SVOBODNA SLOVENIJA
A5ÌO XXXVII (31) Štev. (No.) 18
ESLOVENIA LIBRE
BO UNOS AIRES
4. maja 1978
23. SLOVENSKI DAN OB
30 LETNICI
„ ZEDINJENE
PRIKAZ SVATBENIH OBREDOV V ZILJSKI DOLINI NA KOROŠKEM
Letos praznujemo 30. obletnico prihoda v Argentino politične emigracije Slovencev. Obenem praznujemo 30. leto delovanja društva, ki je bilo osnovano prav za to emigracijo. V nedeljo
25.	januarja 1948 je nastalo „Društvo Slovencev“, katerega ena prvih nalog je bila omogočiti prihod v Argentino beguncem iz laških in koroških taborišč in olajšati življenje novih naseljencev. Prišel je trenutek, ko je ta naloga bila izpolnjena, a s tem društvo ni nehalo delovati. Z vsemi drugimi ustanovami je in še piše zgodovino 'slovenske politične emigracije v Argentini.
Odbor „Zedinjene Slovenije“ je odločil, da bo ta jubilej praznoval na svoji prireditvi, Slovenskem dnevu, in na lastnem zemljišču, Slovenska pristava, katerega urejuje in upravlja Društvo Slovenska pristava.
Pristavčani so se dolge’ mesece pripravljali na ta dogodek in se trudili na vso moč prikazati Pristavo v čim lepši luči. Za ta cilj je bilo žrtvovanih mnogo večerov in moči. A delo je bilo opravljeno: delna ureditev prostorov in gostilniške sobe, tlakovanje okoli poslopja in še mnogo drugih manj vidnih del.
.SV. MAŠA
Zaradi tehničnih zaprek je Slovenski dan bil preložen s tradicionalne bele nedelje na nedeljo 23. aprila. Jutro je bilo jesensko mrzlo in ni navdu-ševalno vplivalo, a vseeno so se mnogi podali na zeleno Pristavo, vso okrašeno in na kateri se je v ozadju že videlo pročelje male ziljske vasi. Pri vhodu so predstavniki naše osrednje organizacije pripenjali prišlecem znake (lična trobarvna črka „S“) in delili tiskan program letošnjega Slovenskega dne.
Pred mašo sta predsednika Zedinjene Slovenije in Društva Slovenska pristava, Marjan Loboda in Bojan Križ, dvignila argentinsko in slovensko zastavo, navzoči pa so zapeli obe himni.
Da je bil spomin na Koroško še boli poudarjen, je oltar stal na odru pred ziljsko vasjo. K njemu je pr'.stopil msgr. Anton Orehar, s katerim so so-maševali dušni pastirji Matija Lamovšek, Lado Lenček, dr. Alojzij Starc, Jože škerbec, Jure Pintar in Franc Bergant. Mašo so darovali za vsa člane društva ZS.
Med mašo je msgr. Orehar v govoru razvijal tele misli:
Ob tridesetletnici prihoda v Argentino in ustanovitve Društva Slovencev sa Bogu zahvalimo, da smo tukaj, ker bi mnogi lahko počivali v kočevskih gozdovih ali psihološko zlomljeni trpeli v domovini. Zahvalimo se ljudem, ki so nam pripravili pot v to deželo in tistim, ki so 30 let delali za dobrobit naše skupnosti.
Resno pa mislimo, kako bomo živeli v naslednjih letih, zlasti da oblikujemo danes tiste, ki naj življenje slovenske skupnosti vodijo v bodočnosti. Vodstvo in vzgoja je težka naloga, kar čutijo starši in vsi, ki imajo skrb v javnem življenju.
Brez dvoma je tudi za nas problem, kako ravnati z mladino v našem skupnem življenju, zlasti v organizacijah in po Domovih. Zgrešeno bi bilo, ako bi jih pustili brez vseh navodil in omejitev, saj je Chesterton rekel: „Pusti mladini vso svobodo, pa bodo zgrmeli v prepad in vozili jih bomo na bolniških vozičkih, ker ne bodo za nobeno delo.“ Paziti moramo, da ne bomo v njih naredili značajev kot gobe, ki bi bile sprejemljive za vsako umazano vodo. Tudi naši mladi ljudje niso obvarovani pred slabimi vplivi sedanjega časa, naj napačna popustljivost ne povzroči škode, ki jo bo težko popraviti.
Modrost v omejitvi moramo ohraniti vsi, ki imamo kak vpliv v oblikovanju mladih, ki živijo danes v drugih krajih
in razmerah. Upoštevajmo nasvet, ki ga je škof Rožman rad ponavljal doma in v begunstvu (16. 10. 1949): „To vas prosim;in želim: držite enotnost in edinost, v kateri smo močni in lahko kaj dosežemo. Če smo med seboj edini in gremo za istim ciljem, če ni nobenega razdora med nami, potem bomo kljub temu, da nas je tukaj malo, dosegli, da se. bo naš glas daleč slišal“. Pastirjev glas, str. 274. Učimo najprej z zgledom naše mlade, da se ne bi razhajali zaradi malenkosti in za stvar, ki ni vredna besede, pisali celih člankov. Kar priporočamo mladim storimo sami: udeležba •pri slov. mašah in prireditvah ter medsebojna strpnost.
PROSLAVA 30-LETNICE “ZEDINJENE SLOVENIJE”
Po končani nedeljski liturgiji je bila na istem mestu proslava 30 letnice društva „Zedinjena Slovenija“. Pevski zbor „Gallus“ je za uvod zapel himno „Slovenija v svetu“, katero je spesnil dr. Marko Kremžar, uglasbil pa prof. Jože Osana. Kulturni referent ZS lic. Stanko Jerebič je v imenu društva pozdravil vse navzoče, posebno še predsednika Narodnega odbora za Slovenijo Miloša Stareta, predsednika ZS Marjana Lobodo, delegata slovenskih dušnih pastirjev v Argentini msgr. Antona O-reharja, pristavskega dušnega pastirja Matija Lamovška ter predsednike vseh slovenskih ustanov. Nato je z Anči Jerebič v strnjeni obliki podal zgodovino in delo društva, na osnovi pregleda, ki ga je napisal Pernišek Franc Zborniku Svobodne Slovenije 1971-72:
Za prvega predsednika je bil izvoljen na ustanovnem občnem zboru
25.	1. 1948 Miloš Stare, glavni pobudnik za ustanovitev društva, in ga je vodil 5 poslovnih _dob, t. j. do 12. 10. 1952. To je bila najtežja doba društvenega življenja. Kljub težkim gospodarskim razmeram je društveni odbor, poleg ostalega dela, uredil vse formalnosti pri direkciji za emigracijo, da so mogli priti v Argentino “slovenski begunci iz taborišč v Italiji in končno tudi iz avstrijskih taborišč. Težave za te so bile videti nepremagljive, pa jih je odbor premagal. V tej dobi so nastajale v okviru društva razne organizacije, igralske družine, pevski zbori itd. Začetek šolskih tečajev sega v 1. 1949. Staretu je sledil kot predsednik inž. Albin Mozetič (12. 10. 1952 — 30. 11. 1958). Spretno je vodil Društvo Slovencev in je bil na njegovo pobudo in po njegovi zamisli prvi Slovenski dan
I.	1956 na Pristavi. Prof. Lojze Horvat je bil izvoljen 30. 11. 1958 in je vztrajal na vodstvu društva do 17. 11. 1963. V tem času je odbor začel postopek za pridobitev pravne osebnosti; spremenjeno je bilo ime Društva Slovencev v Zedinjeno Slovenijo. Tudi prva otroška kolonija spada v ta čas. Pravtako u-stanovitev Medorganizacijskega sveta. Prof. Horvatu je sledil Božo Fink 17.
II.	1963 — 23. 3. 1969. Med drugim svojim skrbnim delovanjem je organiziral spominsko proslavo ob 20 letnici junijskih žrtev. Finku je sledil Božo Stariha od 23. 3. 1969 — 16. 3. 1975. Predvsem je rešil društvene finance, organiziral akcijo za pridobivanje novih članov, mnogo truda je posvečal slovenski radijski uri in obogatitvi knjižnice. Ob 25-letnici junijskih žrtev je povabil v Argentino pok. pisatelja Karla Mauserja. Od 16. 3. 1975. je njegov naslednik sedanji predsednik g. Marjan Loboda.
GOVOR PREDSEDNIKA MARJANA LOBODA
Po tej jedrnati kroniki je spregovoril predsednik ZS Marjan Loboda. Po
uvodnih pozdravnih besedah se je spomnil prvih članov: „Hvaležnost in priznanje- tistim, ki so pred 30. leti pravilno spoznali, da bomo slovenski politični begunci mogli v polnosti nadaljevati z
delom za svobodo Slovenije le v močni organizirani skupnosti. Slovenci smo znani po tem, da težko damo priznanje za opravljeno delo v skupnosti, največkrat to opravimo pri nagovorih ob odprtem grobu. Pa je nujno, da se vsi, zlasti naš mladi rod živo zaveda, da bi ne bilo vsega tega lepega in pestrega skupnega življenja, če pred 30. leti ne bi bilo skupine slovenskih beguncev, ki je položila temelj tej organizaciji, pod katere okriljem, včasih morda tudi ob njej, se je razrastlo to košato drevo naše organizirane skupnosti.“ Navedel je imena prvih odbornikov in nadaljeval: „Več kot 90% slovenskih rojakov, članov naše ideološke emigracije je na vprašanje ankete pred dvema letoma izjavilo, da je društvo Zedinjena Slovenija naši skupnosti potrebno, a to prepričanje z dejanjem, to je s članstvom in izpolnjevanjem članskih dolžnosti potrjuje le dobrih 10% rojakov. Zato ti zvesti člani zaslužijo res__vso našo pohvalo in priznanje, saj s svojimi žrtvami vzdržujejo organizacijo, ki skrbi za naše šole, za povezavo med nami, ki nas uradno predstavlja. Upam, da bodo tudi ostali, za obstoj slovenstva v Argentini zavzeti rojaki spoznali, da je društvo Zedinjena Slovenija zadeva nas vseh, ne le 10%. Več ko nas bo, močnejši bomo, lažje bo Zedinjena Slovenija dosegala svoje cilje.“ Tudi na zahvalo Argentini, ki je takrat sprejela brezdomske Slovence, ni pozabil.
„Globoka hvlaežnost do argentinske velikodušnosti pa ndm nalaga dolžnost, da ji povrnemo to pomoč v najtežjih trenutkih slovenske zgodovine z, lojalnim sodelovanjem pri njeni moralni in gospodarski obnovi, ne kot vtopljenci v brezoblično maso, katerih Argentina ne potrebuje, ampak kot ponosni sinovi in hčere slovenskega naroda, z vsemi lepimi lastnostmi, ki jih je naš rod pridobil v svoji več kot 1.000-letni bojev in zmag bogati zgodovini.“ Ozirajoč se na naše poslanstvo, je rekel: „Zato odločno zavračamo vsake poskuse, da bi nas odvrnili od naloge, ki jo imamo kot politična emigracija, ko nas hočejo poriniti na stranpot asimilacije in vto-pitve v okolje, na stranpot pozabe in popuščanja v načelih, na stranpot nekega lažnega pluralizma ali na stranpot plehkega folklornegta slovenstva. Na vse take poskuse odgovarjamo z besedami argentinskega admirala Emilia Massera, ko je dejal: ,Za resnico ne barantamo, naše poštenje ni naprodaj, za pravico in svobodo se ne pogajamo!'... Šele ko bo Slovenija spet svobodna, bo slovenska politična emigracija izpolnila svojo zgodovinsko nalogo. To je naše poslanstvo, to je razlog našega dela! Do tedaj pa v družbi pogumnih slovenskih src doma in po svetu, naprej, do zmage!"
Ob koncu govora, katerega so poslušalci večkrat prekinili z ploskanjem, je „Gallus" pod vodstvom dr. Julija Save-llija ponovil omenjeno himno „Slovenija v svetu." Naj še omenimo, da so prisostvovali sv. maši in proslavi zastavonoše in spremljevalci iz vseh Domov iz Velikega Buenos Airesa, ki so po končani slovesnosti postavili svoje zastave pod ogromen ovenčan znak letošnjega Slovenskega dne, kjer so vihrale ves dan.
S tem je dopoldanski program bil izpolnjen. Kmalu za tem so številni gostje zasedli mize in se poslužili okusnega kosila, pri čemer so opoldanske ure kmalu minile.
POPOLDANSKI SPORED
Kmalu po kosilu so ljudje popolnoma zasedli prostore pred ombujem in do začetka programa je bila Pristava preplavljena, čez 1.500 Slovencev se je udeležilo slavja. Točno ob treh popoldne je dr. Julij Savelli v imenu društva Slovenska pristava pozdravil vse navzoče. Za njim je spregovoril slav-nosnti govornik mladi Gregor Batagelj.
GOVOR GREGORJA BATAGELJA
Poteka trideseto leto bivanja v Argentini te zadnje večje slovenske emigrantske skupine; v državi, ki že sto let, torej od 1878 naprej nudi kruh in streho Slovencem, ki so iz najrazličnejših vzrokov zapustili svoje rodne kraje. Eni zaradi zaslužka, drugi zaradi življenja samega, tretji iz ideološkega prepričanja. A vsi so bili dobrodošli. Po teh tridesetih letih je že možno gledati nazaj in presoditi, kaj je bilo prav in kaj pomanjkljivo.
Po nekaj letih begunskih taborišč so se reke Slovencev razlile po celem svetu. Ena se je izlila v argentinski svet, in si v njem ustvarila malo Slovenijo. In danes praznujemo novo obletnico zdomstva na eni izmed slovenskih trdnjav v Argentini.
Čemu je pripisati, da smo po treh desetletjih na sedanjem položaju? To, kar imamo, je posledica organizatorskega čuta ljudi, ki so spoznali, da bodo ostali še dolgo dobo v tujini, če bodo sploh dočakali čas vrnitve, in da za mladi rod ta dežela ne bo tujina, temveč prava domovina, V tem prepričanju so spočeli in pozneje uresničili načrte o slovenskih Domovih, slovenskih šolah, tečajih, skupnih slovenskih mašah in vseh ostalih organizacijah. To so temelji, na katerih stoji danes življenje slovenskih ljudi v Argentini.
In za naprej? Če so temelji postavljeni, zidajmo naprej ! Dovolj so trdni, da bodo vzdržali delo naslednjih rodov. V teh tridesetih letih smo ustvarili vso našo infrastrukturo; kar je bilo potrebnih materialnih dobrin, smo si jih priborili. Veliko truda smo vložili v to delo. Zato pa se moramo sedaj predvsem pozanimati, da bomo tem materialnim zgradbam vtisnili duha in ga ohranili, da bodo res služile, čemur so bile namenjene. Predvsem naučimo in navadimo misliti mlade ljudi, od naj-mlajših pa do akademikov. Ta navada je redka v današnjem svetu in naša skupnost žalibog ni izjema. Ne pustimo, da nam kdorkoli zmeša glavo in da postanemo čreda za lažnim pastirjem. Brez te postavke slovenska skupnost ne bo obstala v svetu in svet ne bo imel nobene koristi od njenih članov.
Vtisniti duha pomeni usposobiti misleče ljudi, da bodo znali te svoje misli jasno izpovedati, napisati, zagovarjati. Če hočemo še dolgo ostati živi udje slovenskega naroda, moramo doseči, da pridejo na površje vsi tisti, ki pišejo, pesnijo, filozofirajo, učijo, komentirajo. Naj pokažejo česa so zmožni. Kdor je usposobljen, naj jim pomaga, svetuje in pripomore k osvetlitvi dvomov in odstranitvi zmot. Dosežimo, da bodo vsi tisti, ki imajo kaj dati, našli poslušalce, bravce, učence, ki se morejo obogatiti s sadovi njihovega dela. Svet, ki nas obkroža, rajši polaga važnosst na zunanjost. Mi pa pojdimo stvarem v globino. Dokopljimo se do spoznanja, da brez zavesti, da je v nas duh slovenstva, ne bomo mogli praznovati naših obletnic. In biti Slovenec pomeni pr.dreem •lovensko misliti, kajti brez slovenske nr\li slovenska beseda pride težko iz ust. A pozor: kdor bere vsemogoče enodnevne best-sellerje, pa nobene izvrne’ slovenske knjige, ta še nima slovenskega duha, pa čeravno se slovensko priduša. Tudi šport in družabne prireditve nas ne bodo rešili; ti bodo kvečjemu izpopolnili delo takoimenova-nih intelektualcev, kulturnikov.
Danes se spominjamo naše Koroške, prestolnice, predhodnice moderne demokratične ideje, čeprav vedno odtrgana od celotnega narodnega telesa, je rodila in vzredila mnogo svojih otrok, ki so pripomogli, da se je slovenski narod povzpel med glavne evropske narode.
V tem nam bodi Koroška zgled. Tudi mi smo odtrgani od glavnega dela naroda, morda še bolj kot Koroška. A ne ustrašimo se daljav, ne geografskih ne ideoloških. Vzgojimo tudi mi,
SLOVENIJE "
Slovenci v Argentini, ljudi, ki bodo ob svojem času, če Bog hoče, s ponosom in zmožnostmi zasedli mesta nekdanjih koroških veljakov.
Vem: govoriti je še vedno lažje kot pa delati. Besede veter odnese, dela ostanejo. Naša dela naj pričajo, da imamo voljo boriti se proti asimilaciji, to je, proti odmetavanju zakladov slovenskega naroda.
Težko delo si nalagamo.. Tudi kralj Salomon se je zavedal težavnosti svojega vladanja in je iskal pomoči pri Bogu. Prisvojimo si njegove besede: današnji voditelji slovenskih ustanov, tisti, ki vam bomo sledili in tudi oni, ki pridete za nami: „Gospod, moj Bog, namesto mojega očeta Davida si napravil svojega služabnika Salomona za kralja. Jaz pa sem mlad človek, ne vem, ne kod ne kam... Daj torej svojemu služabniku razumno srce, da bo mogel vladati tvojemu ljudstvu in znal razločevati med dobrim in hudim! Kajti kdo bi sicer mogel vladati temu tvojemu ljudstvu?"
Po aplavzu, ki so ga vzbudile govornikove besede, je spregovoril naš gots Peter Markeš iz Kanade. Pozdravil je vse navzoče, se jim zahvalil za sprejem, ki ga je bil deležen med nami in s svojimi besedami bodril k delu za slovenski narod.
Končno je napočil težko pričakovani trenutek:
PRIKAZ ZILJSKE SVATBE
Čez dan si je vsak lahko ogledal zanimivo sceno ziljske vasi, ki je sedaj oživela v vsej svoji živahnosti. Nastop otrok, deklet in fantov, žena in mož, je razgibal ves prostor. Prisotni so imeli možnost spoznati obrede, ki jih drugače ni mogoče. Še Kuret v „Prazničnem letu Slovencev" ga ne opiše.
Videli smo torej vasovanje, snubljenje, vabljenje na svatbo, prevoz bale, fantovščina in dekliščina, po nevesto pridejo, šranganje, poroko, vpeljavanje neveste-na novi dom in končno ohcet. Že samo naštevanje prizorov je dolgo, kaj šele igranje, ki je trajalo ceh dve uri. Ves prikaz se razvija v veselem vzdušju, ki prevladuje ob takih prilikah. Prikazana je vsa nagajivost mladih in navihanost zrelih ljudi npr. pri snubljenju, vožnji bale ali pri šran-gi. Ziljska gvorica sicer ne zveni domače v naših ušesih, a je vse dogodke napovedovalec (lic. Jerebič) predhodno opisal in komentiral. Izmed plesov o-menjamo Svadbeni rej, ki mora biti eden izmed najlepših v naši folklori.
Nastopajočih je bilo okrog sto. Imenoma so navedeni na tiskanem programu, ki je bil obenem tudi gledališki list, naslednji: ženin, Marjan Kopač; njegova mati, ga. Vera Zurčeva; oče, Ivan Klemenčič; mendirar, Miha Gaser; starešina, Janko Klemenčič; nevesta, Jožica Kopač; njena mati, ga. Vida Po-grajčeva; oče, Nande češarek; stric, Franci Klemenčič; družica, Maruška Batagelj; rjušna, Lučka Pavšer; stara baba, Marija Kopač; zapenjalski besednik, Tone Mežnar. S Pristavčani so sodelovali še: plesni skupini sanjuških Belokranjcev (vodi Tinka Urbančič) ter Gorenjcev iz Slovenske vasi (Bogo Rozina); vaška godba (Ivan Samsa) in fantovska konta (dr. Julij Savelli). :Pevke je imela na skrbi ga. Anka Ga-serjeva, pristavske Ziljane (otroke, fante in dekleta) pa Jure Ahčin, ki je tudi imel mnogo potov in dela s koordinacijo plesnih vložkov. Lučne in zvočne naprave (Franci Gričar in Jure Fajdiga) so tudi pripomogle k uspehu dneva. Ozvočenje prostora (10 zvočnikov) je omogočilo, da so gledalci izvrstno slišali govorjenje iz pozorišča. Slikovite so bile bogate ziljske narodne noše, v katere so bili oblečeni glavni igralci. Na žalost so imena izdelovalcev izpadla. Upamo, da bomo sedaj večkrat imeli priložnost občudovati poleg (Nad. na 2. str.)
BOLIVIJA SE BORI ZA DOSTOP M MORJE
ODVISNA OD ČILA IN PERUJA
Un Uamado a la Nación
“Al terminar està nueva Asamblea Plenaria, los Obispos Argentinos quieren dirigi r està breve comunicación a su pueblo.
Como Pastores, reiteran sus preocupaciones evangélieas por los diversos pro-
blemas del Pais.
Ante las dificultades materiales que afectan a muchos hogares, exhortan al cumplimiento de la justicia en todo el ambito de las relaciones económicas y labo-rales.
Continuan en sus gestiones para lograr la pacificación de la familia argentina, conmovida por muchas situaciones dol^rosas.
Sus esfuerzos no sólo se enfrentan con la violencia, en sus diversas formas, sino también con sus consecuencias.
Consideran «ertamente que la justicia debe definir las situaciones plantea-das, muchas veces de modos suinamente complejos.
Elio llevara la consiguiente tranquilidad a muchos hogares.
En lo referente al aspecto institucional, alientan a que, mediante un sereno juicio y una acción eficionte, se busquen caminos que faciliten la paz, la esperanza y el justo ejercicio de los derechos y deberes ciudadanos.
Concientes de la crisis moral de està civilización moderna, hacen un ferviente llamado a la permanente y profunda conversion del hombre argentino, para que reconozca y acepte a Cristo, el Senor, en sus criterios y costumbres”.
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Po konsolidaciji režimov v latinski Ameriki, ko so skoro po vseh latinsko-amčriških republikah če že ne povsem uničili pa vsaj paralizirali marksistično gverilo, so se mnogi teh režimov, ki po politični barvi vsi stojijo desno od sredine, začeli baviti tudi z zastarelimi zunanjepolitičnimi vprašanji medsebojnih odnosov. Zlasti med štirimi latinskoameriškimi republikami je v zadnjih mesecih prišlo do zunanjepolitičnih sestankov ter pogajanj, usmerjenih v določene „popravke“ razmejitev — Ar-gentina-čile v zadevi ožine Beagle •— ali pa v problem dostopa do morja — Bolivija skozi Čile ali Peru.
V Boliviji je sedanji predsednik gral. Hugo Banzel Suarez doslej odnesel rekord v dolgosti vladanja tej deželi. Predseduje državi, odn. njenim oboroženim silam že sedem let, kar pomeni, da je spreten notranjepolitični strokovnjak. Na zunanjepolitičnem področju, kjer so povsod, tako tudi v latinski Ameriki, zadeve lahko veliko bolj zapletene, kakor v notranjepolitičnem pogledu, pa Banzer ni vedno zadel v črno.
Leta 1962 je Bolivija prekinila diplomatske odnose s Čilom zaradi spora glede (zlo)rabe — s katere strani je kdo zadevo pač opazoval — voda reke Lauca, ki teče skozi obe državi. Po zlomu Allendejevega marksističnega re-
(Nad. s 1. str.)
gorenjske in belokranjske tudi ziljsko nošo.
Za slavnostno priliko praznovanja tridesetletnice je ga. Danica Kanale Pe-triček napisala izviren gledališki prikaz ziljske ohceti. Gospa, kot rojena Korošica-Ziljanka, je prav gotovo za to poklicana kot edina poznavalka teh običajev. Prikaz je napisala v ziljskem narečju in je tudi učila nastopajoče v tem narečju, kar je dalo izvirno narodopisno barvo tako uspelemu nastopu.
Mogočno sceno kmečkih koroških gruntov je naslikal Tone Oblak. Obema gre velika hvala in čestitke tako za izvirno besedilo kot za sceno.
Pristavčani so se odrezali. Ves prikaz je bil izveden z velikim navdušenjem in bi stroga gledališka kritika ne bila primerna, ker se režiser ni mogel posvetiti vsem nastopajočim, katerih število se je sukalo okoli stotine. Težo dela je brez dvoma nosil Miha Gaser. Nastopajoče je moral razvrstiti po širnem odru. Največ dela in živcev so mu požrli masovni premiki in nastopi, posebno še, ker je v zadnjih tednih pred nastopom pod silo razmer moral prevzeti še glavno igralsko vlogo. A uspel je! Vse priznanje in čestitke njemu in vsem nastopajočim!
Zaključni prizor je prikazal res
žima se je Banzer leta 1975 odločil odnose s Čilom obnoviti ter se je z novim čilskim predsednikom Pinochetom, politično na isti strani kot Banzer, prijateljsko objel v obmejnem mestu Cha-ranä.
Banzerjeva odločitev je bila za njegov notranjepolitični prestiž smela. Čile je bil bolivijski neprijatelj že več kot eno stoletje, vse odkar so čilske čete okupirale pristanišče Antofagasto in vzele Boliviji njen edini suhozemski izhod na Tihi ocean. Vse od takrat naprej Bolivija zahteva prehod na morje, po ozemlju, ki ga je v istem vojnem spopadu izgubil tudi Peru, previdno se izogibajoč zahtevi vrnitve Antofagaste, ker bi s tako zahtevo kazalo, kakor da hoče deliti Čile na dvoje.
Pinochet, ki mu gre zaradi mednarodne komunistične protipropagande poti Čilu za to, da bi na mednarodnem področju znova pridobil ugled državi, je Banzerju sicer takoj pritrdil v njegovi zahtevi po odstopu na Pacifik, toda pod pogojem, da bi Bolivija na drugem koncu odstopila Čilu natančno enako površino svoje zemlje, kot odškodnino za prehod do severnega čilskega pristanišča Arica. Da bi to pristanišče koristilo Boliviji, bi ta morala še zgraditi pristaniške pomole za čezmorske ladje, kar bi jo stalo težke stotine milijonov dolarjev.
slavje cele srenje, ko so si plesalci folklornih skupin izbrali med občinstvom svoje pare in se zavrteli ob zvokih vaške godbe.
S tem je bilo konec popoldanskega programa, šele sedaj je bilo razvidno, koliko ljudi se je udeležilo 23. Slovenskega dne. Še obrniti se ni bilo mogoče. Kamorkoli si pogledal, povsod so stali ljudje in skušali najti svoje domače ali pa priti do štantov, kjer je bilo mogoče -dobiti kaj tople hrane. Pripomnimo tudi, da so različne organizacije skrbele za stante, kot je bilo na prejšnjih Slovenskih dneh na Pristavi že tradicionalno: borci so pekli čevapčiče, Zveza mater in žena je oskrbela pecivo, člani Slovenskega planinskega društva so kuhali kavo, mladina je prodajala brezalkoholne pijače. Poleg tega pa so žene s Pristave imele na razpolago krasne ročne vezenine, ki so seveda kmalu bile razprodane. Tudi spominske razglednice z ziljskim parom so bile na razpolago, da si poslal pozdrave svojim prijateljem in znancem.
A ljudje se še niso hoteli raziti. Mnogi so še ostali in se pogovarjali, mladi pa so Slovenski dan končali s plesom ob zvokih glasbe Slovenskega instrumentalnega ansambla.
GB
S to ponudbo pa je Čile prenesel vprašanje bolivijskega dostopa na Tihi ocean dejansko na sosednji Peru: Po pogodbah iz leta 1929, ko so uredili gotova vprašanja, ki so nastala ob pacifiški vojni leta 1879 in ko je Perii izgubil Arico in Tarapacä, dabil pa področje Tacna, se morajo tako Čile kakor Bolivija ali katera koli druga država o zadevah bivšega perujskega področja pogajati s Perujem.
Perujska vlada, ki se je s Pinochetovo zunanjepolitično potezo v prid Boliviji in na račun Peruja znašla pred dejstvom, da gre za spremembo bivših perujskih meja, je takoj postavila tretjo rešitev: Arico naj bi postavili pod trojno upravo Bolivije, čila in Peruja, koridor od bolivijske meje proti morju pa bi bil pod bolivijsko upravo do predmestij Arice. Predlog je bil za Čile nesprejemljiv, ker smatrajo Arico za svoj zgodovinski teritorij, poln zmag nad Perujci in Bolivijci. Ti zadnji so mesto v prejšnjem stoletju izpraznili pred čilenskimi četami, še predno so se mu približale. V Peruju pa smatrajo ponovno pridobitev Arice za svojo zgodovinsko dolžnost ter zadeva Arice, kadar koli stopi na površje, mobilizira perujsko javno mnenje tako močno, kakor napr. zadeva Gibraltarja Španijo. Iz praktičnih razlogov — mirni odnosi med Perujem in Čilom — so tako v Limi kakor v čilskem Santiagu po izmenjavi zgoraj omenjenih predlogov sklenili, da bolivijsko zahtevo za dostop do morja znova spravijo v pozabo.
Bolivija je bila spet prisiljena spremeniti svojo zunanjo politiko do Čila in Peruja, bolj do Santiaga kakor do Lime. Banzer je iz notranjepolitičnega prestiža pred nedavnim znova odpoklical bolivijskega poslanika iz Santiaga in končno spet prekinil diplomatske odnose s Čilom ter celo zagrozil z možnostjo vojnega spopada med obema državama.
Je pa življenjska stvarnost prevladala v predsedniški palači v La Pazu: ker gre večina bolivijskega prekomorskega prométa skozi Arico in Antofagasto, bi vojaški spopad s Čilom bolivijsko zunanjo trgovino povsem zaprl ostalemu svetu. Nedavno odprta svobodna bolivijska cona v argentinskem pristanišču Rosario izgube dostopa do obeh čilskih pristanišč ne bi mogla nadomestiti, je pa prvi korak k nadaljnjim bolivijskim korakom v čilskem Santiagu in perujski Limi za dosego pravice do lastnega dostopa do morja.
ABESINSKI marksistični diktator Mengitsu se je ob svojem obisku naes Kubi dogovoril s kubanskim diktatorjem Castrom, da bo poslal „na študij“ na Kubo 1000 abesinskih otrok. Na Kubi že „študira“ po 100 otrok iz Angole in Mozambika. Moskva spretno izkorišča Kubo, v dogovoru s Castrom, za študijsko središče bodočih marksističnih prevratnikov in vodij na afriški celini.
Končno je celoten problem prišel do svojega zaključka. Čeprav _y trenutku, ko pišemo te vrstice, še ni uradnega poročila, vse kaže da so vojaški vrhovi prišli do skupnih vidikov o najvažnejših vprašanjih, s čimer so postavili temelje tkim. strukturi oblasti.
Ena stvar je nedvomna: vojaški krogi so, kljub nekaterim različnim gledanjem na posamezne probleme, ohranili tisto edinost, ki je temelj za vsak uspeh. Ne pozabimo, da so dosedanje vojaške vlade vedno propadle, oziroma niso izpolnile svojih obljub, ne dosegle zastavljenih ciljev, prav zaradi razprtij, ki so nastale v samih vrstah oboroženih sil.
Sedanji problem je bil, pripraviti strukturo oblasti za bodočnost, ko bodo svoja mesta zapustili dosedanji člani vojaške junte, to je trije vrhovni poveljniki vojske, mornarice in letalstva. Splošno mnenje je bilo, da bi ostala neke vrste kontinuiteta, če že ne v osebah, vsaj v strukturah. Razne okoliščine, zlasti zunanjepolitične, pa so še narekovale, da bi general Videla, potem ko bi zapustil to leto mesto glavnega poveljnika vojske, še vedno ostal kot predsednik države, čeprav ne več član vojaške junte.
Nastale sö debate, o katerih so časopisi bolj omejeno pisali. Morda je zaradi tega javnost imela nekoliko napačno mnenje o tem. Kot sedaj poudarjajo politični opazovalci, predmet debat ni bil toliko, ali naj bi general Videla ostal kot predsednik ali ne (admiral Montes, zunanji minister, je zanikal na obisku v Montevideo, da bi admiral Massera nasprotoval imenovanju Videle za „novega“ predsednika). Glavna snov debat je bil ustroj oblasti: kaj in katere odločitve naj spadajo v resor predsednika države, katere pa pod oblast vojaške junte. Ali, bolj enostavno, kdo bo na zadnji inštanci odločil, če pride do nasprotnih mnenj med predsednikom in junto.
Prav zaradi tega, ko še ni bilo o vsem popolne jasnosti, ni prišlo do odločitve v četrtek 27, kot je bilo prvotno napovedano. Datum je bil preložen
na ta torek, 2. maja, ko je junta potrdila generala Videla še nadalje za predsednika. Uradno naj bi ponovno nastopil okoli 1. oktobra in njegov mandat naj bi trajal nadaljnja tri leta. Prav tako naj bi tri leta zavzemali svoje položaje novi vrhovni poveljniki treh rodov oboroženih sil. Vladni dokument, ki naj bi ga ta teden dali v javnost, bo določeno nakazal datume, in verjetno tudi pristojnosti odgovornosti v bodoči strukturi oblasti, ko bodo državo vodili „štirje možje“.
Da sedaj vsaj na kratko pogledamo še drug predmet debat tega tedna, omenimo, da je notranji minister, general Harguindeguy, izjavil, da politične stranke, kakor smo jih poznali med leti 1973 in 1976, ne bodo imele prostora v bodoči Argentini.
Ta ministrova izjava je bila povezana s kazenskimi postopki, ki te dni tečejo proti nekaterim najvidnejšim vodjem radikalne stranke. Prav tako omenimo, da je bil v San Luisu aretiran vrhovni vodja te stranke, Dr. Balbin. Kot vidimo, ni ta trenutek preveč ugoden za politične stranke.
Tudi ni kaj ugoden položaj, ki je nastal na tripartitnih razgovorih glede izkoriščanja vodovja reke Parana med Argentino, Brazilom in Paragvajem. Ponovno zasedanje tozadevne komisije je bilo tako jalovo kot vse prejšnje. Zaenkrat ni izgleda, da bi sploh prišli do skupnih točk.
Skupni, vsaj na videz, pa so zaključki do katerih je prišla argentinska škofovska konferenca. Zadnji teden je zasedala v San Miguelu, in ob zaključku objavila kratek komentar sedanjega argentinskega položaja, kjer ni novih pogledov na posamezne probleme, marveč le poziv na razumevanje) poglobitev čustev in namenov, večje socialne pravice in spoštovanje človečanskih svoboščin.
Škofje so na tem zasedanju tudi imenovali delegate na zasedanje latinskoameriških škofov v Puebla, México. Delno so preučili tudi posamezne dokumente, ki bodo predloženi na tem zborovanju.
23. Slovenski dan
Tine Debeljak	(65)
Med knjigami in revijami
KNJIGE HRVATSKE REVIJE
4.	Mirko Vidovič: Sakrivena strana mjeseca
Vidovičeva obširna knjiga (375 strani!) ima tudi podnaslov: „Zapisi o Titovim tamnicama“. V nji opisuje svoja doživljanja v petih letih ječe v Stari Gradiški in v Sremski Mitroviči, kakor jih je pred stoletjem opisoval v Rusiji Dostojevskij v Zapiskih iz mrtve hiše, ali kakor v naših dneh v Sovjetski zvezi Solženicin v Gulagu. Vidoviču so namreč Titove temnice ječe za navadne kriminalce pa „logorji“ za politične „zločince“, oboje premešano med seboj, da večkrat prave kriminalce uporabljajo za nadziratelje političnih, za njihove valpte in notranje špijone, dasi bi po zakonu morali biti eni in drugi ločeni med seboj. Toda bolj kot vsebinska plat teh opisov nezdravih zaporov v Stari Gradiški, ali „modemih“ v Sremski Mitroviči, galerije njih prebi-vavcev in opisi njih zločinov, ki so bili predvsem posledica komunistične družbe ali odpora proti nji, sadistična mučenja teh nesrečnikov, pranje možgan in celo počasnega fizičnega umora, nas zanima Vidovičeva osebna usoda, povod njegovega „zločina“, način obsodbe in njegova borba za po zakonu priznane pravice ujetnikov in proti zlorabam upraviteljev. V nasprotju z večkrat v zahodnem svetu podčrtanimi izjavami
o humanizmu Titovega komunizma „s človeškim obrazom“, o njegovem ravnanju z jetniki s polnim izpolnjevanjem „človekovih pravic“ v smislu predpisov po mednarodnih pogodbah, je Vidovič zdaj pokazal „drugo- stran jugoslovanskega meseca“, Zahodni Evropi nevidnega, v pravi podobi prvotnega, krutega, sadističnega, revolucionamo-komu-nističnega boljševizma.
Opozoriti pa bi hotel tukaj predvsem na politični vzrok Vidovičega zapora, na njegovo „afero“, ki je vzbudila zanimanje predvsem v Franciji, v njenih najvišjih krogih, pa tudi na Švedskem in ki tudi nam — predvsem kulturnim delavcem — veliko pove.
Prof. M. Vidovič je mladi hrvatski kulturni delavec (roj. 1940 v Bosni), ki jf bil literarno delaven že v domovinskih listih in bil prijatelj Mihajlova v Zadru, preden je 1. 1964 zapustil Hrvatsko. šel je v Francijo, kjer je živel z družino v Lyonu (ima petorico otrok!) in se v 1. 1967 pojavil na straneh Hrvatske revije kot pesnik in esejist. L. 1970 mu je HR izdala pesniško zbirko Hram nade, ter v naslednjih letih nekaj esejev s kulturno politično problematiko. Založba Ziral v Rimu pa knjigo proze. Kot tak kulturni delavec se je udeležil 1. 1970 I. Simpoziuma HR v Genevi, Tam se je odločil, da gre na obisk smrtno obolele matere v
domovino, prepričan, da se mu ne bo — kljub odsvetovanju prijateljev — nič zgodilo, ker veruje v Hrvatsko „pomlad“, zlasti pa, ker je postal medtem francoski državljan. Posebno na to zadnje je gradil svojo „imuniteto.“ Takoj, ko se je pojavil v domovini, so ga obiskali „prijatelji“, izvedeli, kdaj se misli vrniti, in celo izvabili od njega izvod pesniške zbirke s posvetilom. Nekaj ur preje 'kot se je nameraval odpraviti nazaj v Francijo, je bil aretiran. Obdolžen je- bil: 1) Objave' pesmi Marš hrvatskih legijonarjev v zbirki Hram nade, 2) za pošiljanje te zbirke po pošti prijateljem na Hrvatsko in jo osebno širil nelegalno doma (izvod s posvetilom je bil dokaz!), 3, 4 in 5 za objavo treh člankov v HR, ki so naperjeni proti samoupravi in smešijo Tita. Tudi, da se je udeležil dveh simpoziu-mov HR kot udeleženec in predavatelj. Obsojen je bil kot jugoslovanski državljan (francoskega mu ne priznavajo) na — šest let in šest mesecev strogega zapora.“ (leta 1971).
Tu se začenjajo sedaj njegovi „krogi titovskih ječ“, kljub temu, da je vedno poudarjal svoje francosko državljanstvo in se obrnil na francoske oblasti, pri čemer mu je pomagala njegova žena. Zavedal se je, da je bil „obsojen drugim kulturnim delavcem za zgled, eksemplarično, in da se zato mora tudi eksemplarično ponašati.“ Odslej se začenja njegova borba za zmago pravice, pa za uveljavljanje pravičnosti v zaporih samih, zahtevajoč, da ga premeste v Sremsko Mitrovico, v zapor političnih „zločincev“ tujih državljanov. V Stari
Gradiški je preživel tako skoraj tri leta pod nečloveškimi metodami „tera-pične prevzgoje“, kot človek „zunaj zakona“, kakor so bili vsi jetniki. Tu opisuje galerije jetnikov, krivih odpora proti komunizmu, pa tudi prosovjetiz-ma ter njihovo tra tiranje od strani jetniške uprave. Obenem pa je šla ves čas akcija francoskih konzularnih oblasti, da mu olajšajo položaj, da dosežejo pomilostitev, oz., da bi bil vključen v amnestijo, ki jo je nato Tito razglasil. Zanj ni veljala. Niso pa francoske oblasti v Franciji pustile, da bi v njihovih listih skušal spraviti svojo afero pred javni svetovni forum, ker so pač hotele vzdržati tradicionalno prijateljstvo z Jugoslavijo. Toda zavzeli so se zanj razni parlamentarci, poslaniki, senatorji, celo francoskega predsednika obisk Titu je bil pogojen z osvoboditvijo pisatelja. Nič. Pač pa je to povzročilo njegovo premestitev v Sremsko Mitrovico, kamor je v tem času prišel tudi Mihaj-lov. Skupno sta začela gladovne stavke za vpeljavo vseh po zakonu določenih pravil ter s tem mnogo pripomogla k boljšim razmeram. Privabila sta tudi na oglede mednarodne pobornike humanističnega ravnanja z jetniki, francoskega poslanika itd. Končno so upravitelji jetnišnice bili na francosko prizadevanje pripravljeni odpustiti pisca takoj na svobodo, če se odpove za čas po osvoboditvi vsakršnega protidržav-nega delovanja. Tudi na to ni pristal. Hotel je zmagati s svojo lastno borbo za čistost vesti in pravico. Pod pritiskom mednarodnih ustanov, francoske diplomacije in lastne borbe, je bil iz-
puščen s kompromisno rešitvijo: izgona iz Jugoslavije; dobro leto pred zdrža-njem celotne zaporniške dobe (oktobra 1976). Svojim ječarjem je prej odkrito povedal, da se ne bo odrekel proti-državnega delovanja po svobodi, in celo, da bo pisal o svojem preživljanju titovskih ječ.
To je storil s to knjigo, ki jo je napisal 1. 1977 najprej v francoščini (kot piše Danica 13. jan. 1978), ter je zdaj izšla pod zgornjim naslovom. Pripravlja se tudi angleški prevod. Bila pa je — kot sem bral — v francoščini tudi že v Beogradu v rokah „helsinških“ zborovalcev.
Knjiga je izšla s faksimiliranimi dokumenti obtožnice in obsodbe in raznih pisem pa slik iz simpozijonov HR, pa tudi Vidovičeve družine itd. Pa z lepim epilogom urednika V. Nikoliča, kjer daje priznanje njegovemu junaškemu zadržanju in borbi za vest in pravico ter ga postavlja sedaj, po tej njegovi „zmagi“ za pričo svetu o Titovih ječah in razkrinkanja njegovega „humanističnega komunizma“. Kot taka priča je Mirko Vidovič v letošnjem letu prepotoval Združene države in po glavnih mestih imel velike uspehe z „odkrivanjem te druge, svetu krite strani jugoslovanskega meseca.“
Dasi je knjiga pisana z literarno zmožnostjo in rutino, jo svet in z njim mi, sprejemamo predvsem kot dokument. Mi pa še posebej kot opozorilo, kaj se lahko dogodi tistim kulturnim delavcem, ki bi se kot tuji državljani prostovoljno podali v roke — UDB-i, povsod prisotni in ne še umrjoči.
\
Buenos Aires, 4. maja 1978
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3

Začetek ukrajinske katoliške fakultete s slovenskim oddelkom
NOVA GORICA — Na seji medobčinskega sveta Zveze komunistov je 23. marca predstavnik sindikatov izjavil, da se bodo sindikati .uprli vsaki novi investiciji, ki bo terjala nove zaposlitve, če investitorji ne bodo načrtovali tudi naložbe v družbeni standard, predvsem za stanovanja. Delavci v nogo vor iških organizacijah, posebno tisti iz drugih republik, žive namreč v nemogočih pogojih. Tako na primer delavci Cimosa, tovarne za avtomobile Citroen, žive v barakah, zasilnih hišah, nekateri pa spijo kar v avtomobilih, ki čakajo na prodajo. ..
VELENJE — Miha Males je razstavljal v velenjski knjižnici. Razstava je bila od 25. marca do 18. aprila, odprtju je prisostvoval slikar sam, sodeloval je šaleški oktet, o slikarju pa je govoril Mirko Juteršek.
PIRAN — Na marčnih volitvah je v Piranu volilo le 84,6% volilnih upravičencev, v Tozdu Hotel Bernardin, ki je najnovejši in najmodernejši hotel v kraju, pa le 63,5%. Komunisti, ki so navajeni na stoodstotno udeležbo, so zagnali velik vik: Zakaj tako slaba u-deležba. Sklicali so zato sestanek raznih „družbenih“ organizacij, da bi u-gotovili stanje in sprejeli izhodišča za nadaljnje delo.
LJUBLJANA — V Ljubljani je 77 odstotkov „vodilnih delavcev“ — direktorjev in podobno — včlanjenih v partijo, kar predstavlja 20% vseh ljubljanskih partijcev. Po statistikah pa je v Sloveniji od 4.994 vodilnih mest nezasedenih 229 — samo v Ljubljani pa 65, od 1.197. Vendar je na posvetu zastopnikov družbenopolitičnih organizacij Miran Goslar omenil, da so brez utemeljitve zahteve, naj bo vsak poslovodni organ član Zveze komunistov, a je nato nadaljeval: „Bistvo je, da ne more biti poslovodni organ, kdor se ne zaveda in ne spoštuje dejstva, da mehanizem samoupravljanja ne more funkcionirati brez osveščenja organizirane delavske moči. . . brez stalne razprave in ocenjevanja ali so poslovne rešitve v podjetju skladne z dokumenti in politiko ZK.“
KOBER — Avtomatsko telefonsko zvezo s 15 evropskimi državami imajo od 24. marca Postojnčani in Koprčani, do konca leta pa bo tako zvezo imelo še pet južnoprimorskih občin.
LJUBLJANA — Slovenski sadjarji, ki so pred vojno in tudi še nekaj let po njej zalagali z jabolki celo Jugoslavijo, nekaj sadja pa čelo izvažali v inozemstvo, sedaj ne pokrijejo potreb Slovenije po sadju. Vzrok? Po katastru naj bi bilo v Sloveniji 4S.000 hektarev sadovnjakov, po statistiki pa jih je le 36.000. Zasebniki so jih opustili, ker se jim sadja ne splača obirati. Poleg tega vrsto let zasebni sa-
djarji niso dobili nikake podpore s strani oblasti; vsa „družbena“ sredstva so bila namenjena „plantažnim“ nasadom na „družbeni“ zemlji. Toda taki „plantažni“ sadovnjaki so za odobritev kreditov morali imeti po 200 hektarjev, kar pa je v Sloveniji skoraj nemogoče zaradi hribovitega ozemlja.
LUKOVICA PRI DOMŽALAH — Gostilničar Janez šter je prepovedal kadilcem vstop v gostilno. Povedal je, da se je slabo počutil, ker je moral proti svoji volji vdihovati nikotin. Zdravnik mu je naročil, naj v „delovnih prostorih“ ne dovoli kaditi. In tako je s 1. januarjem zaprl kadilcem vstop. Kako pa reagirajo gostje: Nekateri maščevalno prežgejo namizni prt, večina jih godrnja, potem pa hvalijo čisti zrak. Kljub velikemu napisu večina gostov prižge cigareto, a jo na gostilničarjev opomin ugasne ali pa jo pokadi do konca na dvorišču.
LENDAVA — V Kobilje sta 30. marca prileteli iz afriških prezimovališč, nad 10.000 kilometrov daleč, prvi štorklji. Vaščani so se zelo razveselili prihoda štorkelj, ker so skoraj nezmotljive napovedovalke lepe in tople pomladi.
LJUBLJANA -— Po letu 1974 do konca 1977 je v Sloveniji bilo izključenih iz partije 1096 oseb, od tega 10,2 odstotka zaradi — religioznosti; izstopilo jih je 1285, črtanih pa je bilo 1181 članov. V statistiki ne povedo vzroka črtanja; morda so to umrli.
LJUBLJANA — Za Bežigradom bodo predvidoma zgradili tri stolpiče za študentske domove. O gradnji so sklenili dogovor o zidanju, a izpustili so, kdo naj bi kril stroške za odkup zemljišča in za komunalno opremo, zato ni še jasno, ali bodo ti stolpiči dograjeni do konca leta 1980, kakor so napisali v dogovoru o zidavi.
LJUBLJANA —- V Modemi galeriji so 25. marca odprli razstavo „Jugoslovanska grafika 1900-1950“. Prikazali so nad 400 listov; slovenski delež na razstavi je za hrvaškim največji. Razstavljeni so listi Smrekarja, Šantla, Sternena, Jakca, Maleša, Pilona, Toneta Kralja, Černigoja, Stepančiča, Gorjupa, Sti-plovška, Sedeja, Miheliča, Draga in Nandeta Vidmarja, Klemenčiča, Pirnata, Gerlovičeve, Globočnika in Debenjaka.	7"
Umrli so od 5. do 7. aprila 1978:
LJUBLJANA — Drago Škrinjar, up; Stanko Brinšek (92), geodet v p.; Franc Gorjup, arhivar v p.; Draga Fröhlich r. Vrtačič; 'Cecilija Perko r. Marinič; Pepca Žagar (85); Jože Hočevar, dipl. inž. kemik; Angela Alič r. Zadnikar, up.; Franc Sok, sodnik Vrhovnega sodišča v p.; Pavla Povž, up.; Teodor Hribar; Jože Žirovnik, vojni invalid.
V nedeljo 30. t. m. je bila v dvorani pri ukrajinski katedrali na ul. Ramón Falcon inauguracija. novega šolskega leta na Humanistični fakulteti Ukrajinske katoliške univerze papeža sv. Klimenta v Rimu, podružnici v Buenos Airesu, na kateri se predavajo za Slovence tudi slovenske narodne vede. — Inavguralna slovesnost novega šolskega leta je bila pod pokroviteljstvom tukajšnjega uniatskega škofa eksc. A. Sapeljaka, ki je odprl slovesnost. Po uvodnih besedah prof. M. Wasylika, ki je poročal o enajstletnem delovanju fakultete v Buenos Airesu, je nato visoki pokrovitelj izročil letošnjemu licenciatu g. Avgustu Clementeju diplomo, podpisano od oblasti ukrajinske univerze v Rimu. Lic. A. Clemente, se je nato iskreno zahvalil vsem, ki so ustanovili in vzdržavajo tukajšnjo fakulteto, ki je sprejela med svoj profesorski in slušateljski zbor tudi Slovence, kar smatramo mi za velik privilegij. Imenoma se je spomnil ustanovitelja kardinala in patriarha J. Slipyja, škofa A. Sapeljaka in prvega vodjo fakultete pokojnega univ. profesorja Halajčuka ter ves sedanji profesorski zbor. To njegovo misel je potem prevzel tudi pokrovitelj škof eksc. A. Sapeljak, ki je poudarjal pred vsem to prijateljsko zvezo med Ukrajinci in Slovenci, ki imamo celo svoje centrale na isti cesti v' taki bližini. Govoril je o bodočih načrtih Ukrajincev, ki mislijo razširiti svoj internat tudi na bogoslovje, s čimer bi pridobila tudi univerza. Da bi
SLOVENCI v
RAMOS MEJIA
75-letnica dr. Tineta Debeljaka
Slomškov dom v Ramos Mejiji je priredil v sredo 26. t. m. ob pol 20h zvečer v sejni sobi malo presenečenje prof. dr. Tinetu Debeljaku na preddan njegove petinsedemdesetletnice. Ko se je namreč namenil na večerjo, ki mu jo je za njegov jubilej pripravila Slovenska kulturna akcija v istem domu, so mu prestregli pot in ga povabili v svojo družbo, kjer so mu čestitali k življenjskemu jubileju. V i-menu Slomškov, doma.je govoril slavnostno besedo predsednik I. Makovec, ki je pozdravil jubilanta kot živega člana Slomškovega doma in kot takega, ki je bil vedno pripravljen pomoči, kadar so ga prosili za kaj. Posebno učiteljstvo Slomškove šole, ki sta ga zastopali gospe Breznikarjeva in Pozni-čeva, je pridalo svojo zahvalo, kar je
RAZNI KRAJI — Ljudmila Krek, up., Selca; Alojz Vogel, Brezovica; Franc Garvas, Bizovnik; Vida Jesenko r. Hibar, Ihan; Jože Žagar, Dravlje; Drago Mlakar, up., Dravlje; Mira Čuček, up. uč„ Slovenske Konjice; Franc-Humar (93), Grahovo ob Bači; Vicko Sumič, Solkan; Jernej Pogačnik, up., Kranj; Ignac Hrovat, up., Jesenice; Franc Šilar, Kranj; Branko Tamše, učitelj glasbe, Velenje; Jožef Klopčič, Vinje pri Moravčah.
še bolj potrdil prijateljsko zvezo med nami je čestital univ. prof. dr. Tinetu Debeljaku k njegovi petinsedemdesetletnici in se mu zahvalil za njegovo sodelovanje že od ustanovitve, na kar je vsa dvorana zapela ukrajinsko zdravico: Na mnogaja lita! Po teh uvodnih besedah je prof. Lidija Tauridzka imela inauguralno predavanje O ukrajinski sodobni podtalni literaturi, ki je bila sprejeta z velikim' odobravanjem. Po pomenkih o načrtu za novo leto se je končalo uvodno predavanje v začetek fakultetnega rednega dela.
Slovenski del fakultete bo začel s predavanji v soboto dne 13. maja ob 15h popoldan v Slovenski hiši. Program letošnjih predavanj: Prof. dr. Tine Debeljak: Slovenska književnost- (III), Slovenska zgodovina (III) in Primerjalna zgodovina slovenskih književnosti (II). Prof. dr. F. Gnidovec: Praslo-vanščina (uvod). — V II. semestru: prof. dr. V. Brumen: Iz zgodovine slovenske filozofske misli (Ušeničnik in novotomizem). Prof. dr. M. Kremžar: Razvoj ekonomsko-socialne misli. Poleg teh slovenskih predavanj bodo skupna predavanja z Ukrajinci naslednja: škof dr, A. Sapeljak: O vzhodnem bogoslovju; prof. M. Wasylik:: Geografija vzhodne Evrope in Razvoj političnih oblik v Vzhodni Evropi. — Predavanja bodo vsako drugo in četrto soboto ob 15h.
Prijave v Slovenski hiši v mesecu maju. Pogoj: končana srednješolska izobrazba; starost neomejena.
ARGENTINI
izrazil še posebej lep šopek nageljev in darilo, ki ga je izročila mala Selanova v narodni noši. V imenu Zedinjene Slovenije, ki so jo predstavljali predsednik M. Loboda, podpredsednik arh. J. Vombergar in tajnik Selan je govoril predsednik in se mu zahvalil za vse delo v slovenski skupnosti, na kar mu je izročila rože in darilo gdč. Irena Loboda, prav tako v narodni noši. Zedinjeni Sloveniji kakor Slomškovemu domu se je zahvalil dr. Debeljak s Slomškovo besedo, ki je vklesana z zlatimi črkami v vhod doma: „Hočem ostati tudi v bodoče živ ud slovenske skupnosti“. V prijetnem pomenku z odborniki in člani društev, z g. Brulom, Kastelcem in imenovanimi funkcionarji in gosti o delu Slomškovega doma, ki ga čaka prihodnje leto, ko bo tam Slovenski dan, je hitro minul čas, ki je še ostajal do proslave SKA. Tam so jubilanta sprejeli vsi odborniki SKA s svojimi ženami. Pozdravne besede mu je govoril tajnik g. Lado Lenček, literarno oznako Debeljakovega dela pa je strnjeno podal in ocenil pesnik in esejist ter urednik Meddobja France Papež. Po zahvali jubilanta se je razvil živahen večer v prostorih pevskega društva Gallus.
17. tombola v Slomškovem domu
Lepa jesenska nedelja 16. aprila je privabila nad tisoč rojakov na prijazni in senčni vrt Slomškovega doma, da ob tombolski igri in v domači družbi pre-
f Marjan Jakopič
Iz Združenih držav Severne Amerike, iz Clevelanda, smo dobili žalostno sporočilo, da je tam nenadoma umrl znani slovenski pesnik Marjan Jakopič. Kdo ni kdaj bral njegovih pesmi, ki jih je priobčeval v vseh naših listih od taboriščnih razmnoženin do sedanjih prosvetnih in verskih revij, v Ave Mariji in Taboru, pa zadnja leta predvsem v Ameriški domovini. Pa tudi v naših Koledarjih in Zbornikih Svobodne Slovenije. Po smrti Karla Mauserja pred letom dni je Jakopič stopil na njegovo mesto, da skuša vsaj malo zamašiti vrzel, ki je nastala po tej bridki smrti. Prevzel je Mauserjevo kulturno rubriko v Ameriški domovini, poročila o kulturnih prireditvah tam, predvsem pa je nesebično, z vso voljo in zmožnostjo in marljivostjo delal za slovensko Koroško, za koroške študente in Mohorjeve knjige, pa tudi sicer sodeloval zelo vidno v slovenski skupnosti. Bil je pesnik. Kot tak morda še najbolj znan v emigracijski javnosti. Nadarjen, spreten in čustven. Ves rastoč iz verske in folklorne tradicije. Rastel je iz Murna, Golarja, predvsem pa Sarden-ka. Prav tako tekoč verz je imel, melodijo in lahkoto, pa preprosto čustvenost vernega in dobrega človeka. Brav-ci so ga poznali predvsem kot prigod-ničarja, ki se je redno oglašal ob velikih in pomembnih praznikih z njim posvečenimi pesmimi, pa naj bo to božič ali velikanoč, vsi sveti ali sv. Miklavž, ...Vetrinj itd. Toda Jakopič je bil več:
bil je po naravi pesnik, ki je imel srce in dušo, toda — ostal je v mejah tradicionalnega izražanja tako v vsebini, kakor v formi. Ni bil umetnik, ki bi utiral nova pota v izrazu in v poletih, toda -bil je pesnik, ki je pel — kot sam pravi — na vrbovo piščal. Prijatelj dr. M. Pavlovčič mu je uredil prvo zbirko v 1. 1955, ki nosi prav ta naslov Vrbova piščal. Lepo izdana z risbami slikarja B. Kramolca, pa s portretom njegove matere, katerega je dobro naredil S. Snoj. Redka knjiga, ki pa ni bila vpoštevana in ocenjena, kot bi zaslužila. Jakopič ni slabši kot Sardenko, berite samo to-le pesem, ki jo priobčuj 0JY] ^ da občutimo Jakopiča kot resničnega pesnika:
Zdi se mi, da slišim tvoje, tvoje sanje, ko potegne veter tiho skoz kostanje.
Zdi se mi, da to so ustne tvoje rdeče, ko mi kos pod oknom pesmice ščebeče.
Zdi se mi, da roko — tvojo roko božam, ko zalivam gredo, ko prilivam rožam.
V slednji stvari čutim tvoje srce biti, k tebi, draga, k tebi hočem se priviti.
In takih pesmi ima Jakopič veliko, preproste in melodiozne, in čudim se, da jih glasbeniki ne uglasbujejo. Pa njegova zbirka je pozitivna pesniška stvaritev.
Zadnje čase je delal in pripravljal novo zbirko. Njegova velika želja je bila, da bi jo izdal že lani in naj bi mu jo kdo uredil, izbral po svoji, ne njegovi uvidevnosti. Pa je Mauserjeva smrt stopila vmes in Jakopičeva zbirka se je oddaljila za nekaj časa. In o tem mi je pisal v zadnjem pismu pred tedni: „razumem, da sem se moral umakniti, kajti tri pesniške zbirke v enem letu (Mauserja, Antologijo in Jakopiča) — ne morete izdati, in ne smete.“ Skušal je najti novo pot za izid, kajti prav rad bi se ob številnih prigodnicah pokazal kot pesnika lastnega srca. Že lani sem napisal v Zbornik: Jakopič je pesnik, dober impresionist, zna podajati razpoloženja in vtise; njegova tradicionalnost in folklora ...morda povzročata, da mu kot pesniku ne dajemo take cene, kot mu gre.“
Zdaj je umrl. Ne bo ga nikoli v tisti svet ob Savi pod šmarno goro, ki je bil njegov svet, in iz katerega je pesniško živel in se vanj spovračal:
Visoka Skaručna in zlati Dobén
in mlini, pojoči ob Savi,
med križi pa nagelj, na gankih sam
cvet —
tvoj svet je to, v srcu mi pravi...
Verjetno bo tam v njegovi vasi Še
K
kdo, ki bo pogrešil sedaj svojega sovaščana, ki jo je tolikokrat opeval v tujini. Morda bo ob njegovi smrti tako kot je pel:
Prazno, pusto je na vasi, navček tiho joka, stari mlin kot veter v borih ves betežen stoka.
Mene čaka, kakor nekdaj stol za mizo staro...
Pravkar je odnesla mati kruh nazaj v omaro. . .
Ne bo ga več. Ne domov. Ne v naših listih ga ne bo. Odprla se je nova vrzel. Kdo zdaj na njegovo mesto?
Naj počiva v miru!
td.
Poročilo iz Clevelanda z dne 20. aprila, ki ga je poslal g. Jože Melaher glasi:
Dragi g. Stare!
Danes, 20. aprila, je predpoldne v bolnišnici umrl Marjan Jakopič po operaciji pred nekaj dnevi na žolčnih kamnih. Operacijo je prestal, potem so se pojavile komplikacije — slaba jetra, sladkorna itd. Zadnje dni je bil v nezavesti in že včeraj so napovedali, da najbrž ne bo preživel noči. Z Jakopičevo ženo in družino je prečula noč v bolnišnici Mimi Mauserjeva in tudi g. Jože Božnar je bil tisto noč tam.
Nekaj podatkov; rojen je bil 6. oktobra 1923 na Ježici št. 59. Po mali maturi je šel na državno trgovsko šolo. Do 5. maja 1945 je bil zaposlen na PREVODU, po umiku na Koroško je bil najprej v Vetrinju, potem Št. Vid na Glini, Kellerberg in išpital.
žive nedeljski popoldan. Pa tudi dobitki, ki jih je vodstvo Doma pripravilo za letošnjo tombolo, so bili nadvse vabljivi. Poleg glavnega dobitka, ki je bil na izbiro: oprava za spalnico, hladilnik ali pralni stroj je bilo še več sto koristnih in praktičnih dobitkov. Posebnost Slomškove tombole pa so zadnja leta slovenski folklorni predmeti, ki jih pripravijo vsako leto pridne slovenske roke. Tako so bili letos razdeljeni med srečne dobitnike skrinja, delo mojstra Mihe Peternela in poslikana z umetniško roko Francija Holosana, dve punčki v narodni noši, delo gdč. Lužovčeve, in lepa zbirka krožnikov, ki jih je poslikal arh. Jure Vombergar. Kmalu po tretji uri je Lojze Rezelj začel s klicanjem številk, pod budnim vodstvom komisije, kateri je predsedoval Božo Fink. Glavni dobitek je zadela Rezka Novakova, pa tudi drugi dobitki so kmalu dobili svoje lastnike, še dolgo v večer so ostali ljudje v družbi prijateljev, k čemer je pripomogla tudi dobra postrežba in prijetna glasba. Tudi te in take prireditve pomagajo pri graditvi slovenske skupnosti med nami.
SAN MARTIN
19.	t. m. je Liga Žena-mati imela svoj redni mesečni sestanek. Iz prijaznosti jim je govoril gospod Rudolf Smersu in sicer o zelo aktualni temi: „Pregled svetovnih dogodkov“, članice Lige so z zanimanjem sledile njegovemu podajanju.
Prihodnji sestanek bo 17. maja.
Vse sanmartinske žene lepo vabljene.
Goriška in Primorska
PROBLEM SLOVENSKEGA BOGOSLUŽJA V TRSTU
V Katoliškem Glasu z dne 20. aprila je dr. Lojze Škerl, škofov vikar v Trstu, pojasnil, zakaj ni mogoče uresničiti nekaterih predlogov, ki jih dobiva od ■slovenskih vernikov. Med temi predlogi je tudi želja, da naj se po vseh župnijah v Trstu, kjer ni nič slovenskega, vpeljejo službe božje v slovenskem jeziku, po možnosti vsak mesec enkrat. Dobil je tudi predlog, da je treba takoj ustanoviti slovensko cerkveno središče v mestu, slovensko župnijo, ki bo slovenskim vernikom nudila ob vsakem času sv. mašo v domačem jeziku, bo imela vsaj eno cerkev. Ob tej župniji bo tudi slovenska mladina dobila svoje zatočišče.
Ko dr. Škerl prizna, da so predlogi res lepi, je mnenja da so za enkrat neizvedljivi. Kot glavni vzrok je pomanjkanje slovenskih duhovnikov, kar dokaže s številkami in navaja: „Poglejmo sedaj, kakšno je dejansko stanje med slovenskimi duhovniki v Trstu in tržaški škofiji sploh. V tržaški škofiji je sedaj 31 slovenskih duhovnikov: 23 škofijskih — trije niso iz tržaške škofije — in 8 redovnikov. Od redovnikov sta dva v polnem delu in sicer oba mlada salezijanca v Marijanišču na Opčinah, za katera gre salezijanskemu inšpektoratu v Ljubljani vsa naša hvaležnost. Od drugih šestih sta dva kapucina, en salezijanec v ulici dellTstria in še en salezijanec na Opčinah. G. Ša-velj, lazarist, ima že 87 let. Pred par leti smo imeli tri klaretince: dva je general klaretincev g. Legiša poslal v Slovenijo, eden je ostal v svetišču na Vejni.
Kako pa z drugimi duhovniki ?
Rekel sem, da nas je 23. Trije so med 70 in 80 leti. Sedem med 60 in 70. Osem med leti 50 in 60. Med leti 40 in 50 pa je samo pet duhovnikov, od katerih sta dva bolna. Najmlajši tržaški duhovnik ima 42 let.
Vsak duhovnik naredi, kar more. Marsikateri čuti na svojih ramah ne samo leta, ampak tudi težave zadnje vojne, povojna leta, križe in delo v daljni Istri, bolezen, onemoglost. Kaj več od tega, kar so do sedaj naredili, ne moremo in tudi ne smemo pričakovati“.
Tako Dr. Škerlj. Podatki, ki jih navaja, niso razveseljivi.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja Medorganizacijskega sveta bo
v petek 12. maja ob 20. uri v prostorih ZS. Upravni odbor Zedinjene Slovenije pa ima sejo 19. maja ob 20. uri v društvenih prostorih.
Slovenska radijska oddaja je od nedelje 7. maja od 8 do 8,28 ure na radio Antärtida.
Na občnem zboru ZS je bila sprejeta nova članarina. In sicer za samske 500.—, za zakonce 750.—, in za družine 800.— novih pesov. Tako se poviša tudi posmrtnina od 1. julija naprej na
100.000	novih pesov, če član ni več kot 3 mesece v zaostanku s članarino.
Ključniki, ki jih je izdala SZ ob svoji 30-letnici, so še vedno na razpolago. Cena $ 500.—
Prosimo, ne odlašajte s poravnanjem naročnine!
8. kongres Zveze komunistov Slovenije — ZKS
Mednarodni teden
ESLOVENIA LIBRE
V dneh od 3. do 5. aprila je bil v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču osmi kongres ZKS. Komunistični listi poročajo, da se ga je udeležilo blizu 1.000 delegatov iz vse Slovenije. Ljubljana je bila po naročilu organizacijskega odbora okrašena z zastavami. Glavni govornik je bil predsednik France Popit. Ni povedal ničesar, kar bi vzbujalo posebno pozornost. Ob koncu kongresa je bil izvoljen sedemdeset-članski centralni komite Zveze komunistov Slovenije. Ta je izvolil na prvi seji, ki jo je vodil najstarejši član Marjan Brecelj za predsednika CK ZKS ponovno Franceta Popita. Hkrati je bilo izvoljeno novo 17-člansko predsed-
stvo, ki je imenovalo za sekretarja Franca Šetinca. V novem predsedstvu CK ZKS so: Vinko Hafner, Majda Gaspari, Sergej Kraigher, Danica Merč-nik, Mitja Ribičič, Milan Kučan, Viktor Avbelj, Miloš Prosenc, Janez Vipotnik, Zvone Dragan, Franc Šetinc, Marjan Oražen, France Popit, Andrej Verbič, Igor Uršič, Roman Albreht, Boris Majer, Anton Vratuša in Lojze Briški.
Na kongresu so bile navzoče tudi nekatere neslovenske komunistične delegacije. Pa tudi iz zamejstva. Med temi je bil Dr. Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. —

Po športnem svetu
V	MARIBORU sta se 22. marca pomerili v prvi četrtfinalni tekmi za mladinsko evropsko nogometno prvenstvo Jugoslavija in Madžarska. Pred 12.000 gledalci je jugoslovanska ekipa pokazala vse odlike in slabosti „jugo“ nogometa: Reprezentanca je boljše igrala kot Madžari, a je bila pred golom neučinkovita; Madžari so zmagali z 1:0.
NA PLAVALNEM tekmovanju v Leedsu v Angliji je Kranjčan Borut Petrič na 1.500 premagal favorita Avstralca Metzkerja, ta pa se mu je oddolžil za poraz z zmago na 400 m; Petrič je bil na 400 m drugi s časom 4:02,02.
TRŽIŠKI MOTOCIKLISTI pripravljajo izvedbo „Velike nagrade Jugoslavije“ v motokrosu, ki velja za svetovno prvenstvu v razredu do 250 cm. Proga v Podljubelju je dolga 2.250 metrov^ na tekmovanju, ki bo 28. maja bo nastopila skoraj vsa svetovna elita v tej zvrsti športa. Tržičani so povabili tekmovalce iz 23 držav, prijavni rok je do 10. maja, prijavili pa so se že najboljši iz Anglije, ZRN, Švice, Francije, Finske in Norveške.
V	POLFINALE jugoslovanskega nogometnega pokala sta se uvrstili Rijeka in Trebča. Ti dve enajstorici še nikoli nista bili v finalu. Petkratni zmagovalec pokala zagrebški Dinamo je v Kosovski Mitroviči izgubil po streljanju enajstmetrovk s 5:4, Rijeka pa
ì V pisarni Zedinjene Slovenije so na ■ I prodaj fotorazglednice ziljske noše. j 5 Kupite jih, ker so lep spomin na Slo- ! J "enski dan.
■ . ■
; Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri S
• pripravah in izvedbi letošnjega Slo- ■ ; venskega dneva — iskrena zahvala! S
DRUŠTVO [ SLOVENSKA PRISTAVA ■
je 30. marca premagala mostarski Ve-lež s 3:1. Trebča je v prvi nogometni ligi na — zadnjem mestu.
V SARAJEVU je domača Bosna z zmago nad Radničkim FOB s 110:88 osvojila naslov jugoslovanskega košarkarskega prvenstva. Ljubljanski Brest je zasedel četrto mesto.
NA RAVNAH ,na Koroškem je bilo 26. marca končano mladinsko damsko državno prvenstvo v namiznem tenisu. Prvo mesto so osvojile mladinke Prole-terja iz Čoke, drugo mesto je pripadlo Naftgassu iz Vel. Kikinde, tretje O-limpiji iz Ljubljane, četrto Mladosti iz Zagreba, peto pa domačinkam ravenskega Fužinarja,
OD VSEPOVSOD
PREBIVALSTVO ZDA je ob koncu 1977 štelo 218,2 milijona ljudi, kar pomeni prirast 1,7 milijona ali 0,8 odstotka v primeri s 1976. Prebivalstvo ZSSR pa je v minulem letu naraslo na 260 milijonov, to je prirast 2,2 milijona ali 0,85 odstotka v primeri s 1976.
NOV ASTRONOMSKI CENTER. — Francija, Kanada in Havaji so podpisali sporazum o zgraditvi skupnega a-stronomskega centra pri havajskem u-niverzitetnem mestu Mona Ki. Teleskop bo največji na svetu in bo dokončan leta 1979. Mehanične naprave bodo izdelali v Franciji, leče odlili v Kanadi, stal bo pa v Mona Ki. Zgradili bodo tudi še druge potrebne stavbe in planetarij.
HALLEYEV KOMET. — Sloviti Ha-lleyev komet bo obiskal naše osončje leta 1986, a znanstveniki se že mrzlično pripravljajo na sprejem. Pripravljajo načrte, kako bi ga prestregli in si „od blizu“ ogledali njegove skrivnosti. Med projekti je posebna vesoljska ladja — heliožiroskop, ki bi se kometu približala s hitrostjo kakih 200.000 km na u-ro in se z njim srečala 160 milijonov kilometrov daleč od Zemlje.
DANES BOLJ KÓT KDAJKOLI VELJÀ; PREDNO VZAMETE POSOJILO ALI NALOŽITE SVOJ DENAR DRUGOD, VPRAŠAJTE ZA POGOJE PRI NAS! NE BO VAM ŽAL!
KREDITNA ZADREGA „SLOGA44 z. z o. x.
Bmé. Mitre 97	— Ramos Mejia — T. E. 658-6574
Uradne ure: Ponedeljek, sreda, petek; od 15. do 19. ure
*
Slovensko zavetišče
dr.
vabi rojake na večerjo, ki bo V SOBOTO, 20. MAJA
ob pol devetih zvečer
v Našem domu v San Justo
Karte so naprodaj pri odbornikih zavetišča, ali telefonično na številki 653-8234 ali 651-2500. Opozarjamo, da se bo večerja pričela točno ob napovedani uri. — Nato prosta zabava.
Od desete ure naprej igra priznani orkester DUC IN ALTUM
u na mm mm m ■■■■aflltliaillllllllBimBlini
UGRABITEV ŠEFA italijanske krščanske demokracije Alda Mora je ostala še naprej trd oreh za italijansko policijo in druge oborožene sile, ki stikajo po vsej Italiji, da bi odkrile skrivališče Rdečih brigad, kjer ga imajo ujetega. Moro pošilja tisku pismo za pismom in prosi za svojo svobodo v zameno za izpustitev najmanj 13 zaprtih teroristov Rdečih brigad, med njimi njihovega vodje Curda. Italijanska vlada je doslej vztrajno odklanjala zahtevo teroristov in ni klonila pred njihovimi grožnjami, da bodo Mora u-morili, če zaprtih teroristov ne izpustijo na svobodo. Tudi papeževi pozivi teroristom niso nič zalegli. Vsa zadeva se, kakor ugotavljajo opazovalci, vedno bolj spreminja v zapleteno politično igro s tipično italijansko teatralnostjo pozivanja na človeška čustva. Tako Rdeče brigade kakor italijanska KP, ki z Berlinguerjem na čelu „sodeluje“ s krščanskimi demokrati v protestih proti ugrabitvi, pa dobro vedo, da je njihov namen doseči splošen kaos v državi in končno oblast. Eden zadnjih dokazov za to so bile demonstracije tisočev študentov v Rimu, katerim je partija pripravila vzklike: „Dol s terorjem države ìn dol s terorjem Rdečih brigad!“ ter „Aldo Moro — tebe ni več.“
NA SEJI Azijske banke za razvoj, ki je bila prejšnji teden na Dunaju, in v katero so ZDA vložile največjo vsoto denarja za pomoč razvijajočim se azijskim državam, je večina od 43 članic te banke napadlo ZDA, ker je njen delegat izjavil, da ameriška vlada glasuje proti dajanju pomoči azijskim državam, ki kršijo človekove pravice. Med sedmimi državami, proti katerim so glasovale ZDA, so Vietnam, Laos in Kambodža. Komunistični delegati so trdili, da morajo „ameriški dolarji služiti vsem državam za razvoj, ne glede na njihove režime.“
ZAHODNONEMŠKI VODJA socialdemokratov, bivši predsednik Willy Brandt, je pozval industrijske države, naj ustavijo dobave orožja državam tkim. tretjega sveta. „To bo eden izmed načinov, kako preprečiti svetovno zmešnjavo in mnoge državljanske vojne,“' meni Brandt.
SUDAN je objavil, da Abesinija zbira nad 10.000 svojih čet ob sudanski meji, od koder namerava, s pomočjo kubanskčih oddelkov, napasti v prihodnjih tednih sosednjo Eritrejo in jo priključiti „novo načrtovanemu afriškemu marksističnemu imperiju pod vodstvom Kube in pod kontrolo Moskve“.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RA EC CASCANTE
Escribano Publico
*
Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T. E. 35-8827
Prof. dr. JEAN JESES RLASNIK
■
■
■
specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
■
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje ; Capital Federal Tel. 41-1413
■
■
■
Ordinira v torek, četrtek in soboto ■
od 17. do 20. Zahtevati določitev :
■
ure na privatni telefon 628-4188. j
OSREDNJA HIŠA: LOMAS DE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in Sàenz)
Vse za dom
Pohištvo
PODREŽNICE: EZEIZA
Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. S P EG AZZINI
Av. 25 de Mayo 136
SAN JESTO
Almafuerte 3230 (eno kvadro od občine)
LOMAS DE ZAMORA
Hipólito Yrigoyen in Lapriđa
Dekoracije
NA SEMINARJU o svetovnem tisku, ki ga je v Stockholmu organiziral Unesco, je sovjetski delegat obtožil zahodni tisk, da „razširja po svetu strup in seje razdor.“ Po mnenju sovjet, delegata, ki sta se mu pridružila še libijski in indijski, je „načelo svobode tiska, ki vlada v industrijskem svetu, leglo izmaličenih poročil o režimih tretjega sveta“ ter ,ne služi razvoju boljšega sveta, kakor to dela tisk v socialističnih državah.“
FRANCOSKA VLADA je zanikala poročila tiskovnih agencij, da je njena vojska že preiskusila nevtronsko bombo. Medtem, ko so se ZDA zaenkrat odpovedale izdelovanju omenjene bombe, so agencije poročale, da jo je Francija mirno preizkusila na svojem pacifiškem otočju. Francija se ni priključila mednarodnemu dogovoru o prekinitvi atomskih poskusov ter tudi ne priznava vseh določil pakta tkim. atomskih držav.
SOVJETSKI komunistični diktator Brežnjev je na Carterjevo ponudbo, da ZDA ne bodo začele izdelovati nevtronsko bombo, če bo ZSSR začela zmanjševati svoje oboroževanje, odgovoril, da „ZSSR tako dolgo ne bo začela izdelovati svoje nevtronske bombe, dokler tega ne bodo storile ZDA.“ O sovjetskem razoroževanju Brežnjev ni zinil besedice.
BRITANSKI protestantski primas Anglije Coggan se je v londonski lordski zbornici zavzel za notranji dogovor v Rodeziji med belim predsednikom Smithom in tremi črnskimi voditelji, po katerem bodo črnci letos 31. decembra prevzeli vlado v državi v svoje roke. S tem je podprl Smitha proti marksističnim gverilcem, ki iz sosednje Zambije napadajo Rodezijo in nasprotujejo mirni rešitvi rodezijskega vprašanja.
OBVESTILA
SOBOTA, 6. maja:
V	Slovenskem domu v San M-itinu mladinski ples, ki ga prirejata SDO in SFZ v San Martinu.
V	Slovenski hiši pričetek šahovskega turnirja za naslov prvaka slovenske skupnosti.
NEDELJA, 7. maja:
V	slov. cerkvi Marije Pomagaj
ob 9’,SO' mladinska sv. maša, nato zvezni sestanek SDO in SFZ v mali dvorani Slovenske hiše.
V	slovenskem domu v Carapachayu
proslava 'obletnice doma s eelodnevno prireditvijo.
SOBOTA, 13. maja:
Začetek slovenske fakultete v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 14. maja:
Slovensko romanje v Lujän.
POTOVALNA AGENCIJA
Robledo Turismo
S. R. L. EVT. LEG. 1305,
OLGA ZORC DE NEWLAND
nudi slovenskim rojakom ugodne cene za vožnje z ladjo ali z avionom po Argentini in v inozemstvo. Informirajte se pri nas! Pisarna: MAIPU 474 — 69 Piso Off. “E” — T. E. 392-2063, Bs. As.
Lahko kličete tudi na dom: T. E. 44-9338. Zjutraj: od 8—9;
zvečer: od 19—22.
Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavle Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo ! Argentino : Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N’ 1.362.266	
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1978:
za Argentino: $ 8.500.— (850.000), pri pošiljanju po pošti $ 9.500.— (950.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 25 USA dol.; obmejne države Argentine 20 USA dol.; Avstralija 31 USA dol.; Evropa 28 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 19 dol.
Talleres Gräficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T E. 33-7213.
SOBOTA, 20. maja:
Avdiovizual o Antartiki ob 20 v
Slovenski hiši. Vabi SKAD.
V	Berazateguiju 2. mladinski ples. Slovensa Kulturna Akcija vabi na
Župančičev večer ob njegovi stoletnici v Slovenski hiši ob 20. Beseda o njem, spomin na srečanja in recitacije.
V	Našem domu v San Justu ob 20.30 večerje v korist slovenskega zavetišča dr. Gr. Rožmana. Igra orkester Due in altum.
V	Slomškovem domu ob 20 koncert slovenskega mladinskega zbora iz San Justa.
NEDELJA, 21. maja:
17. obletnica blagoslovitve Slovenskega doma v San Martinu s celodnevnim sporedom.
SREDA, 24. maja:
V	Slomškovem domu KRESOVANJE. Vabijo mladci in mladenke.
SOBOTA, 27. maja:
V	Slomškovem domu ob 20 redni občni zbor.
NEDELJA, 28. maja:
žegnanje pri Mariji Pomagaj v Buenos Airesu.
GALLUS
pripravlja koncert za proslavo tridesetletnice svojega delovanja. Na koncu koncerta želi postaviti na oder čimveč bivših članic in članov, ki naj bi skupno s sedanjimi zapeli dve pesmi.
Zato prosi vse svoje nekdanje člane, ki bi bili pripravljeni pri tem sodelovati, da se čimprej (najpozneje do 28. maja) prijavijo po telefonu: 651-3047 in 7912; 62941945; 628-1141 in 5234.
Ta del slovesnosti pa bo izveden le v primeru, da se prijavi zadostno število sodelujočih.
Odbor.
Slovenski dom San Martin
vabi vse rojake na
proslavo 30- letnice prihoda Slovencev v San Martin in 17. obletnico blagoslovitve Doma,
zemsi/VO. rniurmirajoe se pn jmoì
Pisarna: MAIPU 474 — 69 Piso Off. “E” — T. E. 392-2063, Bs. As.
Lahko kličete tudi na dom: T. E. 44-9338. Zjutraj: od 8—9;
zvečer: od 19—22.
ki bo v nedeljo, 21. maja,
s celodnevim sporedom.
Igra Slovenski instrumentalni ansambel
Od 7. maja nov urnik slovenske radijske
oddaje:
od 8 do 8.28 vsako nedeljo na radio ANTARTIDA.
PUERTAS
rkCUHDbEjjK
intäRmddfibÄ
• ••	;V'■ v. .	•- V v'
desde S22.500.-m2’ en maderas; vitraflx, . läminadös.plästicosju^/ telas vinilicas
Fàbrica, Venta? y Envios Interipr:
Rio de Janeiro 677 Cap 312-7490 y 2069
Sucursales:
Capital: Av. JuanB. Justo
.’ San Mioielv-Sèsaacii Av. León Gallardo 383* *
INTERMODULO
opozarja posebej Slovence na
svoje izdelke