Mirko Rupel 
V P L I V P R O T E S T A N T S K E G A L I T E R A R N E G A D E L A 
V K A S T E L Č E V I H B R A T O V S K I H B U K V I C A H 
Po zadnj ih protestantskih knj igah iz leta 1595 so Kastelčeve Bratovske 
bukvice 1678 in 1682 peta slovenska knj iga . O vplivu protestantskega slovstva 
skora jda ne moremo govoriti pr i Alasijevi knjižici (1607), ker je izšla ob robu 
slovenskega l i terarnega pr izadevanja , pač pa je ta vpliv potr jen tako za prvo 
kakor za drugo izdajo slovenskega lekcionarja, ki sta ju priredila Čandik 1613 
in Schoenlcben 1672 (prim. Breznik DS 1917), medtem ko se za Canisi jev 
katekizem iz 1615, ker je izgubljen (Kidrič ČJKZ III, 106), ne da nič reči. 
V Bratovskih bukvicah sledovi protestantskega l i terarnega dela niso majh-
ni. Ne gre zgolj za vpliv v pisavi in jeziku, s a j je bila t radic i ja Dalmat inove 
Biblije posredno, preko lekcionarja , in tudi neposredno zelo živa, temveč za 
direkten prevzem tudi nebiblijskih protestantskih tekstov. 
Krat ice: BB =» Bratovske. bukvice 1678 in 1682 (glede letnice gl. Kidrič 
ČJKZ III , 90). — C C = Ta celi Catechismus 1595. — M = Dalmat in , Lepe 
karszhanskc molitve 1595. 
* 
t. N a j p r e j je tistih It pesmi, za katere je ugotovil J. Čerin (ZMS X, 126), 
da jih je prevzel Kastclec iz zadn je izdaje protestantske pesmarice z naslovom 
»Ta celi C a t e c h i s m u s . . . 1595«. Da gre za izdajo 1595 in ne 1584, za to govori 
poleg Čerinovih argumentov (n. m. 138) tudi to, da je Kastelec utegnil posneti 
Peiffen Marie Divice (BB 38) in Sponiyn te fmèr t i (BB 419) samo iz izda je 
C C 1595 (str. 129 HVALESHNA PEISEN D. Marie, str. . 439 ENA LEPA DV-
HOVNA peißen), ker ju v izdaji C C 1584 ni. Pesmi protestantskega izvora v 
Bratovskih bukvicah pa so tele: 
str. 38: Peiffen Marie Divice. Magnif icat (pri Čerinu št. 18), 
str. 390: Paf f ion is u f èh fht ir ih Evangelif tou (Č. št. 78), 
str. 409: РГа1. 14. Domine quis habi tab i t (Č. št. 91), 
str. 410: Pfal . 90. Qui habi ta t (Č. št. 93), 
str. 412: Pfal . 50. Miferere mei Deus (Č. št. 45). 
str. 414: Pf. 30. In te Domine Tperavi (Č. št. 41). 
str. 426: Pei f fen u ' rèvah inu u 'nadlugah (Č. št. 58), 
str. 427: Molitou s'eno f rezhno fmèr t (Č. št. 65), 
str. 429: Trofh t l iva Peif fen u ' rèvah inu nadlugah (Č. št. 55), 
str. 432: Molitou s'eno dobro fmèr t (Č. št. 57), 
str. 457: Te Deum laudamus (Č. št. 15). 
Tako iz uvoda Čerinove š tudi je kakor iz opomb pr i posameznih pesmih 
bi utegnili skepati , da je Kastelec »kar prepisal iz T r u b a r j a 1595« in da gre 
le za pravopisne spremembe. P r imer j ava tekstov pa kaže, da Kastelec ni 
mehanično prepisoval. Pr i psalmu In te Domine fperavi (CC 297 — BB 414) 
pravi Čerin, da se protestantski tekst »ad verbum nahaja tudi pri Kasteien 
1682«. Primerjava 5. kitice pa kaže tole:,v 
c c 
Svejt ta je Mreshe poftavil , 
s ' lashami bi me rad vlovil, 
Vfe rouna s ' falfh Iesikom, 
v'taki nuji , na me fpumni, 
Brani Bug Supernikom. 
BB 
Sveit ta je mrèshe poftavil, 
Vràh bi me rad pograbil 
finèrt me ftreishe s lokom: 
o Bug u ' taki nuji, na me fpumni, 
brani me pred fupernikom. 
Pri Dalmatinovem psalmu Qui habitat (CC 328 — BB 410), o katerem 
pravi Čerin: »Kastelec 1682 prinaša psalm z neznatnimi izpremembamic, nas 
pr imerjava 4. in 8. kitice drugače pouči: 
__ C C 
Zhes dan fe Kuge neboyfh, 
zhes nuzh Shlise neuf t r a fh i fh :/: 
Aku v' nravi Veri f toyfh , 
s 'Grehi Boga nedrashifh. 
Boga pred Ozhima -imafh, 
vfelej fe Bogu porozhafh, 
kadar grefh lezh ter vf tanefh . 
Po Levih inu Madrafsih, 
bofh ti hodil près fhkode :/: 
Po mladih Levili, Drakonih, 
de ti n i fhter nebode. 
Nyh f t rup nefhkodi tim Vernim, 
f a j Bug perf topi tim reunim, 
kadar je nym potreba. 
BB 
Zliés dan fe kuge ne bovfh, 
Po nozhi près l'traha leshyfh. 
Aku uTtrahu Boshym shivyl'h, 
S' grèhi Bogâ ne re f fa rdyfh . 
Vfelei le к ' Bogü ganefh. 
Kadar grèfh lezh, inu uf tanefh . 
Bug te bo pred ufim varuval, 
Inu ufelei na f t rani ftal. 
Po Levih, inu Modraffili , 
bofh ti hodil près fhkode. 
Po kazhah, po Lintvornih, 
de ti n i fhtèr ne bode. 
Nyh f t rüp tèmu zhloveku nyzli 
ne fhkodi, 
Kir Boshje sapuvidi dèrshy, 
inu po Boshji voli hodi. 
Sai Büg perf topi rad tèmu reuniinu, 
inu potrebnima. 
Tudi tèmu Bogabojezliimu : 
inu pravi k'nîemu. 
Že iz teh kitic lahko na splošno sklepamo, kako je ravnal Kastelec s 
protestantskimi teksti. Podrobneje o tem bomo spregovorili niže. 
2. Iz protestantske pesmarice pa je Kastelec prevzel mimo omenjenih 11 
pesmi še 5 tekstov. To so: 
str. 419: Spomvn te fmèrt i (pri Čerinu št. 98), 
str. 420: Alia (t. j. Spomyn te fmèrti) (Č. št. 64), 
str. 414: Actus fidei (Č. št. 66), 
str. 233: Symbolum Nicenum (Č. št. 101), 
str. 235: Symbolum S. Athana î i j (Č. št. 102). 
Prvo izmed tu navedenih besedil (Spomyn te fmèrti) se močno oddal juje 
od svojega vira: ENA LEPA DVHOVNA peißen per enim Mertvici vfoji 
sufebni vishi, CC 439. Če bi primerjal i n. pr. prvo kitico, bi niti ne pomislili 
na odvisnost; tudi ob pr imerjavi drugih kitic bi kvečjemu iskali odvisnost 
tako, da bi domnevali isti skupni vir. Vendar nas pouči popolno soglasje 
* Ne pri protestantih ne pri Kastelcu niso pisani verzi, kakor se danes 
pišejo, temveč zdržema, vendar tako, da dela vsaka kitica odstavek zase. 
šeste kitice, du je Kastelec pesem iz protestantske pesmarice svobodno prepesnil. 
Tu n a j sledi pr imerjava prve in šeste kitice:''' 
CC 
( l ) O Zhlovik gledaj ti mene, 
Bil fem ti glih vidil fi me, 
Lep mlad mozhan lipu Ziran, 
Raunu kakor en pila malan. 
(6) Donafs mlad, lep, fhtolz bogat, 
s'drau 
lu tri рак v'bog, inu mertou, 
Donal's fi vreden, lub dershan, 
hi tr i fi v'scmlo pokoppan. 
BB 
SMifli o zhlovik na mèrlvii 
kir je nam glih bilû, 
lipü, mladii, mozhnu, 
kakôr ena rosha ziranu. 
tellû, 
clanas miš d. lèp, fhtolz, bogat sdrou, 
jutri рак prah inu mèrtou: 
danas fi vrèdn, lub dershan, 
jutri bosh u'sémlo pokopan. 
V drugem tekstu (Alia), ki 11111 je vir Trubar jeva pesem »CANTVS MEDIA 
VITA« (CC 4-17), je Kastelec izpustil refrene. 
Najbol j zanimivo je tretje besedilo (Actus fidei), k jer je Kastelec dolgo 
Schweigerjevo pesem (ENA LEPA DVHOVNA peiffen, CC 427) prenesel kar 
v prozo. Izpustil pa je Schweigerjevo 12—16 kitico, v katerih je govor zlasti 
o veri v protestantskem smislu, češ da sama po sebi zadošča za zveličanje. 
Tu za zgled naslednji kitici: 
(1) HVala Bogu, moj zhas je tu 
De fe imam lozhiti :/: 
Stiga Svita gori v'Nebu, 
Tam vfeli nadlug prof t biti, 
Satu jef t hozhem pred Smcrtjo, 
Sturit duhouno f h a f f t mojo. 
V'Boshjim imeni. Amen. 
(14) GOSPVD s'trobento pufledno, 
Vfe mertve bo fpet budil :/: 
Na fodni dan s 'glafno fhtimo, 
De fe bo vfaki zhudil. 
On bo Verne Tvojo mozlijo, 
Obdal s'Nebefko fvet lohjo, 
jufna telefsa fturil. 
Zhaft, inu hvala bodi G. Bogu, moj 
zhas je tukai, de fe imam s ' tèga fvitâ 
lozhiti gori u' S. Neb li, inu tain ufili 
inoyh nadliih lèdig biti: sa tu jeft 
hozhem pred fmèr t jo mojo duhouno 
f h a f f t f tu r i t i . . . 
. . . on s 'puflednîo trobento bo Ipét 
ufé mèrtve gori sbudil na fodnî dan, 
s 'glafno fhtimo, de fe bô ufaki zhudil: 
on bô te pravizhne s 'fvojo mozlijô 
s 'Nebefhko fvi t loft jo obdâl, inu nyli 
telleffa j a fna fturil. 
Četrti ^ . . t i in peti tekst (Syinbolum Niceniim in Symbolum S. Athanafi j) , oba 
v prozi, sta prevzeta iz CC 28 in 50 skoraj dobesedno. 
j . Je pa v Kastelčevih Bratovskih bukvicah še cela vrsta protestantskih 
tekstov — iz Dalmatinovega molitvenika 1584 ozir. 1595. Kidričeva formulacija 
v Zgodovini, da ima Kastelec »več protestantskih pesemskih tekstov in molit-
venih obrazcev« (Zgodovina 120), je glede molitvenih obrazcev zelo splošna in 
se lahko nanaša zgolj na dosedanje ugotovitve, da je Kastelec uporabljal 
protestantsko pesmarico. 
Iz Dalmatinovega molitvenika je Kastelec posnel naslednja besedila: 
str. 50: Molitou od tèrplenîa JESUSA ChriftiiTa, 
str. 100: Molitou h'Bogü Ozhetu Nebefhkimu. 
str. 107: Druga molitou k'Synii Boshymu, 
ft Opozar jam, da piše Kastelec vse besedilo zdržema, celo brez odstavkov, 
ki v protestantski pesmarici označujejo kitice. 
' str. 109: Ena Druga iuolitou k'S. Duhu, v 
str. 110: Molitou k'S. Troyci, 
str. 160: Molitou Kadar Bolnyk ditliio pufh/.ha. 
str. 282: O Milortivi Iesus Chr i f tus . . . , 
str. 284: Oratio ad Spir j tum Sanctum, 
str. 438: Molitou ob zhal ïu Turške Voiské, 
str. 443: Molitou kadar Kuga régira, 
str. 446: She ena druga, 
str. 447: Molitou ob zhaf fu te Lakote, 
str. 449: Gmain sakvalenîe sa u fè dary, inu dobrute Boshje. 
Pri nekaterih izmed navedenih tekstov gre za dobeseden ali celoten pre-
vzem iz protestantskega molitvenika, nekatere protestantske molitve pa je 
Kastelec spreminjal tako, da je iz njih jemal samo odlomke. 
Molitou od tèrplenia JESUSA Chriftufa ustreza Dalmatinovim molitvam, 
ki nosijo skupni naslov: MOLITVE OD BRIT-kiga Terplenia inu Smèrti, 
nafhiga GOSPVDA Iesufa Chr i f tu fa , in sicer je Kastelec porabil predvsem 
strani 74 (drugo polovico), 75, 76, 77, 78, 80 (8 vrstic), 81 (5 vrstic) in 85 
(10 vrstic); samostojnih je kakih 15 Kastelčevih vrstic (BB 53). 
Molitou h'Bogû Ozhetu Nebeflikimu vsebuje le malo skra jšani Dalmatinovi 
molitvi v poglavju MOLITVE H' BV-gu, sa odpuszhanje grehou. Kastelec je 
porabil strani 114. 115, deloma 116 in 117. 
Drug а molitou k'Syhü Boshymu ima svoj vir v istem Dalmatinovem po-
glavju kakor prejšnja; Kastelec je porabil strani 118—122, vendar ne v celoti. 
Ena Druga molitou k'S. Duhu je skoraj dobesedno povzeta po Dalmatinovi, 
ki jo najdemo pod poglavjem MOLITVE V'KRI-shi, nadlugah ina (!) i fku fhna -
vah: gre za strani 173—174. 
Molitou k'S. Troyci je sestavljena iz treh molitev, ki jih najdemo pri Dal-
matinu pod naslovom MOLITVE, KOKU ima Zhlovik Boga sahvaliti inu fe 
njemu poro/hiti , kadar gre u'vezher lezh ali fpat . Kastelec je v skrajšani obliki 
prevzel tekst s strani 26—31, 55—35. 
Molitou Kadar Bolnyk dufho pufhzlia se zgolj v začetku naslanja na Dal-
matinove MOLITVE PER vmirajozhih Ludeh. ali kadar dufho pufzhajo. Pri 
Dalmatinu str. 216—217. 
O Miloftioi 1ESUS Chriftus... se precej tesno naslanja na začetek Dalma- • 
tinovega sestavka MOLITVE Sa VE-zhni leben inu isvelizhanje. Dalmatinove 
strani, ki jih je porubil Kastelec, so 236—259. 
Oratio ad Spiritual Sanctum je posneta po istem Dalmatinovem sestavku 
kakor prejšnja, in sicer precej natanko po straneh 239—240 in 242. 
Molitou ob zhaffu Turške Voiské predstavlja dve, domala od besede do 
besede preneseni Dalmatinovi molitvi (MOLITOV SV-par Turka, ENA DR VGA) 
na str. 507—314. 
Molitou kadar Kuga régira je posneta dobesedno in v celoti po Dalmatinovi 
z istim naslovom na str. 317—522. 
She ena druga je Dalmatinova ENA DRVGA KRAT-ka Molitou kadar 
kuga régira ali druge bolesni, str. 323—324, vendar ni tako dobesedno prevzeta 
ko prejšnja. 
Molitou ob zhaffu te Lakote je v celoti, a z majhnimi spremembami Dal-
matinova MOLITOV KADAR je velika draginja inu lakota, str. 325—528. 
Gmain nahoalenîe sa ufè clary... predstavlja z neznatnimi spremembami 
Dalmatinovo GMAIN SAHVALE-nje sa vfe dobrute Boshje na str. 355—337. 
Kako je Kastelec uporabljal Dalmatinov molitvenik, na j pokažeta tu spo-
da j dva odlomka: prvi, konec Molitve k'S. Troyci, je zgled za Kastelčevo 
krajšanje, drugi, začetek Molitve kadar Kuga régira, na j pokaže, kako je 
Kastelec skoraj dobesedno prevzemal protestantski tekst. 
M 33 
EN pravi Bug v'treli Perfonah, 
v'enim edinim Boshjim inu vezhnim 
bitju, Bug Ozha, Syn, inu S. Duh, kir 
Ii fkusi tvojo veliko muzh Semlo f tva-
ril, inu regiralh toifto s'tv,ojo mo-
druf t jo , Ü ti fveti, fveti, fveti Bug, 
GOSPVD Zcbaoth: Odpri meni vrata 
tvoje pravice, de jeft bom mogèl tebe 
zhaft i t i inu hvaliti. Pole GOSPVD, 
le tukaj jeft ftoim, inu klukam s'moini 
vsdihanjem, p ro fhn jo inu molitovjo, 
na tvoje davri, kakôr en vbog potre-
ben zhlovik: O GOSPVD, kir Fi rekàl: 
Klukajte, tuku fe vam bo odpèrlu: 
Odpri meni tvoje dauri, neobèrni tvoj-
ga ozhiniga obrasa prozh od mene, inu 
me neodpàhni prozh v'tvoim ferdi. 
O Ozha vfe milofti, merka j na tu kli-
zanje inu vpienje tvojga vbosiga diteta 
inu firote: Podaj meni tvojo roko, inu 
me v u n k a j isderi is vfeh moih nu j : 
Osri fe na ine s'tvojemi Ozhinimi ozhi-
ma inu neisgruntano dobruto. Inu ne-
puf t i mene konza vseti: temuzh vlshuj 
inu pelaj mene k 'mojmu Bogu inu 
GOSPVD V, de jeft bom mogel to zhast 
tvojga Kraj lef tva, inu tvoj ozhin obras 
gledati, inu tebe, o ti fveti Bug, zhafti-
ti inu hvaliti, Amen. 
M 317 
O Vfigamogozhi vezhni Bug, Ozha 
narhiga GOSPVDA Iesufa Chrif tu-
fa, my profsimo tebe is grunta nafhi-
ga ferza, bodi nam ti. «a tvojga lubiga 
Synu nafhiga GOSPVDA inu isveli-
zhar ja Iesufa Chr i f tu fa volo, gnadliu 
inu miloftiu, inu odpuf t i nam dobru-
tlivu vfe nafhe grehe inu krivu djanje . 
My vidimo (bodi tebi toshenu) inu 
Iposnamo, de fmo my s 'nafhimi veli-
kimi inu mnogimi grehi tvoj pravizh-
ni ferd filnu obudili, inu de fmo vfe 
shlaht fh t ra j f inge na dufh i inu na te-
lefsi dobru saflushili: ja. de fmo fhe 
veden vbogi, reuni, grefhni zhloveki, 
kir vfak dan veliku grefhimo, inu bi 
fpodobnu imeli is pred tvoih ozhy 
savèrsheni b i t i . . . 
BB 112 
O Gofpiid Bug, kir fi skusi tvojo 
veliko inûzh, semlo, inu Nebeffa 1'tvriu, 
inu s'tvojo modruf t jo regirafh: O Go-
fpud Bug, odpri meni vratu tvoje gna-
de, de bom jeft mogèl tebe zhaft i t i inu 
hvaliti vekomai: pole jeft k lukam 
s'moyin sdihovanîem, profhnîo, inu 
molitoujo, na tvoje dauri, kakôr en 
ubôg potrebni zhlovik: ne obèrni tvjga 
Ozhiniga obrasa prozh od mene, inu 
me ne odpahni prozh u'tvojm fèrdi, 
podai meni tvojo rokô. inu me vunkai 
isderi is ul'ili moyh nadliîg, osrife name 
s'tvojo dobruto, inu ne pul t i mene 
konza useti: ampak vishai, inu pelai 
mene po pravim poti tvjga kraileftva. 
de tamkai bom Tebe 6 S. Trovza ve-
komai zhaftyl , inu hvaliu. Anion. 
В В 443 
O Vfigamogozhi vèzhni, Ozha na-
fhiga Gofpuda Iesufa Chrif tusa, my 
proffimo tebe is grunta nafhiga fèrza, 
liodi nam ti, sa tvojga lubiua Synu na-
fhiga Gofpuda inu isvelizharia volo, 
gnadliu inu miloftiu, inu odpuf t i nam 
dobrotlivu u fè nafhe grèhe inu dia-
nîe. My vidimo (bodi tebi tosheni:, inu 
fposnamo, de fmo my s 'nafhimi veli-
kimi, inu mnogimi grèhi, tvoj pra-
vizhni fèrd filnu obudili, inu de fmô 
ufe shlaht fhtraf inge, na dufhi . irai 
na telleffu dobru saflushili: ja. de 
fmo fhe sdai ubogi, reuni, inu grèfhni 
zhloveki, kir ufûk dân veliku pregrè-
l'himo, inu bi fpodobnu jmèli is pred 
tvojh ozhy savèrsheni b i t i . . . 
8 * 115 
4. Pr imerjava besedil, ki jih je Kastelec sprejel v Bratovske bukvice iz 
C C àli M, nam seveda ne razkriva v celoti, kako je Kastelec ravnal pr i svojem 
literarnem delu, s a j so ta besedila le del Bratovskih bukvic. Kaže nam pa 
najpre j , da je Kastelec v tedanji slovenski l i terarni revščini moral seči skoraj 
sto let nazaj ter črpati iz slovstva hudih, dasi že premaganih nasprotnikov. 
Potem pa nam odkriva tudi, kako je stare tekste krojil ter jih vsebinsko in 
jezikovno pri lagajal svojim potrebam, sa j je vendarle pokazal več ali m a n j 
samostojnosti tudi ob prevzetih pesmih in molitvah. 
Predvsem so Kastelca zamikale pesmi. Katoliško slovstvo je pred izidom 
Bratovskih bukvic štelo le malo slovenskih pesemskih tekstov, ki so bili v tisku 
na razpolago. Alasia jih je nudil 4, Schoenlcbcn 6 novih. Kastelec jih je v 
Bratovskih bukvicah dal 22; izmed teh jih je 14 iz protestantske pesmarice. 
Pr i prenosu iz protestantske pesmarice je Kastelec pesemska besedila prosto 
krojil. Tako je izpuščal kitice, del kitic (refren) ali posamezne verze. V pesmi 
PSALM US LI. MISERERE MEI DEVS (CC 504) n. pr. je izpustil brez pravega 
vKroka konec (del šeste, sedmo in osmo kitico). Spoli si je ponekod za zadnje 
kitice, ki dajejo čast in hvalo bogu in so pri protestantih različne že glede na 
različne oblike celotne pesmi, napravil takle vzorec: Zhaft, lwala bodi G.Bogii, 
Ozhetu, Synu, S. Duhu; Sdai inu ufakateri zhas, Od ufiga slèga rèfhi пах, 
Amen. (BB 410) in v naslednjih pesmih postavil namesto zadnje kitice pro-
testantske predloge naslednjo formulo, sklicujoče se na ta vzorec: Zhaft, lwala 
ot [ирга 410 (BB 412, 415, 414). Izpustil je dalje 5 kitic v zgoraj (str. 115) ome-
njeni Schweigerjevi pesmi, kar je bilo upravičeno z njegovega katoliškega stališča. 
Iz istega razloga se dâ razložiti, da so izpadli naslednji protestantski verzi: 
Ti iiezli tili Sliivinfkih offrou, I lemuzh pufzliajne od Grehou, / s'pokuro fe li 
flushi. (CC 510) ali Telfkih offrou, Prasnooanje, I ofe fluslibe, Pro'fhne mm an je, 
/ pre s Vere nezh (= nočeš) prieti, I Nikogar omiloft oseti (prav tam). Teže je 
opravičiti, zaka j je izpustil drugo polovico 4. kitice Magnificat: Te lakotne, 
inu sliejne, sdobruto ofe napolni, na offertnu, iar preosetnu, sgnado nigdar 
nefpumni. (CC 152.) Tudi izpust 8.—11. in 14. verza (refrena) v vseh treh kiticah 
pesmi CANTYS MEDIA VITA (CC 417) se ne dâ utemeljiti z vsebinskimi 
razlogi. 
Včasih, dasi bol j poredkoma, je Kastelec dodajal. Samostojno je zaključil 
PSALMVS LI. MISERERE MEI DEVS (gl. zg.) z naslednjimi verzi: O Bùg 
pooblafti fe moje dufliize, / De ne pride u'vyce, I Daj de ufelei ftabo Prebioa, t 
Vèzhne dobrute ushioa ter s tem dal pesmi katoliško obeležje (vice!). Pri pesmi 
PSALMVS XCI. QVI HABITAT (CC 527) je vsako kitico zaključil precej 
spretno z novim verzom; p rva kitica n. pr. se pri protestantih končuje: Ti fi 
moj trofht tàr leben, pri Kasteien (str. 410) pa: Ti fi moi tröfht inu lebn, Od 
tebe me ne bö odtergal obedn; druga pri protestantih: ti me nebofh sapuftil, 
pri Kastelcu: Ti me ne bôfh fapuftiu, Dokler fim na foeiti shiu itd. 
Potem so spremembe teksta glede na vsebino... Skoraj v celoti je spreme-
njena protestantska ENA LEPA DUHOVNA peißen per enim Mertvici vfoji 
eufebni vishi (CC 459), kakor je bilo zgoraj že pokazano. Drugače gre le za 
neznatne vsebinske spremembe, kakor n. pr. v temle primeru: lesus je fpei od 
fmèrti vftal, I Gori k'Ozhetu o'Nebu fhal CC 191 — lesus je fpet od 'fmèrti 
uftal, I inu u'Galileo fhal BB 599. Za zgled manjših sprememb na j slede tu še 
tile protestantski verzi: V'praoi Veri odobrim ter d'slej, de gremo ofelej le 
naprej, Njemu zhaft bodi, Amen. CC 376; pri Kasteien beremo namesto n j ih : 
s'profhnîo Marie Divize, Tudi Svetniki Soetnize, nam pomagaite. Amen. 
BB 431. S to vsebinsko spremembo je Kastelec hotel bo l j poudari t i katolištvo. 
Tako pouda r j an j e je še v primerih, k jer je protestantski terminus krščanska 
vera (CC 30, 31, 33, 36) spremenjen v katoliška vera (BB 235 [2X], 237, 239) in 
krščanska apostolska cerkev (CC 29) ali božja cerkev (CC 434) v sv. katoliška 
cerkev (BB 235, 418). 
Zelo številne pa so take spremembe teksta, ki zadevajo obliko verza. Če j 
stoji n. pr. v protestantski pesmi verz na kateriga savupam CC 328, a Kastelec j 
napiše Na kateriga jeft savupam BB 410, potem je verz pokvarjen, z a k a j šte-
vilo zlogov, ki je na njem verz grajen, se je povečalo: Kastclčev verz ima 
9 namesto 8 zlogov. Protestantski pesmarj i se natanko drže določenegu šte-
vila zlogov, n. pr. v prvem zgledu zg. na str. 112: 8-8-7 / 8-7, v drugem 
8-7-8-7 / 8-8-7; pr i Kastelcu pa zaman iščemo dosledne sheme: v prvem pr imeru 
je 8-7-6-10-9, v drugem pa imajo verzi k a j različno število zlogov, še več, kitica, 
začenjajoča se Po Levili..., se mu je raztegnila in zašla proti koncu v prozo. 
Pogosto ima Kastelec brez potrebe po en ali celo dva zloga več, ker piše 
hozhefh 412 namesto hozli CC 308, sdaici 391, 398 nain, s daj CC 181, 189, inu 
410 nam. /dr CC 328, na defnici 393 nam. Na defni CC 183, Judouski kral 
397 nam. Judou Kral CC 188, sazhnejo mermrati 391 nam. sazhno mermrat 
CC 179—180 itd. Včasih je tudi kak zlog manj , ker se bere pri Kastelcu 
skashen 412 nam. iskashen CC 508, bo 410 nam. bode CC 287, sdai 397 nam. 
fada j CC 188 itd. 
Da pa vendarle Kastelec ni zanemarja l š tet ja zlogov, bi kazala naslednja 
dva pr imera: Vode mu nef o htli vofzhit CC 189 — vode nèfo hot Ii vofhzhit 
BB 398 in kakor bi nas htli poslirejt vfe CC 191 — kakor bi liotli poshrit vfe 
BB 400. Ker je namreč Kastelec namesto htli rabil hotli, je v prvem primeru 
izpustil mu, v drugem nas, tako da je dobil isto število zlogov kakor predloga. 
Na enem mestu pa je pomanjkl j iv i verz predloge celo popravil , ko je namesto 
ta naf brani (ta verz v CC 132 ima samo 4 zloge namesto 8) napisal ta nas 
brani inu ohroni 41. 
Bolj ko na zgradbo verza je pazil Kastelec na rimo. Naj je še tako zmaličil 
verz, rimo je ohranil, kakor n a j pokaže tale zgled: Satu nevupaj vfvojo goalt, I 
Gofpud, mlad, mozhan, lepa shtalt CC 440 — sa tû ne oupai u'tvojo muzh inu 
u'gvalt / sgine Gofpud, bogat, mlad mozhan inu lèpa fiait BB 420. Celo brez 
potrebe je dodajal rimo; druga kitica Trubar jeve pesmi se v CC 421 začenja 
takole: Smert, Pekel nas ftrafhio, I Prite nas vfe fnefti I Ту Grehi nas slialjo, / 
Notri o'naf hi ve'fti. / V'taki revi kam hozlimo, / k'nikomer temuzh h'tebi Bug, I 
Refhi nas is teh nadlug; peti verz je brez rime, Kastelec pa je ta verz raztegnil 
tako: и taki rèoi, ftiskanîu kam hozhmo leifti? BB 421 in ga s tem rimal z 
drugim in četrtim verzom. Njegov smisel za rimo se kaže tudi v tem, da je 
ponekod z n jo nadomestil protestantsko asonanco; prim. Soejt ta je Mreshe 
postavil, I s'lashami bi me rad vlovil CC 299 — Sveit ta je mrèshe poftavil I 
Vràh bi me rad pograbil BB 414. Prav tako je nadomestil asonanco peruti: 
oblubi C C 328 z rimo peruti: dobruti BB 410. 
So pa primeri, k je r je Kastelec brez potrebe zapravil rimo v predlogi. 
Tako mu je rima ušla, ker je spremenil besedni red: Butora je tudi lahka, I 
Nai [i fe lih sludi sloby BB 429: predloga ima: . . . lahka tudi I .. sloby Shut y 
C C 372, Pokvaril je tudi naslednje: Trikrat poklekne doli / Keliha proft biti 
moli CC 180, ko je napisal Trykrat [am poklekne doli, I proffi keliha proft biti 
BB 391. Dva podobna primera sta še C C 329 — BB 411 in CC 394 — BB 426. 
Pri presoji vseh 14 besedil, prevzetih iz protestantske pesmarice, je treba 
upoštevati, da so razen enega brez not. Kako na j bi se bile pele te pesmi? 
Ali so bile sploh namenjene pet ju? Če izvzamemo pesem Magnificat, ki ima 
note, in Te Deum laudamus, katere melodija je bila pač splošno znana, si težko 
predstavljamo, da bi jih bil kdo mogel peti. V protestantski pesmarici je sicer 
skoraj vsaka imela zabeleženo melodijo, a da bi te melodije v Kastelčevi dobi 
bile splošno znane, je malo verjetno. Sodim, da je Kastelec objavil te tekste 
kot molitve, ki n a j bi zavoljo pesniške oblike bile vabljivejše. Tako si lahko 
razložimo tudi nedoslednosti v strukturi verzov, zaka j nemogoče je peti po 
določeni melodiji, če nimajo verzi ali kitice stalne sheme. Zlasti po t r ju je našo 
domnevo Actus fidei, ki predstavlja protestantsko pesem, preneseno v prozo. 
Analiza ostalih 8 pesemskih besedil, ki so v Bratovskih bukvicah, a niso 
iz protestantske pesmarice, nam ne bi veliko koristila, ker gre po vsej verjetnosti 
za katoliške pesmi, ki so bile bolj ali man j v rabi in s katerimi Kastelec ni imel 
drugega opravila, ko da jih je zapisal ali. prepisal. 
Kastelec ni bil glasbeno izobražen, vsa j toliko ne, da bi bil znal beležiti 
melodije (prim. Čerin, ZMS X, 139). Tudi pesnik ni bil, še pesmar ne, ki bi se 
bil umel poglobiti v teorijo o zgradbi verzov. V tem pogledu so protestanti 
močno nad njim. Edina bistvenost pesmi mu je bila, se zdi, rima. Zato je 
svobodno in brez reda spreminjal verze in kitice, ohranjeval pa in celo dodajal 
rimo ali njeno nadomestilo, asonanco. To v primeri s protestantsko književ-
nostjo sto let pred njim pa nikakor ni bil napredek. 
. / ^ ) č e je Kastelec protestantske pesmi krojil po svoje, je tem laže spreminjal 
prozo v molitvah, ki jih je prirejal po Dalmatinovem molitveniku. Na splošno 
je treba reči, da je Kastelec kra jša l : obseg tega k ra j šan ja ni velik in je v 
glavnem razviden iz našega pregleda na str. 114. Vzrok kra j šan ju je redkokdaj 
vsebina, se pravi, da Kastelec ni izpuščal odstavkov, ker so bili navzkriž s kato-
liškim naukom. Kjer je prireditelj iz več molitev napravil eno, je bila odločilna 
potreba, sicer bi se bila molitev preveč raztegnila, drugod je kra j šan je le 
neznatno in gre bolj za stilistično strnjenost misli. 
So pa nekatere drobne spremembe, ki so značilne. Tako je n. pr. v BB 107 
izpustil Dalmatinov stavek: GOSPVD, meni ne j potreba moje grehe, eden po 
drugim, praoiti M 120, ker gre za protestantski nauk, da je spoved odveč. 
Z dodatkom Maria Dioiza, ufi lubesnivi Svetniki, inu Angelzi Nebefhki prof fite 
sa nas BB 447 na koncu molitve, k je r ima Dalmatin (M 324) omenjenega samo 
Kristusa, je tudi hotel posebej poudariti katoliški nauk v nasprot ju s protestant-
skim. Podobno je v moUtvi ob času turške vojske, dasi jo je v celoti skoraj 
dobesedno prevzel, na koncu vrinil profhnîo inu safhlushenie lubeJJioize Marie, 
inu ufé Nebefhke gmaine (BB 442), a ufo Nebefhko drushbo je dodal tudi na 
koncu molitve ob času lakote (BB 449). In kjer prosi Dalmatinova molitev: 
Vofzhi nafhimu Cef farju inu Deshetfkimu Firfhtu, inu vfej nyh uojfki... 
frezho M 313, tam je Kastelec zapisal: Vofhzhi nafhimu Papesliu, inu Ceffarju, 
inu u'fi nyh ooiski... frezho BB 442. 
6. Ostane še Kastelčev jezik. Sicer je prav o jeziku v Bratovskih bukvicah 
napisal M. Zavadlal posebno študijo (program celjske gimnazije 1891), vendar 
dobijo nekatere Kastelčeve oblike poseben pomen, če ugotovimo, da stojijo v 
tekstu, ki je direktno prenesen iz protestantske knjige. Tako n. pr. navaja 
Zavadlal n. m. 19, da ima Kastelec v instr. o-jevske sklanjatve poleg končnice 
-от in -am enkrat tudi -um: glaffum BB 457; ta oblika pa se nam pokaže 
v čisto drugačni luči, ko smo dognali, da je prevzeta iz protestantskega tiska 
v pesmi, ki jo je Kastelec skoraj dobesedno prepisal (CC 80). Po svoje nam 
govori oblika kryojo (BB 108) namesto kryo, kakor se bere v predlogi (M 121) 
in kakor Kastelec pod vplivom predloge navadno piše (n. pr. Kryo BB 444, 
krijö BB 52); oblika kryvjo namreč kaže, da je Kastelec govoril krojö, a pod 
vplivom predloge mu je pero napisalo kontaminacijo kryojo. 
Nekatere oblike v tistih tekstih torej, ki so iz protestantskih knjig, zlasti 
pa, če se razlikujejo od oblik v predlogi, nam utegnejo pokazati to ali ono 
posebnost Kastelčevega jeziku. 
Kastelčeva graf ika se naslanja neposredno ali posredno na protestantsko 
in je dodobra znana (prim. Zavadlal n. m. 4—6). V neposredno prevzetih 
tekstih pa se kaže, kako je Kastelec zavestno odstopal od protestantske pisave. 
Sem gre označevanje » / {lL- nio 39, nie 418, nîega 417, oupanie 284, skufhniaoe 
417, draginio 448 itd. proti njo CC 151, nje C C 435, njega CC 435, oupanje 
M 239, fkufhnaoe CC 453, Dragino M Э26 itd. Protestantski v kakršnega koli 
izvora je nadomeščal z u, k jer je izgovarjal и ali u: ufe 52, ufiga 51, diujim 
284, oshiulenika 254, u'sémlo 420, umoriti 50, ubogi 443, ubogim 444 itd. proti 
ofe M 78, n figa M 76, diojim M 240, oshivlenika CC 29, o'semlo CC 440. omoriti 
M 74, obogi M 518, vbogim M 519 itd. Protestantsko pisavo fzli /л šč_Je na-
domestil s fh7.li: yfhzhi 420, oofhzhi 112, 442, odpufhzhanîu 235 proti yfzhy 
C C 419, vofzhi M 55, 515, odpufzhanju M 50, dasi se bere n. pr. tudi kàrfzhan-
ftvu 440 pod vplivom predloge (M 509). Predlog s, ki ga predloga pred besedo, 
začenjajočo se z s, dostikrat ne piše, je zavestno~Beležil : s'flaboftjo 418, s'fvojo 
niozhjo 417 proti Slaboftjo C C 455, fuojo mozhjo CC 454. 
Naglasna znamenja so pri Kastelcu zelo pogostna. Znano je, da uporabl ja 
predloga (Dalmatin) gravis predvsem za označevanje polglasnika: fmèrt, 
dèrsliati, pèrpelam, mogèl, akut pa za označevanje ja ta (ê): oém, svéfti; mesto 
poudarka je le redko označeno: Svita, nogé. Kastelec pa razen polglasnika in 
ja ta (za tega ima poleg akuta tudi gravis) zelo često označuje mesto poudarka 
(v vseh tu navedenih primerih beseda v predlogi nima nikakega znamenja) : 
roko 101, rokô 439, roké 101, 442, semlé 233, semlö 416, s zhaftjô 254, fvitâ 
101, 255, Bogâ od Bogà 234, S. Duhä 234, Nebu 416, и Nebu 234, meffû 109, 
telili 449, oeffeljé 285, 284, bitjà 254, fèrzâ 440, 445, 444, na tèm ... morju 284, 
fpomâm 235, 415 (2X), gredô 419, sane'ffô 442, pokopàn 234, dragu 441, oolnii 
416, takü 439, nikar 438 itd. Celo na enozložnicah večkrat naha jamo akut : 
Bug 441 (2X), muzh 439, gdû snâ 51, gré 100 itd. V Dalmatinovem molitveniku 
našteješ na strani po 3—5 akcentskih znamenj, pri Kastelcu pa desetkrat toliko. 
Pri vokulih kažejo razlike od predloge, kako j e .modema vokalna redukci ja 
zajela Kastelčev govor. Zato piše konz 411, 254, vrèdn 420, oreidn 100, oèzlm 
256 (3X), sdrou 420, 450, prou 450, 452, folfh 592, perhodnu 283, i>èrfhal 428 
(2X), pèrflila 428, dasi stoji v predlogi na ustreznem mestu konez C C 29, 329, 
oreden C C 440, orejden M 114, oezhin C C 32 (2X), s dr au C C 440, sdrau CC 375, 
pran CC 373, 386, F alf h C C 182, prihodnu M 238, prifhal CC 425, 426, pri f hI a 
CC 425. — Za poudar jeni ê (jat) piše često ei, kakor je govoril, čeprav ima 
predloga samo e: peitje 421, neoeimo 110, reif Iii 421, Reifhi 421, Odreifhi 108, 
neifim 100, neifo 236, 418 — v predlogi: petje CC 420, neoemo M 174, 
Re fhi CC 420, re f Iii CC 305, Odreflii M 122, nef im M 114, nef о C C 32, 434. — 
V primeru beishym 101 (v predlogi beshim M 115) je ei za nepoudarjeni ê 
analogičen; oblika je živa v notranjskih govorih: enkrat ima i za nepoudar-
jeni ê: foiiloftjo 417 (v predlogi fvetloftjo CC 434). Nasprotno pa je ej v 
predlogi nadomestil z è: soèftu 410, 411, ftrèlo 411 — soejftu CC 328, 529, 
ftrejlo CC 328. V poshrit 400 (proti poshrejt CC 29) je i pravilen refleks za 
kra tki ê. — Za o iz p ima enkrat oo: pool 430 proti pot CC 373. — Dolgi 
poudarjeni o piše kot u, četudi je v predlogi o: rnodruft 412 (2X). fhibkufti 110, 
ftui 110 proti modroft CC 308, fhibkofti M 173, ftoj M 175; obratno pa se bere 
lok. sg. Synooi 445 za Synuoi M 321, ftorili, ftorile 101, ftorjen 237 za fturili, 
fturile M 117, f tur jen CC 35. V oblikah varuoat 412, zaguoali 421 (proti oarooat 
CC 330, zagooali CC 420) je и namesto nepoudarjenega o analogičen po pre-
zentu, gen. pl. potplatu (proti podplatou M 120) pa predstavlja govorjeno 
obliko. — Kljub predlogi, ki ima Hudizheoo CC 328, je Kastelec napisal 
liudizhooo 410. Zanimivo je, da ima namesto predal CC 183 obliko prodal: 
Iudas... je foojga Boga prodal 394. — Po predlogi piše Kastelec najčešče 
nadlugali 110, nadlugami 451, nadltig 426, nadldh 427, enkrat mu je ušlo k l jub 
iiadlugah v predlogi (M 173) nedlugah 109. kakor je govoril: to kaže tudi oblika 
nedluge 427, ker ima predloga (M 395) na tem mestu drugačen izraz. — Dasi 
ima predlogu vseskozi koku in povečini tako tudi Kastelec, se bere včasih 
какй 109, Кики 415. 
Konzonanti. Velarni l je Kastelec po tradiciji pisal z /, čeprav je govoril u. 
V mnogih primerih pa je k l jub predlogi, ki ima dosledno /, pisal u: ftoariu 
39, 101, 112, fturiu 40, reifhiu 59 (2X), 40, odreifhiu 112, fapuftiu 410, pofoetiu 
112, pomifliu 40: zanimiva je zveza bom... zhaftyl inu hoaliu 115 (v predlogi: 
bom mogél... zhaftiti inu hoaliti M 55). — Medtem ko piše predloga dosledno 
brez o obari M 309, obarooal M 507, ima Kastelec Oboari 439, oboarooal 439, 
vendar tudi obarui 111, obarooati 439 kakor predloga M 28, 308. — Izglasni g 
je govoril kot h ter zapisal ora/t 418, nadldh 420, dasi ima predloga obakrat 
g (CC 435, 421); enkrat je zapisal polèk 415 za Poleg CC 429. — če je v 
rejeta 416 (v predlogi régira CC 451) res sekundarna palatalizacija, je težko 
reči, ker ima Kastelec sicer g: régira 445, regierai 285, 284 (v predlogi: régira 
M 317, regiraj M 237, 240). — Dasi piše Kastelec kakor predloga zda j ubosi 
440, ubosimu 100, drusiga 100, zda j ubogim 444. ubogimi 444, ima enkrat 
ubogi 400, četudi je v predlogi obosi CC 191. — Za današnje knjižno zoper je 
Kastelec govoril supar, ker piše fupàr 439, 440 (2X), 442, fupèrnoft 283, čeprav 
ima predlogu supàr M 308, 310, 311, 313, supàrnoft M 238. — Iz svojega govora 
je prevzel prvi .s v primerih ufhlifhi 418. Vfhliflii 414, vfhlifhi 426, 
[hlushiti 426, 446, safhlushili 438; v predlogi je povsod s: oflifhi CC 453, 299. 
Vflifhi CC 592, flushiti CC 595, M 522, saflushili M 507. — Prav tako je pisal 
govorjeno Ioshefa 448 (2X) proti knjižnemu Ioseplia, kakor stoji v predlogi 
M 327 (2X). — Namesto protestantskega Nebefki CC 90, M 310, Nebefkiga 
M 77, Nebefko CC 434 piše Nebefhki 458, 440, Nebefhkiga 51, Nebefliko 417. — 
Za protestantsko Zhlooezhtou CC 87, 35, Zhlooezhtoi CC 55, s' zhlovezhtvom 
CC 429 piše zhlooèftou 458, 258, zldooèftoi 238, s'zliloDèftoom 415, enkrat pa 
ima obliko s š: zhlouefhtou 258 (v predlogi Zhlooezhtou CC 35); pridevnik: 
Zhlooèskim 238 (v predlogi Zhlooezlikim CC 55). — Oblika štrajfati, štrajfinga 
mu je bila tuja, zato rabi, čeprav piše predloga to besedo dosledno z j, samo 
fh traf at 448, fhtrafafh 445, fhtrafal 448, fhtrafingo 441, 444, 445, ] f h t r a f f i n g o 51, 
fhtrafinge 443, 446 itd — Če piše namesto Keroau CC 180, kèroaoe M 512, 
kakor se bere v predlogi, kryoau 391, kryoaoe 441, je to učena analogija po 
kri, pisano kry. 
Pri deklinaciji omenimo naslednje drobnosti: Kastelec je gen. sg. Symi 
CC 29 spremenil v Syna 254, dasi drugače večkrat rabi obliko na -u. Namesto 
od Buga, kakor stoji v CC 28, ima od Boga 254. — Zanimiv je dat. Petri 592, 
ker je v predlogi Petru CC 181. V lok. sg. pa Kastelec zelo pogosto obliko na -i, 
ki jo piše predloga, opušča ter rabi rajši končnico -u: na foeitu 284, 459. 449, 
na S. Krisltu 52, 108, pèr kryshu 599, u'krishu 400, na telleffu 443, po 
tèm lebnu 400, 451, per lebnu 448, u'tem zhaffu 448, Po Boshym pildu 415 — 
v*predlogi: na Soejti M 240, 508, 528, na krishi M 80, 121, per Krishi CC 190, 
o'Krishi CC 192, na telefsi M 318, po tem Lebni CC 192, po tim lebni CC 575, 
per lebni M 527, vtem zliafsi M 326, Po Boshjim pildi CC 430. Vendar beremo 
tudi u'tèm pakli 421, u'Bugi 39 — v predlogi: o'tim Pekli CC 421, o'Bogi 
CC 131. — V instr. sg. se bere dvakrat končnica -am namesto -от: S'dolgim 
shiootam 412, pred fhpotam 414 (v predlogi: s 'dolgim shiuotom CC 350, pred 
flipotom CC 298); prav tako v dat. pl. Jogram 391 (2X) proti Jogrom CC 180 
(2X). — V instr. sg. je Kastelec enkrat prepisal iz predloge končnico -um 
(s'glaffum 457 — v CC 80: s'mozhnim glaffum), a drugič se ji je izognil, ko je 
napisal pred ufim foeitom 254 (v predlogi: pred ofem Soitum CC 28). Pr i 
mehkih osnovah se bere analogiam -от: pred hudizliom 111, 427, ferzom 107, 
fèrzom 446 (v predlogi: pred hudizhem M 28, pred Hudizhem CC 425, ferzem 
M 120, 323). — Namesto množine zhlooekom, ki jo ima Dalmatin M 115, je 
Kastelec rajši napisal ludém 101, ohranil pa je pp predlogi CC 274 obliko 
ufi zhlooèki 450. Prav tako je rajši rabil try S. Duhi 257 kakor try foeti Duhurn, 
ki se bere v protestantskem tekstu C C 53. — Bolj domače mu je bilo po teh 
pifmah 234 kakor po teh Pifmili CC 29. — Poudarit i je treba, da naha jamo tri 
primere izmed šestih, ki jih nava ja Zavadlal (n. m. 22) za prehod ženskih 
i-jevskih osnov v a-jevsko sklanjatev, namreč bolèsnali 446, bolèsnami 450, 
pooudnîami 450, že v protestantski predlogi (M 524, 355, 356). — O obliki 
kryojo gl. zg. str. 119. — Dvakra t beremo v Bratovskih bukvicah instr. sg. 
s'tellom 428, 431 (gl. Zavadlal n. m. 23); oba primera sta iz predloge, in sicer 
iz pesmi (CC 425, 275). — Tudi dual s'Ozhima 411 je prepisan iz CC 529: 
ne glede na predlogo je uporabljen v Bratovskih bukvicah samo še enkrat 
(gl. Zavadlal n. m. 23). 
Pri zaimkih se opaža, da se Kastelec izogiba starim oblikam. Tako je 
namesto je visliati inu voditi M 308 napisal yh vishati inu voditi 439. Starejši 
akuz. nie, ki ga po Zavadlalu Kastelec rabi vsega šestkrat, je vsaj dvakrat iz 
protestantske predloge: Chriftus je nie premogel 418, ohrani ti nie 440 (v pred-
logi CC 435 in M 309). — Namesto De bi je (sc. telo) fnel CC 190 ima Kastelec 
de bi ga fnel 399. 
Oblike kazalnega zaimka liga, timu, tim, ki jih pišejo protestanti, Kastelec 
redno spreminja v tèga 235 (2X), 400, 410, 428, 429 (v predlogi CC 30, 31, 191, 
327, 424, 372), temu 430 (CC 375), letèmu 439 (M 308), tèm 591, 410 (CC 180, 
327), letém 112 (M 33), letèm 439 (M 308). — Kakor predloga, tako sklanja tudi 
Kastelec oba dela zaimka ta isti: téhiftih 52 (M 79: tehiftih), tigajftiga 50 
(M 75: tigaiftiga); vendar ima tudi per tajfti vezherji 591, čeprav stoji v pred-
logi tej if ti CC 180. 
Zaimek ves sklanja predloga v gen. in dat. sg. ofiga, vfimu (5 primerov), 
v vseh drugih sklonih (izpričani so lok. in instr. sg., gen., dat., lok. in instr. pl.) 
pa vfem, vfeh, vfemi (18 primerov); Kastelec pa ima 15 primerov pisanih z i, 
8 primerov z e: lok. sg. ufém 444, 458, gen. pl. ufèh 590, uféli 400 (2X), dat. pl. 
ufém 400. lok. pl. uféli 439, 444 (v predlogi: vfem M 319, CC 84, VSEH C C 178, 
vfeh CC 191, vfem CC 191, vféh M 308, 319). Namesto dat. sg. fem. vfej, 
kakor se bere v Dalmatinovem molitveniku M 313, ima Kastelec ufi 442. 
V množini nastopa večkrat gen. namesto ak. (Zavadlal n. m. 26); tako je 
Kastelec spremenil Prite nas vfe fnefti CC 421 v prité nas ufih f rief ti 420. 
Svojilnemu zaimku njegov se včasih izogiba, pišoč u'nîega nus 440, sa 
nîega volo 446, dasi stoji v predlogi v'njegov nus M 309, sa njegovo volo M 323. 
Pridevnik mogoč (s'tvojo mogozho roko M 308) se glasi pri Kastelcu 
mogočen: s'tvojo mogozlino rokb 439. Namesto popolnom rabi Kastelec popol-
noma: En popolnom Bug, en popolnom Zhlovik CC 35 — En popolnoma Bdg, 
en popolnoma Zhlovik 238. 
Glagol. Poleg dolgega uporabl ja Kastelec, dasi bolj poredkoma, tudi kratki 
infinitiv. Navadno ga ima tam, k je r stoji že v predlogi (ta ga ima samo v 
pesmih): vodé nèfo hotli vofhzhit 398, bi hotli poshrit vfé 400. hozhem ufelei 
varuoat, Inu sa tu mu polèg flat 412, K'Mo ji zhâfti g'hozhem per pravit, 
S'dolgim shivotam naffitit 412 itd. (v predlogi CC 189, 191, 329, 330). Ponekod 
pa je Kastelec kratki infinitiv predloge spremenil v dolgega: sazhnejo mer-
mrati, zhudne rajtinge narejati 391, je ukasal fooym Iogram Pridigovati inu 
kar f tit i 416 (v predlogi: mermrat, narejat CC 180, Predigooat, karftil CC 431). 
Bolj značilni pa so primeri v prozi, k j e r je dolgi infinitiv predloge spremenjen 
pr i Kastelcu v kratkega: ne pufti mene poginit 107, nebo mogèl niflitèr per 
meni opravit 111, nemoremo спй nifhtèr opravit 441, hozhefh... fhtrafat 
447—448 (v predlogi: nepufti mene k'framoti biti M 118, opraviti M 28, M 312, 
fhtrajfati M 326). 
V 3. os. pl. v prezentu ima Kastelec kra tke in dolge oblike, vendar mu 
dolge bol j p r i ja jo ; zato je kra tke oblike, ki mu jih je nudila predloga, spre-
minjal v dolge: sazhnejo 391, pridejo 417, zhujejo 411, prizhujejo 390, ukasliu-
jejo (!) 390 (v predlogi: sazhno CC 180, prido CC 433, zhujo C C 329, prizhujo 
CC 179, vkasujo CC 179). Za Kastelca nenavadna oblika 3. os. pl. fhkode 418 
(prim. Zavadlal n. m. 29) je prepisana iz predloge C C 435. 
Sedanjik iioéjem, pri protestantih iioém, se glasi pri Kastelcu shioym 
108 in shivimo 417, četudi je v predlogi shivem M 121, sliioemo CC 433; enkrat 
pa je le prevzel sliioemo 445 iz M 322. 
Glagol moči se glasi v 3. os. pl. prez. pri Kastelcu morejo; oblika mo go 
400 je prepisana iz CC 191. Ta glagol rabi Kastelcu namesto morati, zato ima 
dosledno morefh 51, more 235, 420, 421, 430 (2X), moremo 236, morejo 259, 
mogel 427 (2X), k l jub temu da piše predloga pravilno morafh M 76, mora 
C C 30, 418 (2X), 373, 374, moramo CC 35, morajo CC 56, moral CC 425. 
Kjer beremo v Bratovskih bukvicah mora 430, moramo 444, je to iz predloge 
CC 373 in M 320. 
Dosledno se Kastelec izogiba tudi imperativu vsa mi (M 116, 237, 320, 321, 
324) in piše usèmi 101, 283, 445, 446, Vsémi 444: v pesmi pa je enkrat ohranil 
osami 419, kakor stoji v predlogi CC 435. 
Pri glagolu hoteti se Kastelec izogiba krajšim oblikam. Y predlogi beremo 
z ho CC 309, zhem CC 299, 330 (2X), z lie CC 299, htli CC 189, 191, v Bratovskih 
bukvicah pa hozho 413, hozliem 414, 411, 412 (2X), hozlie 414, hotli 398, 400: 
enkrat je ostal zhe 451, kakor ima predloga CC 274. Tudi namesto liozh., kakor 
se bere v CC 308, piše hozlie f h 412. Za nezhem M 116, CC 424, nezhefh M 115 
rabi Kastelec n'hozhem 101, 428, n'hozhefh 101: ostalo pa je nezhe 430, kakor 
stoji v predlogi CC 273. 
Namesto je tribe CC 374 rabi Kastelec je treba 430. 
Omeniti je še analogične participe dopodajezhe (!) 110 in dopadajezhe 
283, ki stojita namesto dopadezhe M 174, 237. — Dalmatinov izraz vezhnu inu 
veden oftanezhe veffelje, lufhi inu dobra vola M 240 je pri Kastelcu podan kot 
vezhna inu obflojezha dobruta 284. — Namesto gori oftajenje teli Mertvili 
CC 30 stoji v Bratovskih bukvicah goriuftajanie teh mèrtvili 235, nam. dopa-
denju M 85 stoji dopadanîu 53, nam. vsdihanjem M 34 pa sdihovanîem 113. 
Tu navedimo prislove, ki jih Kastelec rabi v drugačni obliki kakor 
predloga: junazhki CC 431 — junazhku 416: vekoma M 310 — vekomai 440: 
/pet CC 36 — fupct 238; vkupe CC 183 — ukùp 393: fice CC 184 — ficer 394; 
le CC 327, 328 itd. — li 410 (2X) itd. 
Predlog mej, kakor stoji v predlogi CC 33 in M 77, se pri Kastelcu glasi 
u'mei 237 in umei 51, vendar najdemo tudi mej 446 kakor v predlogi M 523. 
Predlog raven M 325 je nadomeščen / obliko s'raven: s'raven drusih grosooitih 
fhtrafing 447. 
Germanizme, ki jih v protestantskih tekstih ni malo, je Kastelec mirno 
prevzel. Tako beremo pri njem n. pr. je...fooj lebn... gori offral 55 (v pred-
logi M 84—85), fe je Ozhetu gori offral 416 (v predlogi C C 431), je britko 
martro podjèl 416 (v predlogi C C 431), de bi moji grèhi tû k'nezhemèr ftorili 
101—102 (v predlogi M 117), imèr inu vekoma 449 (v predlogi M 328) itd.; 
namesto urfah M 76 (2X), urfalia M 336 pa rabi Kastelec podomačeno obliko 
urshoh 51 (2X), ursholia 450. Germanizme je celo pomnoževal; predloga ima 
n. pr. vfeli nadlug proft biti CC 420, Kastelec pa ufih moyli nadluh lèdig biti 
414; za Vfe mertoe bo fpet budil CC 433 je napisal: bo fpét ufé mèrtve gori 
sbudil 417. Vendar je tudi popravl ja l : sdaj regirajozlio bolesen CC 323 — sdaj 
videjozho bolesen 446: regirati inu visliati M 356 — vishati inu voditi 450; 
fhtrajfingo M 326 — /hibo 448; [e... doli o'fhibuje M 175 — fe... ufhibuje 
109; h'toojmu dobrupadenju M 556 — h'tooji Boshji zliafti 450; Skusi tvojo 
foeto kry C C 89 — Stoojo S. kryo 458; meni ga je sdaj shal CC 386 — tega je 
meni shal 452; bi my ofi morali o'enim hipu te fmèrti bili M 320 — bi my ufi 
morali^ o'enim hipu mèrtoi biti 445. V naslednjem stavku se je le deloma ognil 
germanizmu, dasi je Dalmatinovo konstrukcijo precej predelal: Dalmatin pravi: 
ti nar bujle oejfh, ... koku tudi pod eno majliino fhibizo, taka neoola, zoiblanje 
inu zagooanje naprej pade, kakbr de bi sa nas billu cillu djanu, inu cillu 
sgublenu M 173; Kastelec je takole spremenil: ti nar buile oeifli, ... koku sa 
eno maihino boleisèn, taka neoola, zoiblanje, zagovanie inu nepoterpefliooft 
noter pade, kakor de bi jmeili cillu sgubleni biti 109. 
Ponekod je Kastelec odpravil člen: u'kofteli 412, [vetu karfzhanftvu 458, 
Smèrti 458, na defnizi Ozheta 234 — v predlogi: v'tih Kofteli C C 508, tu fvetu 
karfzhanftvu. CC 85, Tej Smerti CC 87, na Defnici tiga Ozheta CC 29; pač pa 
je enkrat namesto uoifsoka Nebefsa CC 451 zapisal uta viffoka Nebeffa 416. 
Čut mu ni dal, da bi bil sprejel tujo, teže umljivo konstrukcijo, ki; se glasi 
pri Dalmat inu: Ne pufti me obeno nefrezho, krisli ali nadlugo, ni tudi oben 
potelefni luflit inu lubesen od letigu tvojga Krajleftva prozh obèrniti M 259: 
Kastelec je povedal dosti razumljiveje: Ne pufti me prozh obèrniti od tebe 
s'obenim pofvitnim lufhtam, ali tèrplenîam 285. — Tudi iinpersonalno konstruk-
cijo de fe taku nevfmilenu s'tabo rouna M 76 je spremenil ter napisal de [o 
takti neufmilenu ftabo rounali 51. — Morda ni odveč, če navedem Kastelčeve 
spremembe besednega reda: Daim, de bi on fooje roke o'tooih vernih krij vmioal 
M 311, Kast. de bi on fooje roke и kry tvojh vèrnih umival 441: Daim, de bodo 
Sovrashniki morali fposnati M 515, Kast. de foorashniki bodo morali fposnati 
442; Daim, kir ti v'tvoji Poftavi tvojmu folku pritifh M 525, Kast. kir ti u'tooji 
Poftavi prityfh tvojmu folku 447: Dalm. fo fe vuftili CC 181, Kast. fe 
•fo vu-ftili 592; Dalm. fo fe skasali CC 190, Kast. fe fo skasali 599. 
Nazadnje so razlike v besednem zakladu. Nekaterim besedam, ki mu jih 
je ponujala predloga, se je Kastelec dosledno izogibal, znamenje, da mu niso 
bile domače. Tako nadomešča nujo z nadlogo in revo: nujah CC 584, nui M 35, 
nujam C C 450 — revah 452, nadlug 115, rèoà, nadlugam 415; vendar je ifcraz 
predloge ostal: nuji 450 (po CC 274). Zelo dosledno se izogiba besedi temuzh, 
ki jo beremo CC 424, 574, M 55, 223, 511, 512 (2X), 356, in postavlja namesto n je 
ampak 428, 451, 115, 441 (5X), 446, 450. Namesto tàr CC 528 ali ter CC 575 
piše inu 410 ali nu 450: namesto Sdaj CC 181, 189 rabi sclaici 591, 598. Druge 
razlike so v razmeroma pičlem gradivu izpričane samo v enem pr imeru: potèr-
plenju M 524 — potèrpeshlivofti 447; h dobitku CC 455 — k'dobizhku 417; 
kar je h'potelefnimu vshitku potreba M 525 — kar je k shioènîu potrèba 447: 
Ozhiniga lyza M 115 — Ozhiniga oblizhja 101; Drakonili CC 329 — Linlvornih 
411; vrata v'Paradish M 217 — ur at a Nebefhka 160: odrefliitoa M 174 — gnade 
110; s'grehi fim jeft oblizhen inu obdan M 121 — s'grèhi [im napolnîen 108: 
shmagana C C 374 — frahtana 450: od [od C C 595 — od tod 426: ftuprou C C 
574 — Takrat 450. Nekatere izraze, ki mu niso prijali , je Kastelec kar izpustil: 
en pravi vojaren inu vishar M 259 — en oishar 284: po ofem ulnim fvejtu 
CC 84 — po ufém fveitu 458; zhes nuzh ( f e ) Slilise neuf traf htf h CC 328 — 
Po nozhi près ftraha leshyfh 411 ; v zadnjem primeru besede Shlise (žlize, žleze. 
t. j. kuge) ni razumel ter je ka r po svoje zavil. Ponekod, se zdi, gre bolj za 
stilistične spremembe: per lebni ohranil M 327 — per lebnu obdershal 448: 
pravo Karfzlianfko vero imeti CC 30 — pravo Catolifhko vero dèrshati 235: 
podejli meni tvojo gnado M 85 — dai... meni tvojo gnado 53: je teleffen 
poftal CC 29 — je rnefni poftal 234: v'krishi inu nadlugah M 173 — u'reioah, 
inu u'nedlugah 109. 
Analiza Kastelčevega jezika v tekstih, posnetih iz protestantskih knjig, 
nam kaže, da je avtor Bratovskih bukvic ubral srednjo pot: predvsem se je 
jezikovno ravnal po predlogi; ker pa mu je ta ponujala jezik, ki so ga govorili 
in pisali sto let pred njim l jud je iz drugačnega okolja, zlasti iz drugačnega 
jezikovnega območja, se je zavestno in tudi nezavestno v marsičem nasi mil 
na svoj notranjski govor in na svoj jezikovni čut. Zato je njegov jezik mnogo 
m a n j enoten ko jezik njegove predloge. 
A 
Matiju Kastelcu, ki je po dolgi suši začetnik nove faze v razvoju sloven-
skega slovstva, so se protestantske knjige kl jub njih starosti in drugoverski 
vsebini zdele vredne, da je iz njih krepko črpal. Ne more pa se ponašati z 
literarno ravnijo, ki so jo nekako sto let pred njim dosegli naši protestant-
ski pisci. 
R é s u m é 
Après les dernières publications des protes tants slovènes de 1595, les 
»Bratovske bukvice« (Livret de la Conf ré r i e du Saint Rosaire), publiées 
successivement en 1678 et en 1682, sont le c inquième en date des livres Slo-
vènes catholiques. On sait que l 'auteur , Mat i ja Kastelec, avait pris 11 pièces 
du l ivre des cant iques protes tant de 1595, sans les avoir, comme on pensait 
jusqu 'à présent , copiées l i t téra lement (1). Kastelec cependant emprun ta aux 
protes tants d 'aut res textes: encore 5 textes du livre des cant iques cité plus 
haut (2) et 13 pr ières du l ivre des pr ières publié par Dalmat in en 1595 (3). 
Kastelec n'a pas hésité à modif ier ces textes. Les vers n 'y gagnèrent 
point, au contraire . Il ne tenait compte ni de la s t ruc ture des vers ni du 
nombre des syllabes et il al longeait les s trophes d 'une maniè re inégale (4)-
Q u a n t aux textes en prose (prières), il les abrégeai t a rb i t ra i rement bien 
que le contenu ne l 'exigeât que ra rement (5). De l 'analyse des modifications 
linguistiques dans les textes empruntés il résulte qu'en général, Kastelec 
suivait la langue de l 'original; mais comme celui-ci lui o f f ra i t une langue 
par lée un siècle avant lui par des gens d 'une uut re région linguistique, Ka-
stelec, consciemment et inconsciemment, s 'appuya souvent à son dialecte de 
la Carniole In té r ieure et à son p ropre sens linguistique, de man iè re que sa 
langue présente un carac tère de beaucoup moins uni que ne l 'était celle de 
son modèle (6). 
A Kastelec, cet ini t iateur d 'une nouvelle phase dans le développement 
de la l i t t é ra ture slovène qui suivit une longue époque de stérilité l i t téraire, 
les l ivres des protestants , malgré leur vieillesse et leur contenu hérét ique, 
paraissaient une source toujours digne d'attention, et il n'hésita pas d'y puiser 
à pleines mains. Pour tant , cet écrivain catholique, dans ses »Bratovske bu-
kvice«, ne manifes te pas l 'érudition l i t téra i re des écrivains protestants , ses 
a înés d 'un siècle.