Občina
Kraj, kjer piebivamo, je naše prebivališče. PrebivališJe je ali niesto, trg ali -vae. Tn prebiva feč djnžin vsaka s svojim gospodarstvom, in vse vknp so zopet združene v jedno drnžbo, zaradi tega, da drug drugemu po-magajo in pripomorejo k vseoiu, kar posamezni človek aii posamezna drn-žina ne mora storiti. Z združeninii raoemi se oiarsikaj storf, kar posamez-nemu mogoCe oij.
Ker vsi prebiralci jedaega kraja drng drugemu vzajenino pomagajo, ker irpajo marsikatere pravice io dolžoosti Tkup, unenuje ae ta skiipS&na srenja ali občina. Prebivald jednega kraja so tfidaj krajna občina in Ce so roeSčani, je mestna, Je so trž&ui, tr/.Bi, Se so vašžani, v&žka obiiBa.
Za korist občine je mnogo dela, zaradi tega so v tsakej občini odločene osebe, katere v imemi vseh oskrbnjejo obiSinske zadeve. Te osebe so občin-sko prčdniStvo, zato ker prcd vgemi in 6e je treba v imenu vseh govorž in delajo. V obSuskem predaištvu ao ohčinski prednik'ali župan in tisti možje, kateri županu sovetujajo in se zato občinski svčtniki imenujejo. Občinsko predniStTO je obfiinska gosposka. Novoizvoljeni župan obljubi, da bode vestao in v dobii poatave skrbel za blagor občine in da bode avojo službo opravljal z nepriJinakljivo zvestobo do ceauja. Vsak srenj&a ima dolžoost, d» je občimkeniu predaižtvu udau iu pokoren.
29
Samo po tej poti se ohnuraje inutrjujeblagorob&ne, red in mir v obSini.
OMinsko namdstuištvo mora. skrbeti za. vse, kar je krajaim prebivalcem gploh važno in potrebno. Pred rsem so ja™ poslopja v kraji, recimo: cerkev, Sola, občinska posvetoralnica, bolnišnica i. t. d. KaTno tako morajobfina skrbeti, da ima v svojem kraji dobre ceste, moatove, vodnjake, gasilae pripraye i. ti
Ejer teč ljudi rtup prebiva, mora vladoti red in rarnost, da nihSe koga na premoženji ne požkoduje, da kdo komu kaj krivičaega ne stori in da vsak stojo dolinost izpolmije, da nihiie brcz dela ne poh&jkuje in drigih ne nadlegoje. Za vse to skrbi obfSinsko prfdaiSUo. Ono Cuje, da je vsak prebitalec raren iii da se mii posestvo ne moti iii ne krati; gleda na to, da bo obonska pota iSedna in po noči tudi lavarovaaa, da se povsod r&bi po-etavna in pravična mera in vaga iii da se niC ne prodaja, kar bi liilo nezdra-vega in nevarnega.
Za vse to oskibovanje je tteba previdnosti, truda ia aovceT. Da se pa to oskrbovanje vrSi, inora vsak srenjčaa nekaj davka pl&Sevati. A ta davek ne nakladajo posamezne osebe, nego postava določnje, koliko naj se TplaCuje. Ako čez oMinske izdajke kaj ostane, to je oWmsko pvemoSenje. Kakor dobri hišni gospodar lehko kaj prigospodari, tako stori tudi lehko občina. Ako ima občina kaj svojega premožeaja, potem uij treba posameznim srenjžanom ¦viSjih davkov plaCevati, a tadi za oMinske sttavi se lehko kaj ve6 stori, recimo za dobrodelne naprave L t d.