupini 1. stopnje na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. februarja 1933, I. No. 150/2 je bil premeščen po potrebi službe dr. Smola Josip, banovinski zdravnik združene zdravstvene občine Žužemberk v osmi položajni skupini s prvim periodskim poviškom, za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Cerklje, v isti položajni skupini in z istim periodskim poviškom.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 24. oktobra 1932., I. No. 7389/1, je bil postavljen Stegnar Josip, ekonom banovinske splošne bolnice v Mariboru, v VI. polož. skupini, v V. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. februarja 1933, I. No. 1194/2, se je razveljavil odlok z dne 7. februarja 1933, I. No. 1194/1, s katerim je bil premeščen po potrebi službe Šušteršič Josip, ekonom javne bolnice v Murski Soboti v
VII.	položajni skupini, za ekonoma javne bolnice v Ptuj, v isti položajni skupini.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. februarja 1933. I. No. 1354/1, je bil premeščen'po potrebi službe dr. Vrbnjak Vekoslav, sekundarni zdravnik osme položajne skupine bolnice v Mariboru, za sekundarnega zdravnika iste položajne skupine javne bolnice v Murski Soboti.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 7. februarja 1933., I. No. 7586/2—32, je bil premeščen po potrebi službe Vuk Jakob, ekonomski uradnik VI. položajne skupine javne bolnice v Ptuju, v enaki lastnosti v javno žensko bolnico v Novem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 7. februarja 1933., 1. No. 1195/1, je bil premeščen po potrebi službe Zajec Franjo, pomočnik ekonoma osme položajne skupine javne ženske bolnice v Novem mestu, za pomočnika ekonoma iste položajne skupine splošne bolnice v Mariboru.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mickdlek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h kosu 15. IV. letnika z dne 22. februarja 1933.	_______
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	No. 185/3.	497
Objava.
S pravnomočno odločbo kraljevske banske uprave Dravske banovine od 19. januarja 1933., II. No. 185, se je na podstavi § 17., odst. 2., točka a) in § 51. zakona o izkoriščanju vodnih sil podelilo Muriju Ignaciju, posestniku na Zg. Jezerskem št. 37, dovolijo, da zgradi isto-tam, in sicer na parceli št. 620/3, kat. obč. Zg. Jezersko, v srezu kranjskem, vodno napravo, ki bo služila za pogon žage z beneškim jarmenikom in cirku-larko. Izkoriščala se bosta dva izvirka, ki sta neposredno nad vodno napravo in ki nimata posebnega naziva. Jakost naprave bo znašala pri devetmesečni delovni vodi 25 konjskih sil.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. februarja 1933.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka: dr. Starč s. r.
*
V.	No. 81/23—1933.
459-3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska bmiska 'uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za delno regulacij« Ljubljanice v Ljubljani prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. marca 1933 ob 11. uri dop. v prostorih hidrotehničnega odseka v Ljubljani.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri hidro-tehničnem odseku, Ljubljana, Stari trg št. 34/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 680.572'90.
Podrobnosti razpisa iso razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novii-Jiah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani,
dne 17. februarja 1933.
*
K V — No. 156/45—1933.	447—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem dodatnih del I. etape v državni bolnici za duševne bolezni Novo Celje L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. marca 1933 ob 11. uri dop. v sobi št. 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. — Pojasnila in ponudbeni pri-
pomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 47.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za vsa dela Din 352.435-23 ali za posamezne skupine del, in sicer:
1. težaška, nadalje zidarska, tesarska, štu-katerska in pečarska
dela....................Din	151.902-74
2., mizarska, kleparska, steklarska in
tapetniška	dela	Din	123.413-38
3. pleskarska	dela	Din	41.166-94
4. ključavničarska
dela	Din	8.175-—
5 vodovodno-
instalacijska dela	Din	27.777-17
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih no-vinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani dne 13. februarja 1933
405
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
T 4/33—2.
Uvedba postopanja v dokaz smrti.
Debevc Franc, rojen 24. novembra 1884. v Vrbljenjih štev. 66, pristojen v Vrbljenje, okraj Ljubljana, oženjen s Frančiško Kocjan, je odrinil s 17. p. p-
8.	stotnijo, vojna pcšta 32, v februarju 1915. na gališko fronto, odkoder je pisal dne 17. aprila 1915. edino dopisnico, potem pa se ni več oglasil. Prišel je v ruski ujatniški tabor v Odesi, kjer je po navedbi Škerlja Josipa, ki je bil z njim v ujetništvu, umrl na malariji med 13. in 20. julijem 1917. Pokopali so ga v skupnem grobu z drugimi ujetniki.
Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umiri, se uvaja na prošnjo njegove žene, Debevc Franje iz Vrb-ljenj š. 66, postopanje v dokaz smrti ter se izdaje poziv, poročati do 15. maja 1933. sodišču o pogrešanem
Po poteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 6. februarja 1933.
T III 4,33-2.
*
500 3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Gačnika Martina, užitkarja na Gmajni št. 54, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec
baje izgubil, ter se njih imetnik peziv-lje, da uveljavi tekom 6 mesecev počen ši od danes svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oiznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica okrajne hranilnice v Slovenjgradcu št. 23.057 z vlogo dinarjev 3538-75, glaseča se na ime Gačnik Martin.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 16. februarja 1933.
$
P 9/33-1.	902
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Kočevju z dne 30. januarja 1933., L 15/32-4, je bil Wittreich Josip, pos. sin iz Klinje vasi, sedaj v umobolnici v Ameriki, zaradi umobolnosti-slaboumnosti popolno-ma preklican.
Za skrbnika-pomečnika je bn postavljen Hutter Alojz, pos. v Klinji vasi štev. 29.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. I., dne 17. februarja 1933.
C 43/33-3
*
Oklic.
482
Ferenček Ludvik, poljedelec, Kobilje št. 110, po dr. Pikušu Janku, odv. Dolnja Lendava, je vložil proti Feren-čeku Stefanu, pos., Kobilje št. 100, tožbo radi Din: 140— s prip.
Ustna sporna razprava se določa na 18. marca 1933 pri tem sodišču v sobi štev. 21.
Ker je tožena stranka neznanega bivališča, se ji postavlja Berden Matjaž, župan, Kobilje, za skrbnika, ki jo^ bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 10. februarja 1933.
*
C 40/33—1
478
Oklic.
Tožeča stranka: Škrabec Jože, pos. v Vel. Pudlogu h. št. 22, je vložila proti toženi stranki: Trobentarju Francetu, pos. v Gorenji vasi št. 11, radi 60 dolarjev k opr. št. C 40/33 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 14. marca 1933. ob 8. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 2 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Ivačič Franc, sod. kanci, v Krškem, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II* 17 fohrnaria 1933.
E 1006/32—8	479
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1933 ob devetih bo na mostu samem v lokvah dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gorenja Straža, vi. št. 143 in 145; Jurka vas, vi. št. 1110, Yi 983, 275; Prečna, vložna št. 6G9; Vel. Podljuben, vi. št. 248.
Cenilna vrednost: Din 174.970-—.
Vrednost pritikline: Din 210-—.
Najmanjši ponudek: Din 131.226—.
Pravico, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 9. februarja 1933.
*
E IV 2903/32—6.	465
Dražbeni oklic.
Dne 17. marca 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Lehen, vi. št. 14 in 15.
Cenilna vrednost: Din 183.519-05.
Vrednost pritikline: Din 5.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 122.346-02.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 30. decembra 1932.
*
E 2401/32—10	481
Dražbeni oklic.
Dne 21. marca 1933 ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: ideelna polovica zemljiška knjiga d. o. Zabovci, vložna štev. 4.
Cenilna vrednost: Din 37.880-—.
Vrednost pritikline: Din 980-—.
Najmanjši ponudek: Din 25.908-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d raž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 26. januarja 1933.
*
E IX 1838/32—27	485
Dražbeni oklic.
Dne 27. marca 1933 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. k. o. Rošpoh, vi. št. 146; 2. k. o. Rošpoh, vi. št. 199; 3. k. o. Koroška vrata, vi. št. 332.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 189.429-—; ad 2. Din 62.468-—; ad 3. Din 297.957-50.
Vrednost pritikline: Din 1350-— in Din 15.366.—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: ad 1. 126.285-32 dinarjev; ad 2. Din 41.645-32; ad 3. Din 160.178-74.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, • ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 26. januarja 1933,
❖
E 2730/32—12	480
Dražbeni oklic.
Dne 28. marca 1933 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) d. o. Brstje, vi. št. 208, 135; b) d. o. Gruškovje, vi. št. 18.
Cenilna vrednost: a) Din 57.376— in Din 2253-—; b) Din 72.728-60.
Vrednost pritikline: a) d. o- Brstje, vi. št. 208 Din 9000-—; b) d. o. Gruškovje, vi. št. 18 pa Din 4530-—.
Najmanjši ponudek: a) d. o. Brstje, vi. št. 208 je Din 30.300-— in vložna št. 135 ideel. pol. je Din 1505—; b) d. o. Gruškovje, vi. št. 18 pa je 51.510-— dinarjev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 6. februarja 1933.
*
E 35/32—21	487
Dražbeni oklic.
Dne 30. marca 1933 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mrčnasela, vi. št. 30.
Cenilna vrednost: Din 18.115-70, po odbitku vrednosti užitnih pravic, cenjenih na 6000-— dinarjev, ista vrednost Din 12.115-70.
Vrednost pritikline: Din 2250—.
Najmanjši ponudek: Din 18.115-70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede
nepremičnine v škodo zdražitelja, ki j° ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 17. februarja 1933.
*
E IV 4117/32-6.	495
Dražbeni oklic.
Dne 31. marca 1933. ob pol desetib
bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Malečnik, vi. št. 2.
Cenilna vrednost: Din 138.821'60.
Najmanjši ponudek: Din 69.410‘80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 4. februarja 1933.
❖
E IX 4720/32—6	486
Dražbeni oklic.
Dne 3. aprila 1933. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. U dražba nepremičnin: zemljiška knjiga
1.	k. o. Koroška vrata, vi. št. 12; 2. k. o. Koroška vrata, vi. št. 337; 3. k. o. Koroška vrata, vi. št. 253.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 96.680—5 ad 2. Din 124.024-87; ad 3. 13.455— dinarjev.
Najmanjši ponudek: ad 1. 48.660— dinarjev; ad 2. Din 62.495-76; ad & Din 8.930-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražlbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki ie ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 30. januarja 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi*
210.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 16. februarja 1933. Besedilo: Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru.
Izbriše se član upravnega sveta Detela Stanko, vpiše pa prokura, podeljena Deteli Stanku, ravnatelju v Mariboru. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. UL, dne 16. februarja 1933.
Firm. 42/33 — Reg B I 5/14
*
.Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
211.
Sede«: Maribor.
Dan vpisa: 16. februarja 1933. Besedilo: Gospodarsko društvo, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Sedež zadruge odslej: Pobrežje pri Mariboru, Gubčeva ulica št. 47.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. februarja 1933.
Firm. 111/33 — Zadr. V 26/8
*
212.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 16. februarja 1933. Besediilo: Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Murski Soboti, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Ludvik Vagaja, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Tomažič Martin, podpre-glednik finančne kontrole v Murski Soboti (tajnik).
Dosedanji podpredsednik načelstva dr šumenjak Slavko je predsednik m dosedanji tajnik Lazar Alojz pa podpredsednik.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. februarja 1933.
Firm. 126/33 — Zadr. IV 28/11
*
213.
Sedež: Rače.
Dan vpisa: 16. februarja 1933. Besedilo:	Vuovčevalnica	kmetijskih
pridelkov za Ptujsko polje v Račah, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Sernko Josip, vpiše pa novoizvoljeni Član načelstva Gregorc Franc, posestnik v Goniči.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 16. februarja 1933.
Firm 131/33 — Zadr. V 23/3
S 2/33-2.
215.
464
Konkurzni razglasi
1/33—7.	466
S 6/33-
214.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Bizjak Jožice, bivše trgovke v Ljubljani, Bohoričeva ul. h3, stan. Vilharjeva ul. 33.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik 'mase: dr. Pegan Vladislav, °dv. v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, sob« štev. 140, dne 25. februarja 1933. ob devetih.
Oglasitveni rok do 18. marca 1933.
Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 24. marca 1933. ob devetih v sobi št. 140.
Hažolno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 15. februarja 1933.
❖
Konkurzni oklie.
Razglasitev konkurza o imovini Fingušt Janeza, posestnika v Zgor. Gorici štev. 15.
Konkurzni sodnik: dr. Kovča Fnanc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: Novak Ivan v Studencih pri Mariboru, Radvanjska cesta štev. 30.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 27. februarja 1933. ob enajstih.
Oglasitveni rok do 18. marca 1933. pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 20. marca 1933. ob devetih, soba št. 84.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 16. februarja 1933.
S 2/33-2.	498
216.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Novak Frančiške, trgovke v Brežicah.
Konkurzni komisar: dr. Hočevar Vojteh, starešina okrajnega sodišča v Brežicah.
Upravnik mase: dr. Zdolšek Josip, odvetnik v Brežicah.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Brežicah dne 4. marca 1933 ob
9.	uri.
Oglasitveni rok do 21. marca 1933.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 31. marca 1933 ob 9. uri. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 18. februarja 1933.
*
491
S 22/32—49.
217.
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Vižin Josip, mizarski mojster v Dorfarjih, p. Škofja Loka.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 22/32-2 o imovini preza-dolženca, se odpravlja, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 169. k. z. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. februarja 1933. '
jj«
Sa 6/33-2.	489
218. .
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Hočevarja Ivana in Antonije, posestnikov in gostil niča r jev v Zagorju ob Savi.
Poravnalni sodnik: dr. Turato Tomo, starešina okrajnega sodišča v Litiji.
Poravnalni upravnik: Miiller Viktor, trgovec v Litiji.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Litiji, dne 31. marca 1933. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 25. marca 1933. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III . dne 17. februarja 1933.
*
S a 56/32—36.	490
219.
Konec poravnalnega postopanja.
Sklep opravilna številka S a 56/32-35, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnice Dermota Ane, trgovke v Litiji štev. 86, je poslal 6. februarja 1933. pravomočen.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. februarja 1933.
*
-12
474
Sa 40/32
220.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini dolžnika Koller Franca, lastnika vinotoča in pos. v Slovenjgradcu, je končano. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 14. februarja 1933.
*
475
Sa 43/32—9
221.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini dolžnika Puncerja Vinka, neprot. trgovca v Slovenjgradcu, je končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 14. februarja 1933.
*
470
Sa 42/32—12 222
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini dolžnika Sajovica Ivana in Antonije v Tre-marjih je končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 14. februarja 1933.
Sa 91/32-8	483
223.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Sicherlom Engelber-tom, trg. v Spod. Polskavi, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 16. januarja 1933 sklenjena prisilna poravnava se potrjuje.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.. dne 3. februarja 1933.
❖
Sa 96/32—93	484
224.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Simo Karlom, trg. v Peklu pri Poljčanah, registrovanim pod firmo Karol Šima, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku 29. januarja 1933 sklenjena prisilna poravnava se potrjuje.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 3. februarja 1933.
Sa 46/32—53	477
225.
Ustavitev poravnalnega postopanja
Poravnala zadeva: Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju r. z. z o. z.
S tuk. sklepom z dne 28. decembra 1932 uvedeno poravnalno postopanje o imovini gornje zadruge se ustavlja po § 56., t. 6., zak., o pris. por. izven kon-kurza.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 7. februarja 1933.
Sa 59/32—69. 226.
467
Sklep.
Poravnalna stvar Vrhunca Jožeta, posestnika in lastnika hotela »Astoria« na Bledu, Grad št. 197.
Prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena na poravnalnem naroku dne 16. decembra 1932 pred okrajnim sodiščem v Radovljici med dolžnikom Vrhuncem Jožefom in njegovimi upniki, se odobri.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. 111.,
dne 8. februarja 1933.
Razglasi raznih uradov in ofelastev
Stev. 665/33.
Razglas.
492
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje na dan 8. marca t. 1. ponovno ofertalno licitacijo za prodajo ca. 525 plm v režiji izdelanega hrastovega tehničnega lesa in ca. SCO komadov hrastovih pragov v gozdnem kompleksu v področju šumske uprave v Kostanjevici.
Ponudbe je vložiti na predpisanih tiskovinah do 11. ure dne 8. marca t. 1. pri direkciji šum v Ljubljani, Bleivvei-sova cesta 1, kjer se bo vršila licitacija.
Vsa ostala pojasnila in tiskovine se dobe pri omenjenih dveh uradin.
Direkcija šum v Ljubljani,
dne 20. februarja 1933.
*
VI1/2 — št. 8870/33.
468
Objava.
Mnogokratnik za izračun davščine ud prirastka na vrednosti nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske za mesec januar 1933 se je določil po § 5. naredbe z dne 21. oktobra 1922, Ur. 1. št. 365/113, za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi na 7.
Mestno načelstvo v Ljubljani.
dne 10. februarja 1933
Opr. št. 321/1-1932-27.	491
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za zobni anibula-torij v Mariboru eno pogodbeno mesto zobozdravnika.
Dnevna zaposlitev dve uri v popoldanskem času. Honorar znaša za dve uri dnevno Din 2000'— mesečno.
Prošnje je opremljene s predpisanimi dokumenti vložiti do
10.	marca 1938. do 12. ure po pošti ali osebno v vložišču urada. Prošnjam je priložiti: rojstni in krstni List, domovnico, prepis doktorske diplome, dokaz o ureditvi vojaških obveznosti, spričevala o specializaciji. V prošnji je navesti vse podatke o dosedanjem službovanju.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 15. februarja 1933.
*
Št. 140/33.	469—3—1
Razpis dobave.
Na podlagi členov 59., 82. do 105. zakona o drž. računovodstvu in pravilnika za izvrševanje odredb tega zakona (B pogodbe in nabave) razpisuje uprava Državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani pismeno ofertalno licitacijo za nabavo živilskih in hišnih potrebščin za čas od 1. aprila 1933 do 30. septembra 1933:
1. mesa, mesnih izdelkov in slanine,
2. moke in mlevskih izdelkov,
3. kruha,
4. mleka in mlečnih izdelkov ter
5. šnecerijskega blaga in hišnih potrebščin.
Licitacija se bo vršila v ponedeljek, dne 27. marca 1933 ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni Državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, Stara pot 3.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoij so interesentom na vpogled pri upravi bolnice.
Predpisno kolkovane ponudbe v zapečatenem ovitku 'z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika N, N.«, morajo biti vložene naj-kesneje do pričetka licitacije- v roke dražbene komisije.
Ponudnik se mora že v ponudbi obvezati, da v polni meri pristaja na dražbene in dobavne pogoje. Položiti mora naikesneje eno uro pred pričeb kom licitacije predpisano kavcijo pri zavodni blagaini. Licitacijski komisiji mora predložiti potrdilo o založeni kavciii, plačanih davkih in dražiteljski sposobnosti.
Ponudba se mora glasiti na stalno ceno za vso razpisano dobo.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni
v Ljubljani, dne 17. februarja 1933.
*
Stev. 1863/11.	493
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 27. februarja 1933. ob enajstih dobavo franko Velenje in 2alec 10.000 kg pšenične moke št. 2.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 17. februarja 1933.
*
Štev. 1699/11.
494
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje lOletno zavarovanje vseh objektov in inventarja pri drž. rudniku V Zabukovci. Pogoji so na razpolago pri drž. rudniku Velenje pod št. 1699/33. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 14. februarja 1933.
Razne objave
499
Vabilo na VIII. redni občni zbor Zadružne elektrarne za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju,
ki se vrši
dne 19. marca 1933. ob pol desetih v posvetovalni dvorani Mestne občine v Ptuju
z naslednjim
dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva, predložitev bilance in računskega zaključka za 1. 1932.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Sklepanje o odobritvi bilance in računskega zaključka za leto 1932.
4. Slučajnosti.
Ako občni zbor ob navedeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro keeneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom in na istem mestu, neglede na število navzočih članov.
Upravni odbor.
*	501
Razglas.
Ravnateljstvo Dolnjelendavske hranil" nice d. d. v Dolnji Lendavi obvešča lastnike hranilnih vlog, da je znižalo dosedanjo obrestno mero za 1 %.
Ravnateljstvo.
*	1
462 3-1 Likvidacija zadruge.
»Zadružna elektrarna« v Slovenski Bistrici, zadruga z omejeno zavezo, s sedežem	v	Slovenski	Bistrici,	se	je razdražila	in	stopila	v	likvidacijo.	Upnik*
zadruge se pozivljejo, da prijavijo tekom enega meseca od dneva te objav svoje zahteve likvidatorjem.
Likvidatorji.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine, Orednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani] njen predstavnik; O. Michdlek v Ljubljani.