Tečaj LUI. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ij ubij ani 29. marcija 1895. auted&fcáyfed&ž^^ vzame židinjo za ženo, kar bode po uvedenji civilnega Politiški oddelek. zakona lahko storil, bode lahko otroke vzgojil v židovski ven gre Konservativna zmaga na Ogerskem. V gospodski zbornici ogerski dosegli so konservativci dve zmagi. Zavrgel se je zakon o ravnopravnosti lahko pokristjani. ako se pred poroko tako pogodi z nevesto. Židom židov in pa tišti oddelek zakona o svobodném bogo- to, da država prizna židovski veri jednako vred-nost kakor krščanski ; sedaj je židovska vera še s tem ponižana, da se kristjan ne more požiditi, dočim se žid tem vidijo židje dokaz, da država zmatra židovsko vero za inferijerno. Samo o tem se suče ki govori o brezverstvu. Samo na sebi je pa ta ves boj. Sicer so pa katoliški magnatje s pomočjo neka zakonito prizna brezverstvo ali pa ne, zaradi častji, zmaga jako neznatna in le bolj moraličnega pomena. se tišti, janje toliko protestantskih sekt, ki tudi Če tega terih liberalnih zmagali za celih glasov. Pomen teh dveh zmag pa še to ponižuje, da se ki ničesa ne verujejo, še ne postanejo dobri krist- glasovanje vršilo pri za vlado jako neugodnih razmerah. Na Ogerskem se je pa tudi lahko pomagati ko je Po zimi je večina konservativnih magnatov v Budim- ne zahtevajo kake pešti, kjer iščejo raznih zabav. Za postavodajo in javne Sicer se je pa stvar v tem vprašanji sukala zadeve se ti gospodje dosti ne brigajo, le ob kaki po stroge vere. bolj okrog denarne mošnje. Odločili so nekateri protes- sebno važni stvari se dajo s silo vkupe spraviti. tantski cerkveni dostojanstveniki in njih prijatelji, ki se Je jasno pokazalo glasovanje o civilnem zakonu. To Pri boje, da bi dohodki njih cerkev veliko trpeli, ako se za- prvem glasovanji, ki se je vršilo ob kenjskem dirkanji, konito prizna brezverstvo. njih cerkvah jih je mnogo, ko so kbnservativni zakonodajalci, bili seveda do ki faktično ničesa ne verujejo, ki bi hitro utegnili se pro- zadnjega v Budimpešti, je vlada ostala v manjšini za glasiti za brezverce, da se le znebe plačil za cerkvene več kakor 20 glasov. Pri drugem glasovanji, ko ni bilo potrebe. Protestanska duhovščina bo že po civilnem za- nobene take zabave v Budimpešti, je pa zmagala. konu hudo prizadeta, sedaj naj bi se pa še dovolilo brezverstvo. Vlada je sicer bila pripravljena dovoliti pro- namrec testantom nekatere koncesije v tem oziru, da izstopivši moral še več let donašati za cerkvene potreb- v v • scme cerkve, v kateri je bil, a to ni zadoščalo. Ponosni posebno katoliški konservativni magnatje na to zmago torej ne morejo biti, posebno pa če pomi- Zaradi tega se pa liberalcem in ogerskim židom bi še ne bilo ničesa bati, da jim ne preti druga nevarnost, kakor v gospodski zbornici. Kako je ponosno o svojem času ta zbornica odklonila zakone mej kristjani in židi, čez nekaj let je pa celo obvezni civilni zakon se uzákonil. Sicer pa zmaga 6 ali 8 glasov tudi preneznatna slijo, da je večina znašala le osem glasov, če tudi so še nekateri liberalni magnatje glasovali s konservativci. Ravno tako je zmaga proti zakonu o jednakoprav- če se pomisli, da so konservativci napeli vse sile, in nosti židov le manjšega pomena. Zidje sami ne pripisu-jejo temu zakonu kdo zna kakšnega pomena. V židovstvo bode tako jedva kdo prestopil, pa če hoče, mu tega pri da se je baš pred razpravo v gospodski zbornici razglasilo papeževo pismo grofu Zichyju, v katerem pozivlje konservativce na boj proti cerkvi nasprotnim zakonom. ogerska vlada predlagati Po ustavi ima pravico ogerskih razmerah nikdo ne bode resno zabranjeval. Samo postavno ne bode přiznán za žida, kar pa nima kdo ve kakega pomena. V sinagogo bode ravno tako lahko Če hodil 1 če v uradni zapisnik zapisan za kristijana. slednje leto imenovanje petih novih dosmrtnih članov gospodske zbornice. Zatorej jej je v kratkem mogoče se-danjo manjšino spraviti v večino. Večja nevarnost za vlado in liberalno stranko je pa to, da mej prebivalstvom vidno zgublja zaupanje. To 122 kaže jo dopolnilne volitve. Čakovci in pa v Nitri je vlada morala skrajno pritiskati, da je zmagala s svojima ki Politični pregled. Volilna retorma jako počasi napreduje. Levičarji in konservativci drug druhému nasprotujejo in sploh dokazu kandidatoma. Poklicali so se žandarmi in policijsti, so zastopili mesto in preprecili vsako svobodno gibanje jejo, da jim primankuje dobre volje. Levičarji bi dovolili novi opozicijskih volilcev. Kdor je kaj agitoval za opozicijskega kuri)i 70 poslancev in sicer vsakemu razredu po 38. Desni-kandidata, je takoj přišel v zápor, češ, da ljudi hujska. farji P^ ^ovolijo v več kakor 40 alik večjemu 50 in poleg r r J tega hote, da bi u i novih mandatov dobili ]ih le 15 delavci, druge Volilna komisija je naprej pustila k volitvi vladne privržence. Nobenega ni natančno izpraševala, če je pravi, ne po mali davkoplačevalci Seveda za tako volilno reformo more biti nikdo drugi kakor Hohenwartov klub, vsaka šio je kaj hitro. tem je pa opozicija v Nitri zunaj stranka, ki hoče koliČkanj za demokratično veljati, jo mora mesta morala čakati, kdaj pride na vrsto zicijskih volilcev niso pustili. mesto opo- zavr^Či Vidi se, da pri konservativcih vzlic njih nagla sanju katoličanstva člověk samo na sebi ničesa ne Ko so pa opozicijski volilci prišli na vrsto, je pa volilna komisija vsacega natančno izprašala po imenu, klubu odločujejo veleposestniki. ki nimajo srca za narod velja, temveč premoženje. Tako ocitno kapitalističnega načela niti neinski liberalci niso nikdar naglašali. Vidi se. da v konservativnem HHmHil ■^■MBiiMMH^K P ri stanu, rojstvenem kraji in kdo ve, po čem še vse, da volitev zavlačevala. Če volilec ni kaj ravno tako po- tacih razmerah pač ni pričakovati, da sedanji parlament vedal kot v seznamu volilcev, pa ni smel voliti če dognal kako volilno reformo, sicer bi pa tudi, če jo dožene, ne ugajala razmeram in potřebám prebivalstva. tudi o njegovi iden'.iteti ni bilo nobene dvojbe. Tako je Schônbornovo potovanje v Rim. Grof Schôn- jeden li Ice v rekel, da je usnjarski fabrikant, v seznamu vo- born bo menda jako malo opravil v Rimu Druzega ni bilo pričakovati. Kiščanski socijalisti ne nasprotujejo tako cerkveni bilo zapisano izdelovalec usnja. Predsednik vo- avtoriteti, da bi v Rim - spoznali potrebno dajati jim kake lilni komisiji je takoj izjavi!, vi niste pravi, in ne bo- resne ukaze. cerkvenih stvareh so škofom pac pokorni, v dete volili. Nekemu trgovcu se je zabranilo voliti 5 ker je rekel, da trguje z norimberškim blagom, dočim je bilo zapisano, da trguje z galanterijskim blagom. Priproste kmete so pa seveda še z ničevnejšimi razlogi odgnali. političnih pa pač niti papež ne bode zahteval, da mora biti vse po željah škofov, vsaj je svařil v svojih enciklikah že du-hovščino, naj se ne mesa preveč v politiko Sicer pa kardinal grof Schônborn ni stvar so se domenili finanČni potoval v Rim po sklepu škofov, in učni minister in temuč minister To izpraševanje je trajalo dolgo, in mnogi opozi- vnanjih stvarij, katerim dunajski protisemitje ne ugajajo. Pri- cijski volilci so se naveličali čakanja na dežji in odšli, ker se je bližala noč. Iz sedmih velicih vasij ni nikdo volil. dobili so potem zase nekaj škofov, in tako spravili kardinala grofa Schonborna v Rim Koalicija je potřebovala podpore iz Pa kaj bi opisovali nepostavnosti, vsaj zadostuje Rima in se je nadejala, da dobi, če pojde zanjo govorit to î da je izvoljeni poslanec, tajnik v ministerstvu notra kardinal visocega rodů. Stvar se bila posrečila, da niso 8VO] bili prezgodaj razkrili namena kardinalovega potovanja. Jeden- mandat, ker se je vlada bala krat se ie kilo posrečilo koaliciji in učnemu ministru do- njih stvarij, odložil razpravljanja o tej volitvi v zbornici poslancev. Na Oger- skem so vajeni že nepostavnosti pri volitvah in se za biti odobrenje iz Rima za svoje postopanje. V Vatikanu niso namreč v marsičem dobro poučeni in se dajo preslepiti, a sedaj se je pa že oskrbelo za informacije tudi od druge strani. Ko- alicijski listi bi sedaj radi nevspeh s tem prikrili, da pišejo. malenkosti ne brigajo, in če kdo ne vsprejme zaradi nepostavnosti pri volitvah mandata, si pač moramo misliti, da je kardinal bil le povablj^n v Rim, da da papežu infor kako se je moralo postopati. Če se pa vlada ora pri volitvah posluževati že tacih sredstev, potem je vsekako stališče za njo in za nje stranko jako nevarno. Seveda liberalci so jo jako zagazili, ko so Banôyja spravili na krmilo. Ta mož je znan po svoji brezozirnosti in zatorej more stranko pripraviti macije o protisemitskem gibanji sploh. Mladočehi mislijo nastopiti drugačno politiko. Naveličali so se sedanje osamělosti in se prepričali, da na ta način ne izsilijo češkega državnega prava. Zatorej mislijo, kadar se koalicija razruši, pridružiti se tišti stranki, katera bode najbolj naklonjena češki jednakopravnosti. Ta sklep je jako umesten» ker le tako morejo vplivati na avstrijsko politiko. ob dobro ime in poleg tega ga vsi Nemadjari tako Nemški uradniki na Češkem. Poslednji čas se v sovražijo, da so jedini proti vladi, kateri je on na čelu. Čakovci in Nitri so tudi skoro le slovanski volilci vo- niso vesci ce- Lli opozicijonalnega kandidata. Ker tudi v zbornici po slancev nimajo liberalci več zanesljive većine njih si meševitih krajih nastavljajo jedino uradniki, sčine. To je menda v .mislu koalicije, kateri je glavni namen povsod varovati pred pravice nemstva. Preganjanje Rumuncev na Ogerskem. Ogerska vlada je prepovedala nabiranje za spomenik rumunskému vodji stem pač malo v nevarnosti, posebno če bode opozicija Jouhu. Nabiranje za ta spomenik je napad na ogersko domovino. Oblastvom se je zaukazalo, da naj konfiscirajo za ta znala pridobiti si nemadjarske narodnosti. Tega se boje najbolj liberalci in po njih listih se sliši javkanje, da je v nevarnosti madjarski značaj ogerske države. Velicega upanja mi še nimamo, da bi se že sedaj na Ogerskem na bolje obrnilo, ker ljudska stranka in nemadjarske na- praznovati praznik sv. Save. Vladi se menda zdi, da ima ta spomenik nabrani denar in nabiralce tožij veleizdaje. Več ru-munskih učiteljev pride v kratkem pred porotnike zaradi izdaje ogerske domovine. Bosna. — Vlada bosenská je letos Srbom prepovedala rodnosti še niso dovolj organizované in tudi mej njimi še niso vse zadeve jasne. Toliko pa lahko rečemo, da kadar pride kako zboljšanje, prišlo bode od spodaj iz prebivalstva, ne pa od zgoraj od gospodske zbornice. praznik panslavističen značaj. Nam se ta prepoved ne zdi umestna, ker so Srbi vendar najštevilnejši za Mohamedanci v Bosni in Hercegovini. Rusinske stranke se zbližujejo, da bodo vzajemno po- Poljski zaradi tega jako jeze na Mladoru- stopale pri bodočih deželno- in državnozborskih volitvah in drugi koalicijski listi se sine, kateri so bili dosedaj na njih strani. Nemčija. Sporočali smo zadnjič o nejedinosti, ki vlada v Nemčiji glede proslavljenja 801etnice Bismarckove dne 1. aprila Na edni strani nepopisno navdušenje za Bismarcka, ! Obrtnija. na drugi pa stvo. neodjenljivo še večje in mnogoštevilnejše nasprot-Minolo soboto je nemški državni zbor zavrgel s pre- njegovi cejšnjo v^ečino predlog, da naj se Čestita Bismarcku 801etnici. Torej celo zastop, katerega je Bismarck ustvaril, mu je nasproten in se ne bo udeležil njegovega slavlja. Prezna-cilno pač za Nemčijo. Jasno torej, koliko nasprotnikov ima Bismarck Da je pa to nasprotstvo utemeljeno, ni dvoma Ker se je zavrgel omenjeni predlog, nastal je grozen krik med pri- Umetno staranje lesa. umetno kombinacijo, z bistro hipotezo ali s sreč-nim slučajem se je že pojasnila marsikaka stvar v prirodi. Posebno se da po umetnem kemiénem potu marsikaj hitreje doseći, nego bi stvar pustili naravni pot. Vsaj jatelji Bismarckovi. Očita se državnemu zboru nehvaležnost in smo že danes prišli do tega, da še moremo rast rastlin Bog si ga vedi kaj. Državnozborski predsednik in eden pod- pospešiti ali pa zadržavati. Nekaj podobnega je tudi v večine predsednik sta odstopila in cesar sam je Bismarcku v poseb-nem telegramu izrazil svojo nevoljo vsled postopanja dižavnega zbora. Krona in ljudsko zastopstvo sta si torej glede proslave Bismarckove v odločnem nasprotstvu nastopnem načinu staranja lesa Znano î da so cenjene Ko nemška stare gosli, posebno take, katere so narejene v delarnicah Amatijevi, Stradivarijevi in Storinerjevi itd., ali na ka- so Ž3 imeli vlada upala, da bi z razpustitvijo državnega zbora kaj opravila tere je igral dalje kak slavni umetnik. Godci in z novimi volitvami pridobila več zastopnikov za svoje in- tako rekoč prazno vero, da je v tacih instrumenté ob tencije, brezdvomno razpustila državni .zbor in razpisala nove volitve. Ker se boji pa ravno nasprotnega, brezdvomno tega ne bo storila. sprotniki vlade Francija. čutka polna duša, katera izliva veselje in žalost v milih novimi volitvami bi namreč ravno na-socijalisti zopet kaj pridobili. akordih Čudili so se občno, da taka godala imajo pol nejši, mehkejši in plemenitejši zvok, kakor godala današ Novi republikanski predsednik francoski njega časa. Dolgo so si ubijali glave, kako se je dosegla Feliks Faure kaže svoje največje zanimanje za vse dižavne dobrina teh starih godal. Da bi jih posnemali, ali slučajno prišli tajnosti na sled, so lesove zakopavali, obe- že pi- vojni zadeve. Višjemu vojnemu svetu predseduje navadno minister. Ker pa je republikánskému predsedniku s posebnim zakonom dana pravica, da razpiave višjega vojnega sveta lahko sam vodi, odločil se je predsednik Faure obravnavam višjega vojnega sveta, Če se bo šio za splošne državne zadeve, Pokazalo se šali na zrak in da še celo v dimnik ; koliko se salo o tem, kako je ta ali oni odkril tajnost Amatijevo da je bila rešitev stare uganke lažja pa sam predsedovati. Tega prejšnji predsedniki niso storili. Tudi se je predsednik odločil, da hoČe velikim vojaškim vajam po več dnij prisustvovati in ne za en dan si ogledati vso vo- jaštvo, kakor so dělali navadno republikanski predsedniki kot vrhovni poveljniki vojske nego se je pričakovalo. Dobrino starih instrumentov napravil jedino čas. Ker pa dandanes ljudje še manj ho čejo čakati, je bila naloga v tem, da to, kar storila priroda v stoletjih, doseči v nekoliko dneh. Ko je zna Belgija. V lgiji še ni uvedena splošna vojaška nost dognala, da je potrebno pred vsem le les dobro iz dolžnost Vsak premožneji se lahko odkupi te dolžnosti, Čemur sušiti je ta posledica, da vojake služljo le revneji ljudje, kmetje in î in odpraviti vse smolnate in olnate snovi, da se delavci. Jasno je torej, da socijalistički duh preveva tudi vojsko. V zadnjem ministerskem svetu je vojni minister ge- doseže najvišji zmožnost za tresenje, to je resanance pri godbi, je tehnika že řešila to nalogo, ki ni druzega, kot umetno staranje lesa. Dotični les se zloži v velik železen neral Bressine poudarjal, da socijal zem mocno preveva vojsko in je izrazil dvora, da bi vojska, kakor je sedaj sestavljena, kotel, tako, da se posamični kosi ne dotikajo, da pridejo vi šila v slučaji notranjih nemirov svojo dolžnost Zahteval je, da naj se čim preje uvede občna vojaška dolžnost. Ministrova izjava je vzbudila veliko senzacijo. Azija. japonsko-kitajski vojski se poročajo razne p s plini dobro v dotiko, in dvanajst ur se prepuste vpli-vanju vročega, nekega zraka. Tako se odpravi poslednja vlaga iz lesa. Sedaj se kotel zapre, zrak z zračno se- stvari. Rusija je baje z Kitajsko sklenila tajno zvezo Rusija salko iz njega odpravi in napolni s kislikom, kateri se z bo v slučaji, v c «i Japonska stavi preostre mirovne pogoje, na- električnimi iskrani ozonuje. V ta namen sta dve železni pram Kitaiski to podpírala Da se bo Japonska vsakemu koraku od strani Rusije odlocno uprla, je umevno. Sploh se sodi, da kitajsko-japi nska voj-ka glede evropskih koristi še preide v zanimiv stadij. Kitajsko-japonska vojska je prevelikega žici napeljane po steklenih cevih v kotel, in končujeta se v platinasti osti, mej katerima vedno švigajo električne iskre. Z moćnim vplivanjem ozona se v poldne doseže, kulturnega pomena za Kitajsko, prepričala o slabi organizaciji ki se svoje vsled velikih izgub kar priroda dovrši v stoletjih, to je odstranijo se smol vojske, o pomankljivi nati deli iz lesa. Tako pripravljajo les za godala s stru- upravi in nedostatnih prometnih zvezah Brezdvomno bo Ki-tajska zanaprej skušala v vsem tem evropsko kulturo posne-mati in ne bo več trdovratno ostala pri svojih navadah. Posebno građenje železnic se bode moralo svobodneje vršiti. Vspeh mirovnih pogajanj v Simonoseki je dvomljiv. Japonska vojaška stranka, ki ima sedaj prvo besedo v politiki, je za na-daljevanje vojske do popolnega poraza Kitajcev. Tudi parlament je za to. — Kitajskega pooblaščenca Li-Hung-Canga, ki se mudi v Simonoseki glede mirovnih pogajanj, je na ulici napal neki fanatični 241etni Japonec in nanj ustřelil ter ga lahko ranil na obrazu. Vsa Japonska odlocno obsoja ta atentat. nami in za klavirje, da se doseže polen lep glas. Sicer pa poslednji čas z ozonom tudi spirit čiste in skušajo celo kože strojiti. Obrtnijske raznoterosti. Luženje lesa. Ce se raztopljini 50 gr. umetnega ali Li-Hung-Čang je baje vse upanje zgubil, da se mirovna zarina pridene liter vode in nekaj kaplic salmijakovca ter potem les namaže s to tekočino, postane hrastov, jelkov in javorjev les rudeč, ako se je popřej že bil namazal z raztopljino go- pogajanja ugodno završila Japonci so minole dni napali luna in žveplenokisle ilovice, rujav pa če se je popřej bil na- Pescadores otoke, a so njih napad Kitajci odbili. močil s kromovim galunom. Ce se pa rabi žvepleno rujavi mangan 124 uiesto galuna postane hrastov les temnovijolčastorujav in ja- nimajo nadarjenosti za veliko obrt, in se poleg tega ne vorjev orehovo ruj av. Barva za bakreno streho. Bakrena streha naj se barva z mesjo iz jednakih delov po teži beneŠkega rudečila, svinčenega rudečila in lanenega olja. Dobro je, če se, predno se streha krije, pločevina tudi na spodnji strani pobarva. Zveza dimnikarskih zadrug. Dne 25. t. m. je bil na Dunaji shod zastopnikov raznih avstrijskiih dimnikarskih zadrug. Sklenili so, da osnujejo zvezo dimnikarskih zadiug. odlikujejo s posebno marljivostjo. Toda stvar se utegne premeniti. Za vodstvo podjetij dobe tujce, trgovske stvari pa vzemo v roko židje, ki so pa tudi na Ogerskem ravno tako přemeteni kakor drugod. Seveda jedna stvar precej ovira razvoj narodnega gospodarstva na Ogerskem, velike sleparije namreč Poneverjenja pri denarnih industrijskih zavodih so na dnevnem redu in seveda zatorej ogerska potem Sušenje mokrih zidov. Od zidu se ostrže omet in podjetja nimajo velicega kredita. Jedva je kaka dežela se pa v zid vdelajo kanali, katerih velikost so ravno po po trebi Ti kanali se pokrijejo s tanko opeko in potem zid zopet omeče. Kanali ostanejo zgoraj in spodaj v zvezi z vnanjim zrakom, da vedno po njih kroži. Zid je potem suh. 2» Kmetijstvo. na svetu, kjer se toliko poneverilo in goljufavalo kot na Ogerskem. Seveda to le nekoliko ovira razvoj indu strije, a preprecuje ga ne. Tudi izvoz v druge dežele ovira tostranski državni polovici Ogerska, da tako njenim izdelkom in pridelkom dobiva širše trgovišče. Uvela je za blago, se prevaža preko Ogerske davek. je tako hudo prizadeta s tem davkom, A vstr i j ska podona vska da bi družba brez dr- Gospodarska borba Ogerske proti Avstriji. Ogri na vse mogoče načine skušajo oslabiti drugo državno polovico, da se mm državnim stroškom sami okoristijo, dasi donašajo jedva tretjino. skup-Na- sprotno so pa jako občutni, ako se kaj stori od naše strani proti njim Po sklenjeni pogodbi mej nami m Ogersko ne sme mej Avstrijo in Ogersko biti nobene carine. Carine naravnost Ogri ne pobirajo, a znajo se dru-gače pomagati, da zabranjujejo uvoz avstrijskim izdelkom in pridelkom na Ogersko. Na železnicah so nastavili tako neugodne tarife za ki se uvaža iz tostranske državne polovice na blago, Ogersko da tarifi skoro huje tlacijo avstrijski izvoz nego bi varstvena carina. Pri sklepanji carinskih pogodeb mora za vsako ugodnost, ki jo kdo dobi, dovóliti drugi stranki primerno protiugodnost. Pri železniških tarifih tega ni. Za blago, ki se privaža po cestah, se pa pobira nenavadna visoka mitnina in se tako zopet večje ovire našemu blagu na Ogerskem. delajo naj naši državni polovici pa nimamo skoro nič mitnic ali je na njih mit-nino razmerno majhna in poleg tega ni tako uravnana, da bi v prvi vrsti zadevala tuje izdelke in pridelke. kranjskem deželnem zboru so se slišale pritožbe žavne podpore ne mogla obstati, ko se jej je še v Budimpešti z državno pomočjo osnovala podobna konku-renčna družba. Vsi ugovori avstrijske vlade, da je to prikrita vpeljava carine, niso nič pomagale. Nasprotno je pa Ogerska jako občutljiva za vse, kar se ukrene njej v kvar v naši državni polovici. Ti rolska ima že od 1804. leta pravico nakladati naklado na žito vpeljano iz druzih dežel. Sprva se je ta naklada porabljala za brambo dežele, sedaj se pa za deželne potrebe sploh. Ta naklada donaša Tirolski 420.000 gld. na leto. Ogerska vlada je sedaj nakrat jela nakladi ugovar-jati, češ, da je to nasproti carinski in trgovski pogodbi z Ogersko, po kateri se ne sme nobena carina nakladati na pridelke ali izdelke druge državne polovice. Čudno res, da Ogri še lizem pridejo na to, da je ta davek nepostaven. V resnici po tolikih letih, od kar imamo dua pa ni to nikaka carina, temveč le notranji davek, za ka tere pa v pogodbi ni druzega določeno, kakor da se mora jednako postopati z ogerskimi pridelki in izdelki, kakor z avstrijskimi. Tako se pa tudi faktično ravna, ker se od žita, ki se iz avstrijskih kronovin vozi na Tirolsko, tudi ta davek pobira. Za Tirolsko bi bil hud udarec, ko bi se ta davek odpravii. Ne bilo bi mu lahko najti na-domestila. Letos se je v štajarskem deželnem zboru razgovar-o konkurenci ogerskih parnih mlinov, še bolj jo čutijo jalo o pritisku Ogerske v gospodarskem oziru na avstrijske na Českem iu Moravském. Cvetoča mlinarska industrija v tostranskih deželah je jela propadati vsled ogerske dežele. Nekateri poslanci so priporočali, da se bi na uva žane konkurence. Od kod pa prihaja ta konkurenca? Ni ogerske pridelke in izdelke kar naložil kak de želni davek. Seve kaj tacega bi pa pač vlada ne přivolila i kakor ne od ugodnih gospodarskih razmer na Ogerskem, ker bi bilo proti sklenjeni pogodbi. Pač se bi pa lahko napravile mitnice, kakor jih ima Ogerska in se postopalo po njenem receptu. Tudi z železniškimi tarifami bi se kajti dobivajo posebne državne podpore za izvoz svojih dalo kaj doseči. Sploh bi bilo treba, da naša državna polovica se odločno upre takemu ogerskemu postopanju in i temveč- le od umetnega pospeševanja mlinarske obrti. Na ogerskem veliki parni mlini jedva plačujejo kak davek, pridelkov. Jednako se podpira druga industrija na Ogerskem. Z državnimi denarji se hoče Ogerska v gospodarskem oziru osamosvojiti od Avstrije in poleg tega celo s svojimi izdelki in pridelki poplaviti naša trgovišča. odgovori s primernimi protinaredbami. Dobro bilo » da se zastopniki tistih dežel i katere so prizadete v tej stvari j se sporazumeli me] seboj, kako je braniti Če češke in moravske tovarne še dosedaj toliko ne domaće koristi proti Ogerski. Pred vsem pa ni treba čutijo tega pritiska, je pripisovati le temu, da Madjari imeti nobenega ozira, kakor ga Ogri nimajo, treba jim 12ft je pokazati, da ne privolimo v nobenem oziru naša država vladala iz Budimpešte, i da se Samo v 53 šolah je in 2*858 šestrazrednic s 73*26 °/0 šolsko leto trajalo manj kot šest mesecev, v 723 od 6 do mesecev, in v vseh drugih več kakor osem mesecev. Povprečno je za vso državo trajalo učno leto 8.02 me- Kmetijske raznoterosti. Kako dobimo zgodnji krompir? Pariški vrtaarji že seca. vseh teh šolah je bilo 1162 učiteljev s srednjo plačo 80.70 dolarjev na mesec in 4272 učiteljic s srednjo plačo 66.20 dolarjev na mesec. Za vzdrževanje teh sol (vseučilišča, normalke in specijalni učni zavodi vzdržujejo se na osebna sredstva) se je 1890. leta izdalo iz vseh se potem v kak gorek kraj, v sobo, hlev, rastlinjak ali gnojno virov znašajočih 6,118.412 dolarjev, 5,119.096*68 dolarjev, več. let na posebno lahek način dobivajo zgodnji krompir. Celi gomoli zgodnjih vrst polože se v nizke košarice ali tru- koncem navzgor jeden poleg drugega. Košarice postavijo žice o gredo. Če je gorek solnčen dan, nese se košarica na solnce. Kadar se pa ni bati več mraza, se posade gomoli v zemljo, pri čemur je paziti, da se jim kali ne polomijo. Tak krompir ostalo je torej za 1891. leto 999.316 dolarjev. Šolsko v zemlji precej raste, dočim drugi dolgo leži, predno začne premoženje (zopet izključivši vseučilišča itd.) je znašalo 13,624.143 dolarjev, v tem številu je vrednost šolskih knjižnic s 579.659 dolarj i, učil 298.176 dolarjev in vred- poganjati. Na ta način pridelamo štiri tedne poprej krompir, nego na navadni način, kar se tudi splača, kajti zgodnji krom- nost poslopij in hišne oprave 12,746.308 dolarjev. Iz tega pir se najdražje proda. Proti kurjim boleznim. Angleški kokošarji polijejo 50 gramov zelene galice z moČno zredčeno kislino, da se raz-topi. Na to prilijejo še tri litre vode. To zmes pokrito hra-nijo in jo dajo vsak teden jedno žlico kokošim v vodo. Ce pa kokoši ne marajo jesti, dajo jim tega zdravila vsaki dan, pa vsaj na dva dni. se vidi, da je za vsacega otroka, ki hodi v šolo bilo pro-računjeno 21.78 dolarjev, izdalo se je pa 19.91 dolarjev. Poleg tega se je za vzdrževanje teh normalnih šol izdalo 208.250 dolarjev. Te normalne šole so učiteljišča j pečajo ali se samo s pripravljanjem učiteljev, dajo brezplačen pouk s triletnim tečajem in za vstop se zahteva dovršenje višje ljudske šole. Naposled vsaka grofija izda znatne svote za učiteljske shode, za to nakaže vsaka grofija na leto od t z 3000 do 20.000 dolarjev, in vsi stroški učiteljev in učiteljic združeni s temi shodi, se popolnoma poplačajo iz Poučni in zabavni del. teh vsot. Leta 1890. se je izmej 5434 učiteljev in uči Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) VII. (Dalje.) Izogibajoč še govoriti na splošno in dajoč prednost neoporekljivim faktom, izberem in navedem statistične podatke upravnikov narodnih šol v državah Kalifornija, Colorado Ohio 1 Severna Dakota in Massachussets. Izbral sem ravno te države, po jedno iz vsake skupine, na katere se običajno razdeljujejo Zjedinjene države, da tako podajem pojem o najraznovrstnejših krajih zveze, in jako obžalujem, da mi čas in prostor ne dopuščata, priobčiti nekatera mesta iz teh poročil v celoti, ker so jako poučna in daleč prekašajo vse pojmljivo Rusu. kar v tem oziru dostopno in Začnem z državo Kalifornijo. Poslednje poročilo se teljic jih 4995 udeležilo teh shodov » in šolski uprav nik te države vedno zahteva v svojem poročilu, da se vpeljejo posebni voditelji šolskih shodov iz oseb i ki mogle mej letom slediti za vspehom vzgojeslovnih stvarij v drugih zveznih državah in bi potem vodile učiteljske shode. To poročilo tudi zahteva, da naj se brez odla- šanja vpeljejo brezplačne knjige za učence. Sedaj ima kalifornijska država posebno tiskamo, ki stane 315.000 dolarjev in tiska vse učne knjige ter prodaja po ceni kolikor jo stanejo, poročilo pa gre dalje in zahteva brez-pogojno razdelitev brezplačnih potrebnih učnih knjig, skli-cujoč se na ugodne vspehe te sisteme v državah Massa-chyssets in M chigan in v vseh večjih mestih Nove An- glije Novega Jorka in Pensilvanije. tete: Vseučilišče kalifornské države ima nastopne fakul slovstveno s tremi oddelki, poljedelsko, rudniško tiče 1889. in 1890. leta. Po ljudskem popisovanji 1890. inženerstvo, zdravniško in lekarniško; poleg tega je pri leta je v vsej državi za šolo godnih otrok (od 5 do 17 tem zavodu zvezdarna Lickova. (To zvezdarno je zgradil let) 280.882, od teh jih je hodilo v javne šole 221 756 in podařil kalifornijski državi Lick, kateri je izdal zanjo z najdražjimi apa- in zasebne 21.460, torej vseh 243.216 učencev. Tako jih 700.000 dolarjev. Preskrbljena je 37.666 ni hodilo v nobeno šolo. Ker je v Kaliforniji že rati 7 mej drugim z največjim teleskopom na svetu, z nekaj let vpeljana občna šolska dolžnost, se to število ekvatorijalnim steklom 36 palcev. Lickovo truplo se je pojasnjuje v tem, da nekateri otroci ne začno hoditi v po njegovi smrti pokopalo p')d temeljem tega teleskopa.) šolo pred 6. ali celo pred 7. letom in nehajo s 14., 15. Za vstop na vseučilišče je treba dovršiti višje šole države. ali 16. letom, in da nekateri roditelji pošiljajo otroke v Pouk v njem štirileten in brezplačen ter dostopen za učne zavode na vzhodu ali pa celo v Evropo. Poleg tega oba spola na vseh fakultetah. Premoženje vseučilišča ceni so kitajski in indijanski otroci tudi všteti pri popisovanji, se na 6,953.779 dolarjev, v tem številu se neprimičnine, a jih izmej njih 3.424 ni hodilo v nobeno šolo. Za izobra- poslopja in aparati z 2,899.954 dolarjev, gotove glavnice ževanje vseh teh otrok je bilo 1890. leta 24 višjih šol z donašajo obresti 2,005.154 dolarjev in kapitalizacija več- 6 o/ o vseh učečih se, 1685 devetrazrednic, s 2414 0) nega zaklada kalifornské države s 2,048.690 dolarji. Ves- _ 126 učilišče je razdeljeno natri oddelke, gospodarska uprava, postavodaji izvrševalna oblastva države. Nezadovoljen je ki popolnoma samostojna, in štiri fakultete so v mesteci s sedanjim zakonom o občnem šolstvu, ker se ta zakon da Berkeley, štirideset milj od San Franciska, tri fakultete prelahko obiđe in zahteva, da se bistveno premeni, v Sanfrancisku, in zvezdarna je v grofiji Santa Clara na bode vplivnejši. On zahteva tudi brezplačnih učnih knjig gori Hamilton. Žal, da nisem mogel izvedeti, koliko zna- osnove višjih šol v vsaki grofiji, boljšega občevanja uči šajo vsi stroški, zvedel sem i da imajo štiri fakultě v teljev mej seboj po učiteljskih društvih in shodih, shode žava Colorado ima jako veliko tacih zavodov ; poleg vse- Berkeleyu na leto 220.000 dolarjev stroškov. Velikánská upravnikov soi y grofijah in večje število oseb z vzgoje-posestva v Berkeleyu z všemi poslopji in pripadajočimi slovnim izobraženjem v svetnih višjih učnih zavodi. Dr-ustanovami in ves gotovi kapital so podarili zasebniki. Leta 1884. je senator Zjedinjenih držav Leland od Sta ford jeden najbogatejših ljudij tihomorskega obrežja, , podařil učilišča vzdržuje rudarsko šolo normalko (učitelji šče) v spomin jedinega sina umrlega v mladih letih, državi Kaliforniji tri najboljša in najdražja posestva v vsej državi. Na jeden teh posestev Palo Alto 33 milj od dve obrtni šoli za moške in ženske in poljedelsko akade mijo. Leta 1890. je imela 72.483 za šolo godnih otrok1 starosti od 6 do 16 let, in od teh jih je 65.490 hodilo San Franciska je zgradil poslopje za vseučilišče î drugi ? jedno 55, drugo z 22 tisoči akri namenjeni sta za vzdr v ljudsko šolo. Za vzdrževanje teh zavodov (zopet izklju-čivši vseučilišče in vse druge višje učene zavode, vzdržu-joče se s posebnimi sredstvi) se je dobilo iz vseh virov žavanje tega zavoda. Posestvo Palo Alto bilo že davno 2,596.948 in izdalo 1,944.807 dolarjev. Na šolah je bilo znano po vseh Zjedinjenih državah zaradi tega i ker se 622 učiteljev s srednjo mesečno plačo 74.32 in 1753 uči- na njem rede najlepši konji, obsega 13 kvadratnih milj in tako ugaja, da bolje ne more svojemu namenu ustanovi na njem jedno največjih in najbolje oskrbljenih učnih zavodov sveta. Na njem so visoke gore z rudniki lepi gozdi in bogate doline, ravne rodovitne stepe j » in teljic s srednjo mesečno plačo 53.63 dolarjev. Izdalo se da se Je za vsacega za šolo godnega otroka 26.83 dolarjev j in na vsacega zares šolo obiskujočega učenca 29.69 dolarjev. Šolsko imetje v vsej državi je vredno 4,387.809 dolarjev. (Dalje sledi.) poleg tega je za jedno uro vožnje oddaljeno od metropole tihomorskega primorja mesta Santo Francisko. Ostali dve posestvi donašata gotovi in skrajno velik dohodek, ker sta v središči najboljšega poljedelskega delà Kalifornije. Poučni in zabavni drobiž. Oporoka pisateljeva. V Peterburgu umri pisatelj Vsak njih kos je dobro obdelan, na jednem teh posestev Nikolaj Semenovió Leskov v 64. letu in zapustil nastopno opo- roko : 1.) Moje telo naj se po smrti razpara, da se dožeue vzrok moji srčni bolezui, za katero sem bolehal, da si so zdravuiki trdili, da je moje srce zdravo. 2.) Moje truplo naj je vinograd s 4000 akri. Jako težko je le približno po-vedati vrednost teh posestev ; v vsakem slučaji so vredna več milijonov dolarjev. se skromno in na najceneji način pokoplje. 3.) Kake po- Gotovino za prigotavljanje posestva Palo Alto in za sebne ceremonije in shodi pri mojem truplu naj se opuste, zgradbo vseh poslopij in nakup učnih aparatov tudi truplo naj se dene takoj v krsto, ko so ga zdravniki razpa- podaril Stanford. Koliko znašajo vsi ti stroški, ni znano. Oskrbovanje vseučilišča ima v rokah odbor 24 članov i rali. 4.) Pri mojem pogrebu naj se opuste vsi govori. Dalo se pač mnogo slabega reci, a hvale in obžalovanja ne zaslužim* 5.) Posebnega mesta za moj grob ni treba izbirati, katere je sprva imenoval za vse življenje sam Stanford ker je popolnoma vse jedno, kje je moj grob. 6.) Na moj izmej mož najbolj znanih po vsem tihomorskem primorji po svoji izobraženosti in nravstvenih svojstvih. Ta odbor je s posebnim zakonom uvekovečen in popolnuje se tako, da po smrti kakega člana odbor sam mu odloči nasled-nika. grob križ. naj se ne postavlja druzega spomenika, kot lesen Najboljši stavitelji vsega sveta so so poklicali, da v nekem gozdu Ko ta križ strohni, lahko bodo postavili druzega. Ce ga pa nikdo ne postavi, bode pa to znamenje, da so me poza-bili. Redko žival. Blizu Eadgone na Štajarskem so te dni ubili velicega divjega merjasca. ta žival je že so napravili nacrte. Aparati in učne priprave po najno- )ako redka v naših krajih. vejših zahtevah znanosti v Evropi in Ameriki so se zvo- zili v Palo Alto v popolnjenje kabinetov in laboratorij; na stroške se ni nič ozii Plače proíesorjem so se do ločile take da je novo vseučilišče moglo si pridobiti es £ mmm Ý/CC Novice. mg takoj največje učenjake v Ameriki m po sedemletnem neprestanem delu se vseučilišče Stanfordovo otvorilo Osobne vesti. C. kr okrajni glavar Ferdinand dne 1. oktobra 1891. 1. s 40 profesorji in 480 dijaki. Po svojem bogastvu, po stavbah in uredbah, po popolnosti in lepoti učnih sredstev je to vseučilišče gotovo prvo na marki Grozani v Postojini je premeščen v Ljubljano kot vodi- telj okr. glavarstva ljubljanske okolice. C. kr. vladni tajnik gosp. Viljem vitez Laschan pride kot vodja okr. glavarstva v Postoj i no. kr. vladni tajnik baron Schonberger, vodja svetu. Kalifornija se nadeja, da v krátkém zavzame mesto, okrajnega glavarstva v Krskem, je imenovan c. kr. okrajnim kakoršno mu gre, kot razširjevališču znanosti. glavarjem ondi. imenovan hišnim zdravnikom v gradu mestni fizik g dr. Kopřiva Namesto umirovljenoga gosp dr. Eisla je v kaznilnici na ljubljanském Poročilo upravnika narodnega izobraževanja v državi Colorado za 1889—1890. leta je zato zanimivo po njega predrznih zahtevah in tonu. Očividno toži upravnik društvoma v Ilirski Bistrici in Mojstrani po 100 gld Presvitli césar je podařil prostovoljnima gasilnima — Družba sv. Cirila in Metoda si je nabavila jako pripravnih in ob enem lep ih nabiralnikov za na mize. Trdno upamo, da bodo ti nabiralniki v oskrbi čč rodoljubkinj in ro-doljubov družbi na mnogo korist. Naročati pa naj je blagoiz-volijo naše podružuice ali tudi posamezniki ne pri podpisanem vodstvu — ampak pri bukovezu Ivanu Bonači, Ljubljana, Še-lenburgove ulice. Nabiralnike prepuščamo in pošiljamo pre-Jemnikom brezplacno — so pa družbina lastnina Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Slovenske sole v Gorici. Čuje se, da je naučno ministerstvo že zaukazalo mestnemu magistratu goriškemu, da mora ustanoviti slovensko ljudsko šolo. — Goriški deželni zbor se baje skliče mej veliko-tiočnimi parlamentarnimi počitnicami na izređno zasedanje, da reši deželni proračun. — V poslanski zbornici je dne 27. t. m pri raz-pravi o proračunskem provizoriju mcčno šibal koalicijo mlado-češki poslanec Eim. mej drugim tudi zaradi vladnega postopanja na Primorskem, Koroškem in Spod. Štajarskem Oštro je grajal vlado, ki to-li brezobzirno postopa napram Slovencem. — Volilna reforma. V državnem zboru je predvčeraj ministerski predsednik knez Windiscbgrátz se izjavil, da delà v pododseku dobro napredujejo in je upanje, da se še v tej zakonodavni dobi predloži državnemu zboru nacrt novega volilnega zakona, da ga razpravlja. Častnim občanom je občinski zastop na Vačah imenoval nač laika cestnega odbora in posestnika gosp. Janeza Jeretina v priznanje njegovih zaslug pri zgradbi ceste. — Dopolnilne volitve v mestni zbor ljubljanski se bodo vršile za tretji razred dne 22 , drugi razred 24 in prvi razred dne 26 aprila t. 1. — Pri volitvah v okrajni zastop na Ptuji na Štajarskem so zmagali zopet narodnjaki. Nemškutarji so vse moči napeli, da bi si pridobili večino. V okrajnem zastopu je 22 S loven ce v in 17 nemčurjev, eden član je nevtralen. Prave neustrašene narodne viteze se je pri volitvi izkazalo 40 volilcev. Narasla je namreč Pesnica tako močno, da so dotič-niki morali isto prejezditi, če so hoteli na volišČe. To se pravi neustrašena zavednost — V kuratorij za slov. višjo dekliško šolo je občinski svet ljubljanski volil občinske svetnike gg. : dr vit Bleiweisa, župana Grasselli-ja, prof. Orožn-a, ravnatelja Senekovič a (načelnik), ravnatelja Šubica, Valentinčiča in ravnatelja H ubada. — Umrla je dne 23 t. m. v Vrbi na Gorenjskem v svojem 83. letu najstareja sestra knezoškofa Ivana Zlatoustega, Mina Pogač.ir. N. v m p. — Šolski vrtovi. Deželni šolski svet kranjski je izdal navodilo za ustanavljanje, gojitev in porabo šolskih vrtov je razposlal okrajnim šolskim svetom, da je razdele mej krajne šolske svete in šolska oblastva — Ozimina posebno rž je baje letos slabo prezimila pod velikim snegom. Po najveČjih krajih bo treba znova preorati in sejati. Koliko delà pač bo to kmetu prizadjalo! — V 8 dneh peš iz Prage v Trst je přišel te dni 241etni delavec Fr. Kalmus Siromak je imel vse zatekle noge. — Ponarejeni srebrnjaki. Zadnje tri mesece izdalo se je v Kamniku in okolici več ponarejenih srebrnih goldinarjev. Ponarejalce in izdajalce so zasačili v okolici kamniški in jih zaprli — Nov poštni urad začne poslovati z dnem 1. aprila t. 1. v Veliki Loki pri Trebnjem. — Pazite na otroke ! Delavčeva žena Marija Kam-j>are v Tržiču na Gorenjskem je dne 23. t. m. šla v gozd po drva in pustila brez varstva doma svojo 91etno hčerko in šest-mesečnega dojenčka. Deklica pa je šla iz doma in pala z mostu v potok in utonila. — Sežiganje šote na ljubljanskem barji je deželni .odbor dovolil letos do 15. maja. — Mlada tatinska družba. Mestna. policija ljubljanska je prišla na sled mladi tatinski družbi obstoječi iz 23 fantov starih od 10 do 15 let. Beračili so pod raznimi pretvezami po hišah in pri tej priliki krali. Prežalostna resnica, da so že taki mladici podvrženi to-li grđemu hudodelstvu — tatvini ! — Oběsil se je v noci 25. t. m. v Ljubljani 191etni mesarski hlapec Lenart Končar iz Trebeljevega na Dolenjskem. Našli so ga v drvarnici svojega gospodarja obešenega. Ne-srečnež ni bil baje prav normalaega duševnega stanja. — Povodnji. Česar se je bilo bat', se je zgodilo. Vsled tajanja prevelike množine snega, kateremu se je pridružilo minoli ponedeljek in torek še nepotrebni dež, nastale so povsod velike povodnji. Ljubljansko barje je pod vodo. Isto-tako so stopile čez struge Sava, Sora, Bistrica itd. in preplavile obrežje. Vsled povodnji čuje se tudi o več nezgodah. Neka gospodinja iz Iške Loke na ljubljanskem barju je šla z vozom v Ljubljano. Konj je z preplavljene ceste zašel v graben in vtonil, ona se je s silo rešila. Ob železnicah in cestah se vsiplje vsled prevelike moče bregovje, kar je posebno na dolenjski železnici v par krajih provzročilo znatno oviro glede ž^lezniškega prometa. Voda je sicer zadnja dva dni malo upala, bati se je pa, da ne bi pricelo zopet deže-vati in bi potem vode še silneje narastle. — Tudi iz drugih krajev tako iz Ogerske, óeške, Moravske i. dr. se čuje o velikih povodnjih — Poboj. Dne 24. t. m je 22 letni gozdarjev sin Anton Pugel iz Čušperka pred Svetlinovo gostilno v Mali Račni pretil s polenom oborožen želez liškim delavcem Finku, Novaku in Brelihu iz Male Račne, da bo enega teh ubil. Fink in Novak sta zgrabila Pugel-na in mu vzela poleno, na kar sta se podala v Svetlinovo gostilno. Pugel pa je letel domu po ojster noi ter kmalu na to prihitel s tem tudi v gostilno. Tja přišedši je zopet pretil z nožem, na kar sta ga Fink in Novak zgrabila in mu hotela nož vzeti, pri kateri priliki je pa Pugel Fjnka z nožem tako v trebuh sunil, da je ta vsled poškodo-vanja drugi dan umri Tudi Novak je močno obrezan na roki. Pugelna so izroČili sodišču Lep podpolkovnik. Podpolkovnik vitez Schonfeld je častnik v pokoji, in pri njem je služila za kuharico neka Ketzlik, ki pa ni znala dovolj ceniti sreče, da kuha za plemenitega pod-polkovnika in njegovo soprogo rojeno groíinjo Heiniger de Eriswegl. Odpovedala je službo. Podpolkovnik in pod-polkovnica stâ sklenila še pokoriti zaradi tega kuharico. Pregovorila sta postrežnico Ano Stromm, da bode pred sodiščem pričala, da je kuharica pred letom z ne-kimi besedami razžalila cesarja. Vitez Schonfeld je na-znanil svojo kuharico pri policiji na Dunaji in začela se je preiskava, če tudi je bila čudna, da se je vsa stvar naznanila še le čez jedno leto. Pred preiskovalnim sod-nikom je Ana Stromm res izpovedala, da je kuharica se zakřivila razžaljenja cesarja. To izpoved je potrdila tudi grofinja, ki je trdila, da jej je strežajka brž tedaj pravila, ko se je to zgodilo. Vspeha pa vendar podpolkovnik in njegova plemenita soproga ništa dosegla. Strežnica Stromm se je pre-mislila in je pri glavni obravnavi, ko je bila poprej pri izpovedi izpovedala, da njene izpovedi pred preiskovalnim sodnikom niso resnične in da sta je le podpolkovnik in podpolkovnica pregovorila, kako da naj priča. 128 Sodišče je kuharico oprostilo in podpolkovnik in dni bili obvarovani pred lakoto. Eadovedni smo, ako bode njegova soproga sta ostala v blamaži. Ana Stromm je pa prišla sedaj pred sodišče zaradi nastopajoči 20stoletni vek še več enacih porok doživel ? krivega pričevanja. Pred sodiščem je natančno naslikala, da naj kako sta jo obdelovala podpolkovnik in soproga, krivo priča, strašila je celo, da pride v zapor, ako bode močno narašfiajo! Povodnji. Vsled dežja so velike povodnji na Ogerskem, v Galiciji, Šieziji, na Moravském in Češkem. V se reke drugič drugače izpovedala nego je prvič. Njej pa vest ni dopustila. Vzlic temu je bila postrežnica obsojena v štiri najstdnevno ječo zaradi krivega pričevanja. Podpolkov tej obravnavi ni bilo. Sodišče tudi ni našlo po nika voda ga povabiti, če tudi je zagovornik to zahteval. Zagovornik je celo trdil, da sta gosp. podpolkovnik in nje- Pobegel slepar. Y Lodzu je trgovec Herman Lo-enfich poneveril 15.000 rabljev in jo pobegnil. Delavski izgredi. V neki žganjariji na Dunaju je te dni někdo s krožnikom ranil nekega dninaija. Dninar je krvav odšel iz gostilne in zunaj pravil ljudem, kaj se mu )e zgodilo. Več delavcev se je takoj zbralo, napali so žganjarijo, razbili vsa okna in opravo. v rud^ Nesreča v rudniku. Y Szelneg Banji se gova plemenita soproga že več ljudij po nedolžnem spravila v ječo in celo navel neki slučaj. Tudi je zagovornik niku ponesrecilo šest delavcev, ker se sodišče opozarjal, da je nagovarjanje k krivemu pričevanju Mel delavci je zaradi tega zavladala velika razburjenost. je utrgala neka vrv. tudi kažnjivo, a sodišče, oziroma državno pravdništvo ni našlo dovolj povoda postopati proti vitezu Schonfeldu menda zaradi tega, ker Ana Stromm ni v nobenem oziru dovolj zanesljiva priča. nika Nezvest odvetnik. V Budimpešii zaprli so odvet dr. Ignacija Feina, ker je poneveril svojim klijenton* častjo Vprašanje je pa vsekako, če se strinja s častniško , da mož s takimi lastnostmi, kot je Schonfeld, še nosi častniško sabljo. Poroka Ane Gould. Poroka Ane Gould vršila se je Nev Jorku na jako potraten način, mož, ubog plemič, jo velja dva milijona dolarjev gotovega denarja, poroka pa še več. Ni hranila hčerke starega Goulda novcev pri poroki, samo obleka ne- poslopje na vogalu v Novem Yorku-so imeli podreti, poslo- mnogo denarja. * L . . Is . " 1 w Strašen dogodek. V Veliki Kaniži je blaznec v bolnici pobil s polenom na tla stražnika, ko mu je ta prine3el za-jutrek, in potem mu z nožem izkopal obe očesi. Blaznec je potem šel iz svoje sobe in drugim ljudem mirno pripovedovaly da je stnžnika ubil. Seveda so blazneca přijeli. Pogumen princ. Hesenski princ Viljem je z lastno nevarnostjo rešil te dni iz vode neko žensko. Videl jo, ko je £ samomorilnim namenom skočila v vodo in je skočil takoj za njo ter jo potegnil iz vode. Selo razrušeno. Velik kos zemlje se je utrgalo blizu Piecenze na Laškem in popolnoma razrušilo kraj Bilazo. delavcev usmrtenih, 20 poškodovanih. Staro veste jo veljala 50.000 dolarjev, cvetlice, s katerimi valo je pri tfm vtč delavcev, v petek bila Gouldova hiša ozaljšana so veljale „samo" 25.000 dolarjev, najboljša gospoda je imela pri obedu vso po-sodo zlato. Med dařili neveste so se nahajale zelo drago- marca zjutraj okohr 9. ure pa se je podrl velik del poslopja z velikim ropotom, ljudje so zakričali iz bojazni in pod razvalinami je ležalo zasutih več delavcev. Na pomoč so prihiteli gasilci, policaji m ambulance in pričeli razkopavati razvaline in to še tem hitreje cene stvari kakor lišp francoskega kralja Henrika IV. in ker se je bilo bati, da se še drugi del poslopja ne podere; Katarine Medici, kateri velja 125.000 dolarjev, pas vre- izpod razvalin den 35.000 dolarjev, žličica za sladčice vredna 5000 do- so izkopali 4 trupla delavcev, blizu 20 pa težko poškodovanih, od teško poškodovanih so v teku dveh larjev, biseri 50.000 dolarjev, glavnik z diamanti 10.000 dolarjev in druge „malenkosti". V hiši je švigalo polno dni še trije umrli Na mesto nesreče sta prihitela tudi dva katoliška duhovna iz bližnje cerkve in dělila težko poškodo-vanim in jednemu umirajočemu sv. posljednjo popotnico. Požar. Blizu St Vida na Koroškem je dne 10. ker Gouldi sami sebi ne verjamejo in so uprav t. m. pogorela hiša z gospodarskimi poslopji. Predno so ljudje prihiteli na pomoč, je bilo vse v plamenu in se ni več dalo detektivov (bričev), da so nadzorovali, da ne bi kdo kaj ukral. vsled tat vin in goljufij bogati postali. Gospa Gould si naročila obleko, nogo vice, srajce in take stvari, veljal pa je kak kos po več sto dolarjev, pa zakaj ne, vsaj se za ta denar ni nihče drugi trudil nego delavci. Seveda po- rešiti. Ljudje, so spali, so se komaj iz hiše rešili. Zgorela 17 goved, 1 konj in 23 ovac. Napaden policist. V Brnu so tatovi jeli streljatr licija bila tudi delavna m stražila pazno î da se na nekega policista, ko jih motil pri delu, ko so hoteli vlomiti v neko prodajalnico. Ko so slišali streljanje, prišli so ne bi kak nepoklican gost vsilil v hišo, cei oddelek po- drugi policisti na pomoc in tatove pregnali. Přijeli niso nobe- licajev s kapitanom na čelu je stražil bogataše. Nekaj dobrodelnega so pa Gouldi na dan poroke Anice z „suhim grofom u vendar storili, pogostili so 1000 ubozih dec s nega, ker so tatovi prehitro jo pobegnili, videč, da ni varno-čakati. Velika nesreča. Dež je močno přemočil Kalva- slaščicami kandy čokolado itd., kakih 80 otrok pa se rijsko goro pri Ti tlu in je vsled tega ondu zemlja se- usadila. Podsulo je veliko gostilno pod goro, v kateri je bil ravno ples. Gostilnicar in štirje otroci so ušli. Njegovo ženo, sredo sta se odpeljala Anica, oziroma grofinja Gould natakarice in goste je pa podsulo. Ljudje so hitro prihiteli na ni hotelo dotakniti teh „velikodušnih" milijonarskih daril tudi in njen soprog s parnikom Nev Jork proti Parizu ta dan je velik oddelek policajev gledal, da je vse v redu ko pomoč, a so izvlekli iz pod rozvalin le že več mrličev. j šla kapitalistična gospoda s plavo krvjo na ljudij Pregnanci v Sibirijo. Rusiji so lani 11.580 pregnali v Sibirijo. Mej temi 8831 pravoslavnih, dijo. Ako bi imelo ubogo nevjorško ljudstvo to svoto za 1224 mohamedancev, 810 židov, 506 katolikov, 247 lute vsakdanjo potrebo, bi lahko v marsikaki družini po 14 ranov, 119 razkolnikov, 35 gregorijancev, 30 skopcev in 51 paganov. — Sleparici. V Lineu, zaprli so dve ženski, namreč fíoprogo nekega íijakarja Ano Hofwinner in postrežnico Ros-^enauer, ki sta na razne zvite načine osleparili za 20000 gld. Jedna ženska jima je zaupala vse svoje premoženje 8600 gld. ____v — Neprevidna zvijača. Blizu Ormoža na Stajaskem je neki kmet opazil, damu nekdo krade drva. Zavrtal je neko poleno v skladovnici, in vanj del smodnika in ga zabil Kmalu se je slišalo, da je pri nekem vincarji razneslo peč — Osodepolna zmota. V Plznu na Českem je jed-najstletna deklica bila bolna za legarjem. Po zmoti dajo jej nekega dne namesto zdravila zgoščene karbolove kisline in je vsled tega umrla — Zavratni umor. V Novi Pesti sta te dni zavratno napala dva neznana moža, dva brodarja ju umorila in oropala potem pa pobegnila. — Nesreća na kolodvorih V postaji Prinzensendort na železnici Dunaj-Solnograd se je pri premikanji na kolodvoru razletel kotel lokomotivi. Jeden kurjač je ubit, strojevodja pa nevarno poškodovan. — V Viehofenu se je pa razletel kotel lokomotive osebn<-ga vlaka, ko se je ta ravno imel odpel ati. KurjaČa. strojevedjo in jednoga sprevodnika je raztrgalo na kosce Vlak ni skočil iz tiru, le prvi voz je poškodovan. — Umora iz ljubosumnosti. Laberant Besel na Dunaji je umoril z nožem zavratno klucavničarja Josipa Morica Oruna Oba sta bila zaljubljena v jedno deklico. — V Linci je iz ljubosumnosti umoril mesarski pomoćnik Rudolf Eder svojo ljubico Ano Lehner. Dvakrat jo je zabodel v vrat z oštrim nožem. — Nameravani umor. V Berolinu je naznanil neki mož, ki je že bil nekaterikrat kaznovan pri policiji, da ga je neki krtačar prosil, da umorita in oropata neko posestnico, toda še le po 1. maji, ker do takrat ona dobi mnogo denarja. Krtačar mu je pa povedal, da morata poprej še nekega P. spraviti s sveta. Tega je on že poprej prosil, da mu pomaga pri «moru. Če sedaj posestnico umorita, bo on utegnil njega su-miti. Zato ga odpeljata v neki gozd, kjer ga zastrupita Vza-ineta seboj dve steklenici žganja. V jedni steklenici bode za-strupljeno žganje s cijankalijem Iz prve steklenice bodo pili vsi trije iz druge le P. dasta piti. Drugi dan šli so zares v gozd, sledila jim pa bo policija in krtačarja prijela. Pri njem je našla dve steklenici žganja in škatljico cijankalija, -će je zastrupljeno žganje, bode pokazalo kemiČno preis-kavanje. M — 67 dnij v snegu. Na Novega leta dan so šli trije črevljarski vajenci iz Košic v vas Silva-Apali, kjer so ieden večer preživeli. Pozno v noč se napotijo prec»j pijani v mesto. Dva sta sreČno šla, Če tudi je močno medio, tretji se jima je izgubil, zastonj so ga drngi dan iskali, ker ga je za-medio s snegom. Dne 17. t. m. so ga našli mrtvega, ko je sneg skopnel Konstatovalo se je, da je bil nesrečnež pijan, pádel in se pobil, potem pa na mestu zmrznil, in ga je sneg pod sul, * » — Pogumno dekle. Kralj Humbert, je te dni gospo-dičino Piermattai Gentille odlikoval s svetinjo za hrabrost To ;Sedemnajstletno dekle se je nekoč sprehajalo pred domaČo hišo v Rimu, kar zasliši, da nekdo kliče na pomoč. Hitela je proti glasu. V sosednji hiši je klicala na pomoč inženerjeva soproga Vercelloue, ker jo je napal neki ropar in jo že večkrat ranil z bodalom. Ko je prišla gospodicina Gentille na pomoč in ro-parja dobro otepla, je ta pobegnil. — Zaradi dvoženstva obsodili so nedavno na Grškem -sedemnajstletnega Demostona Geratinisa v petletno ječo. Po-izabil je bil, da ima v Atenah že ženo in otroke in se je v nekem drugem mestu oženil. — Samomor. V Gradci ustřelil se je 441etni črko-stavec Ant. Gorišek Ker je živel v dobrih denarnih razmerah ,in v prijateljstvu s svojo ženo, sodi se, da je zblaznel. — Potres. Vsled potresa se je v vasi Fiorano na Laškem podrlo dne 11. t. m. 10 hiš. Ljudje so se pravo-časno řešili, a izgubili so vse svoje premoženje. — Najstarši mož v Nemčiji je baje neki trgovec Salomon Hirsch v Mroschenu. Te dni je slavil 114ti rojstni dan. Sedaj je še čil in sploh živi jako zmerno. — Pijani voli. V Monakovem iuieli so voli pel jati iz neke pivarne voz na kolodvor. Močno so se opotekali in naposled pali na tla. Živinozdravnik je bil kmalu na lici mesta in konštatoval, da so voli zdravi, toda pijani. Napili so se bili iz nekega škafa pri pivarni piva. V — Čudna smrt. V IVrlagu so v jedni hiši zbolele tri osebe za plučnico, mati, sin in sinaha. Predzadnjo nedeljo je umrla mati ob osmih zvečer, sin drugi dan ob dveh zjutraj in sinaha ob petih zjutraj Sodi se, da se je lekarničar zmotil v zdravilih. — Policist — požigalec. V Reki so zaprli nekega policista, ki je zažgal zalogo jute, katero je imel stražiti. Po-«kušal je menda, če se juta zares tako rada užge. Sedaj pa svoje delo v ječi premišlja. . - ' ~ — Župan — goljuf. Dr. Jobst župan v Brezah na Koroškem je poneveril 20.000 gld. Našli so mrtvega v vodi pri Krumfeldu Denar je zapravil z raznimi športi. — Plaz. V Kotteneggu pri Ottersheimu je dne 20. marca plaz odnesel neko hišo in podsul tri ljudi, katere so mrtve izvlekli — Eksplozije dinamita. V Emenerichu se je užgalo več dinamita, katerega so nedavno bili spravili z neke ladije na suho. Skoro vsa stekla v oknih so popokala in tudi druge škode je dosti. — V Keckenu je na neki ladiji unel se dinamit in jo je popolnoma razneslo. Ladija, ki je bila zraven, je pa začela goreti. DaleČ na okrog so se podrle ali vsaj močno poškodovale vse hiše Ljudje so mislili, da je potres. — Umor v Kalladorfu. Preiskava zaradi tega umora, ki se je vsled izpovedi Franc Vondraška morala ponoviti, se je koncala in se bode obravnava v kratkem vršila zopet jedino proti Vondrašťku pred istimi porotniki, kakor v prvič. Preiskava je pokazala, da ni povoda proti Mathesu naperjati zatožbe — Pogrezanje zemlje pri Grahovem. Pri Gra-hovem na Hrvatskem se zemlja močno pogrezuje in več hiš je v nevarnosti Komisija je šla na lice mesta, da ukrene, kar je potreba. — 22.000 gold, poneveril in pobegnil je poštni uradnik Klopser v Gyôru na Ogerskem. Klopser ima še le 25 let in je židovske vere. Poskušen dinamitni napad. V Eserep-Varaliji na Ogerskem je neki Josip Molmo po noči hotel razstreliti z dinamitom hišo kmetu Parfussu. Kmet ga je pri tem zasačil in ga s sekiro ubil — Priležnico umoril. V Orolik na Hrvatskem je neki Ivan Čeklja se priselil iz Bačke s svojo priležnico Ano Rac Zadnji čas se ga je pa Ana Rac naveličala in si izbrala za ljubimca kmeta Stefana Stojanovića, in se preselila v njegovo hišo. Ivan Čeklja jo je pa poiskal v novem stanovanji in jej préparai trebuh Na to je pobegnil, a ga je vendar že dobila policija — Samomor škofovskega uradnika. Iz neznanega uzroka se je ustřelil uradnik nadškofa kneza primasa v Ostro-gonu Adolf Emerich v nadškofijski palači. — Ukradena velikánská kaca (boa). V Miskolzcu so tatovi po noci ukradli posestniku menežarije veliko kaco, ker so menda mislili, da je velika klobasa. Posestnik menežarije je prosil, da straža bolje pazi, ker sicer mu utegne kdo po noči še oba leva ukrasti. 130 Roparji. Udishari blizu Tillisa so roparji oropali neko továrno, jednega člověka so težko ranili, druzega poškodovali. Tržne cene. Streljali so tudi na dva vlaka, sreči niso nobenega poškodovali. sta bila na postaji, ali gld V Ljubljani dne 13. marca 1895. Pšenica gld. 7*50 kr.T . 6*50 kr., ječmen gld. 7*50 kr., oves. gld. 6*50 kr.f Nakrat postal miljonar. Berol. natakar Switalski, ajda gld. 7'25 kr., proso gld. kr., turšica gld. 7*40 kr.y že tri mesece ni imel nobene službe in živel v najveČj s svojo druž šcini. je nakrat postal milijoner. Doma je v Kobalnici na Poznanjskem in je imel enega brata je v mladih letih zapustil dom in on ni več slišal o njem. Ko je brat njegov odšel od doma, se je Hieronim Switalski vrnil domu in dobil službo oskrbnika pri grajščini nekega Kantza. Tako se je prikupil gospođarju, ki ni imel otrok, da ga je posinovil. Ko je Kantz umri, je posinovljencu zapustil vse svoje premoženje Hieronim se pa ni ženil in tudi po bratu ni popraševal. Pred dvema letoma je pa umri brez oporoke. Sodišče je iskalo dolgo zastonj dedičev in še le te dni je iz-vedel za to njegov brat, ko je sodišče v nekem berolinskem listu razglasilo poziv, naj se dediči glase. Oglasil se je in sedaj podeduje posestvo, uredno nad milijon mark. leča gld. 15 kr., grah gld. 14'— kr., fižol gld. 12 kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srećke. V Brnu dne 27. marca t. 1. : 26, Na Dunaji dne 23 marca t. 36, 25, 73, 52. 1, 26, 10, 47 V Gradci dne 23. marca t. 1.: 67, 39, 20, 11, 14 M 4 M > i ^ nn pvn M P* ■ a^^ ^^ ^^ si g Si i priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani belca (šimeljna), nizke postave, turčina, pohlevna ^Koaaaé ii M M M m čilih nog torej za vsacega gospođa dobra. Srednje starosti in za srednji kup. Prodajala se bodeta v Ljubljani dne bilo moč dne . aprila marcija na semenj tako velikega snega. > priti ker ni zaradi O Jožef Strah, Mirna. '.f I »I M • II • ď IM«M I ft! B » Kupuj pri trgovci, ne pa pri branjevci" pravi star pregovor. To se laliko uporaMja na moje podjetje. kajti tako velika trgovina, kot je moja, ima vsled kupovanje velikih množin blaga za gotov denar in drugih prednosti nizke stroške kateri so naposled le kupovalcu v korist. >cliiitzmarke. Mlčnl vzorci zasebnim kupovalcem zastonj in franko. Bogate vzorěne knjige, kakoršnih še nikdar ni bilo, za krojače nefrankovano. Blago obleke. (7) Peruvien in dosking za visoko duhovščino, predpisano blago za uniforme c. kr. uradnikov, za veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za bilard in igralne mize, prevlake za vozove. Največja zaloga štajavskega, koroškega in tirol-skega lodna za gospe in gospode po izvirnih tovarniških cenah, kar tudi 20kratno združenje ne more dati. Peri I no blago, potni pledi od 4 do 14 gld itd. Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno, pošteno, trdno, čisto volněno sukno ne cene cunje, .. da se jedva splača krojač, priporoča Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) 9 največja zaloga sukna v vrednosti i 2 milijona goldinarjev Pošilja se le proti povzetju ! Svarilo : Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo pod znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati. Da se bodo vsi p. n. kupovalci škode varovali, naznanjam, da takim ljudem na nob en način robo prodajem. prirejene od lekarne k „Angelj Varhu Brady v Kromerižu (Moravsko). kapljice so vže starozanesljivo in znano oživljivo in krep- prebavanje. čilno zdravstveno sredstvo želodec Samo prave so z zgoraj stoje co varstveno znamko in podpisom. Cena: stek. i dvojne stek. 70 Vsebina naznanjena. Marijaceljske želodečne kapljice prave dobe : Ljubljani: v le Er. Beccarich; lek. Piccoli in lek. Svoboda ; v Postoj ni : Skofji Loki: Karl Fabiani; v Radov- Ijici: v lek. Aleks. Roblek; v Novemmestu: Črnomlju: v lek. J.Blažek; v Ribnici: lek. J. Močnik . Jos. Ančik. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki