Za poduk in kratek cas. Sv. Vid pri Ptuju. (OJlouiek iz krajne zgodorfne. Spisal M. Slekovec.) (Konec.) Na deu sv. Marka 1. 1617. je potem cesar Ferdinand II. župnijo sv. Vida, kot vrhovni njeui patron izročil omenjenim minoritom, trdno se nadjajoč, da bo ovo izročitev tudi papcž odobril. In da bi si zamogel red in samostan tudi papeževo potrjenje izprositi, dal jim je cesar Ferdmand II. dne 28. julija 1(321 v ta namen posebno diplomo. Vsled prošnje gvardijana je potem dne 6. avgusta 1623 tudi papež Urban VIII. inkorporacijo župnije sv. Vida s samostanom minoritov v Gradcu potrdil in določil, da ima samostan ondi vikarijo ustanoviti in vikarju iz župnijskih dohodkov odkazati ,,redditum annum quinquaginta ducatornm similem, cum pede altaris et aliis emolumentis ac juribus parochialibus in certis, quae dicto vicario remanere debeant". Tako je fara sv. Vida prišla z vsemi dohodki in pravicami, pa ludi z dolžnostmi k minoritom v Gradcu, ki jo še dandanes oskrbujejo. A v vseli ovih listinab penzija. katero je do tačas liočki župnik od sv. Vida dobival, ni omenjena iu ravno to je dalo povod dolgotrajnim tožbam. Jurij Pileator si je pri po- godbi z minoriti bil tisto izgovoril in jo je kot hočki župnik tudi tirjal. Ker mu je pa minoriti niso hoteli dati, češ, da v cesarjevem pismu o njej ni govora, pritožil se je pri oglejskem očaku. Ta je stvar dai po višjem diakonu preiskati in je tega tudi pooblastil, jo razsoditi. V imenu oglejskega očaka bili ste stranki 1. 1630. poklicaui v Laški trg, da bi se stvar ondi poravnala. Ker pa minoriti niso hoteli tje priti, bili so pri obravnavi dne 20. oktobra 1638 od višjega diakona Micliaela Wollich-a nin contumaciamu obsojeni, da so dolžni penzijo plačevati in Pil itorju vse stroške, ki so nra vsled tožbe bili narastli, povrniti. Ker so se pri vsem tem še vendarle branili, obrnil se je višji diakon do deželne vlade za vojaško pomo(', katera mu je bila tudi dovoljena. Toda sedaj so se minoriti obrnili do papeževega nuncija Cirijaka, ki je izvršitev obsodbe ustavil in dne 5. marca 1633 Pileatorju iu višjenm diakonu celo z izobčenjem zagrozil, ako bi se predrznila v tej stvari proti minoritom kaj dalje postopati. Ker se toraj s tožbo ni dalo ničesar dose5i, skušal je Pileator k omenjeni penziji priti po dogovoru, kajti tega minoriti niso mogli utajiti, vsaj Pileatorju nasproti ne, da bi pri prvotni pogodbi o njej ne bilo govora. Sprvega konvent, ki je vsled večletnih tožeb imel itak že precej stroškov, o dogovoru ni hotel ničesar slišati, a da bi mir imel, je slednjič vendarle v pogodbo privolil. Pileator je tirjal kot odškodnino za vsikdar 2000 gold., pa ta svota zdela se je minoritom previsoka. Kontčno so se pogodili, da je hočka župnija dobila enkrat za vselej 1250 gld., katero svoto je Pileator tudi vzdignil in do slednjega krajcarja porabil. Umevno je toraj, da poznejši hočki uadžupniki, ki so v tej zadevi zopet pravde začeli, niso ničesar dosegli. Tako se je godilo 1.1710. nadžupniku Ludviku Valerijanu Reffingerju Purgberškenm, 1. 1764. pa Jožefu Grutsmandl-nu; slednjega je vlada dne 19. decembra 1764. zaradi tega precej ostro zavrnila. Omenjeni Pileator, ki je za zgodovino župnije sv. Vida zanimiva oseba, — končal je neslavno. Oktobra 1630 so mu vzeli mariborsko župnijo, 6ez tri leta pa še hočko in on, ki je svoje dni tri mastne župnije ob eni vlasti imel umrl je v Bpomladi 1. 1637. zadolžen — brez župnije. Slednji čas je na duhu zelo bil oslabel; — 1. 1634. ni znal več ne ,,formam absolutionis" — ne ,,verba cunaecrationia super calicem". Sniešnica 22. Zdravnik: ,,Vam bo treba korenine zoba streti ali bojim se, da mi ne zdržite. Ali Vam je prav, če Vam dam nar- Bolnik: ,,Kaj pa je to?" Zdravnik: ,,Nekaj Vam dam pod nos in Vi že spite ter se prebudite, ko je vse gotovo". Bolnik potegne na to po času mošnjico iz žepa ter začne denar šteti. Zdravnik misli, da mu mož hoče plačati ter mu reče, da ni treba plačati naprej, to še stori lebko, ko bo vse v redu. „0*, reče na to bolnik, ,,saj Vam ne mislim že plačati, samo videti sem hotel, koliko imam denarja pri sebi."