Poštni urad !021 Ceiovee — Veriagspostamt ?02t Kiag enturt
tihaja v Ceioveu — Erscheinungsort Ktagenturt
Posamezni izvod t.M šii., mesečna naročnina 5 šiiingov
P. b. b.
;
:
i
K
r
)-
P
it
'0
ii-
CC
0'
)'*
e*
iP'
.Si
)d-
H'
ij"
e!
v"
.6"
.F
Ob eska!aciji nemškega nacionalizma na Koroškem:
-MERA JE ZDAJ POLNA!-
V boju za pravice se bomo koroški Siovenci obrniii tudi na mednarodne forume
V sredo zvečer, na ob!etnico podpisa skupne Spomenice koroških Stovencev in spričo nevarne zaostritve poiožaja v de-že!i, se je v Ceiovcu zbra!o več kot sto odbornikov Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev ter v njih vključenih organizacij na posvetu, kjer so kot predstavniki siovenske narodnostne skupnosti izraziti svojo zaskrbijenost zaradi sedanje eska!acije nemškega nacionatizma ter sk!epa!i o potrebnih ukrepih. Posvet je bi! odraz živega zanimanja naših !jud! za dogodke v de-že!i, bi! pa je tudi izraz od!očne vo!je in pripravtjenosti, da se za obstoj in nada!jnji razvoj našega živ!ja borimo z vsemi močmi in sredstvi.
Na zborovanju so bili dogodki zadnjih dni in tednov podrobno analizirani ter navedeni številni konkretni primeri zastraševanja ter psihičnega in tudi fizičnega nasilja, ki mu je zdaj izpostavljen slovenski človek na Koroškem. Poudarjeno je bilo, da protizakonita gonja proti dvojezičnim napisom v resnici ni naperjena proti napisnim tablam, marveč proti Slovencem in njihovim pravicam. Zaradi tega se naš človek čuti dejansko ogroženega ter živi v stalnem strahu za varnost življenja in imetja.
Kljub temu pa smo koroški Slovenci tudi v teh nevarnih dneh o-hranili treznost ter gre zasluga, da ni prišlo do krvavih spopadov, predvsem nam in nikakor ne varnostnim organom, ki nasprotno so s svojim pasivnim zadržanjem in nerazumljivim dopuščanjem kršenja
zakonov nacionalistične elemente le še vzpodbujali v njihovem kaznivem početju.
Sploh smo koroški Slovenci v vseh teh letih — tako je bilo ugotovljeno na posvetu — pokazali zvrhano mero potrpljenja. Toda zdaj je ta mera polna; zdaj se ne moremo več zadovoljiti z obljubami in lepimi izjavami — zdaj morajo končno slediti tudi dejanja. Ker pa vidimo, da je ob sedanji eskalaciji nemškega nacionalizma prešibka celo vlada, da bi ukrotila nestrpneže, bomo koroški Slovenci prisiljeni iskati pomoč tudi izven naše države, v mednarodni javnosti in pri mednarodnih forumih.
V tej smeri je bila na posvetovanju poudarjena zlasti potreba, da se obrnemo na države podpisnice in sopodpisnice avstrijske državne
pogodbe ter jih opozorimo na neizpolnjena določila člena 7, hkrati pa seznanimo z zadnjimi dogodki na Koroškem. Prav tako pa je bilo govora tudi o možnosti, da bi — kakor svojčas južni Tirolci s pomočjo Avstrije — spravili naš problem pred Združene narode. Sklenjeno je bilo, da tozadevno zaprosimo za podporo Jugoslavijo kot državo matičnega naroda, ki je pristopita k avstrijski državni pogodbi in ima zato ne le pravico marveč dolžnost, da se zavzema za svoje manjšine v Avstriji.
Na mnogih drobnih primerih je bilo opozorjeno na široko razpredeno dejavnost nacionalističnih krogov, ki so se v zadnjem času posluževali tudi zelo nevarnih groženj. Značilen za vse druge naj bo primer neke podjunske vasi, kjer je na predvečer 10. oktobra eden izmed .domovini zvestih" dovolj jasno in nedvoumno povedal: .Danes morajo pasti zadnje table, potem bomo likvidirali še zadnje partizane in koroško vprašanje bo rešeno!" Skozi vso razpravo pa se je kot rdeča nit vleklo ime vodilne protislovenske hujskaške organizacije — Heimatdiensta ter je bilo poudarjeno, da bi morali biti zadnji dogodki dovolj resno opozorilo oblastem, da v smislu člena 7 prepovedo take organizacije.
Po drugi strani pa je bilo na posvetovanju izrečeno tudi priznanje
Resoiucija
sprejeta na posvetu predstavnikov koroških Stovencev
Odbornik! Narodnega sveta koroških Siovencev in Zveze siovenskih organizacij na Koroškem ter v njih vkijučenih organizacij, zbrani na skupnem posvetu dne 11. oktobra 1972 v Ceiovcu, kot predstavniki siovenske narodnostne skupnosti z ogorčenjem obsojamo od nemških nacionaiističnih organizacij organizirane pogrome proti minimaini izvedbi doiočii državne pogodbe o dvojezičnih topografskih označbah in napisih ter proti pravicam siovenskega prebivai-!tva kot manjšine na spioh, kakršne smo doživijaii zadnje dni na Koroškem.
Ob eskaiaciji nemškega nacionaiizma, ob števiinih nedvoumnih grožnjah proti siovenski narodnostni zkupnosti in njenim čianom, ob hujskanju proti najvišjim predstavnikom zvezne in dežeine viade ter ob uporu proti obiastvenim ukrepom in proti zakonu v prisotnosti poiicije, ne da bi !e-ta ukrepata, se koro-Žk] Siovenci upravičeno čutimo ogroženi giede varnosti iivijenja in imetja. Masiije in vzdušje sta siio podobni situaciji v ietih 1934 do 1938, ki je potem privedia do nacističnega prevrata, do iikvidacije avstrijske države in do poskusa fizične iztrebitve koroških Siovencev.
Koroški Siovenci smo dogodke zadnjih dni na Koroškem točno spremijaii in z veiiko zaskrbijenostjo Ugotovit), da je državna obiast s pasivnim zadržanjem te izgrede več aii manj toieriraia in da so to nezakonito početje podpirati tudi neodvisni tisk in !)sti opozicionainih strank v dežeii.
Kot avstrijski državijani siovenske narodnosti zato Upeiiramo na vse demokratične siie avstrijskega ijud-
stva, da z nami vred zahtevajo od viade, da končno z vso odiočnostjo ukrepa proti iniciatorjem in krivcem teh pogromov, to je proti nacionaiističnim organizacijam, kot so Kdrntner Heimatdienst, Ab-wehrkdmpferbund in podobne, ki vse merijo na to, da odvzamejo siovenskemu prebivatstvu njegov značaj in pravice kot manjšine.
Kakor že vedno v zgodovini, se je topot izkazaio, da na Koroškem vprašanje siovenske narodnostne skupnosti ne rešuje viada, marveč so ga vzeie v zakup poznane nacionaiistične organizacije z namenom, da preprečijo sieherno rešitev in ovekovečijo nemir na južni meji naše repubiike. Tako jim je že 17 iet uspeio preprečiti izvedbo doiočii, ki jih vsebuje v korist siovenske narodnostne skupnosti avstrijska državna pogodba, sedaj pa z zahtevo po referendumu hočejo ceio onemogočiti izpoinitev v državni pogodbi prevzete obveznosti v zaščito obstoja in nadaijnjega razvoja siovenske narodnostne skupnosti.
Ob taki situaciji smo koroški Siovenci prisiijeni, da se za dosego svojih pravic posiužimo, kakor svojčas avstrijska manjšina v Južnem Tiroiu, možnosti apeia na mednarodno javnost in na pristojne mednarodne ustanove. Zbrani odborniki zato pozivajo in poobiaščajo izvršna odbora Narodnega sveta koroških Siovencev in Zveze siovenskih organizacij na Koroškem, da čimprej najdeta pravno obiiko za uresničitev takega apeia na mednarodni forum in da tozadevno zaprosita za podporo in pomoč državo matičnega naroda SFR Jugosiavijo.
,S7o venska p7acfa profes&ra
Z dogor/h/ oho/:' dvojezičnih napisov na ičoroshcm sc je bav:/a fxdi radna" 5/oveni/a — izvršni svef shapščine 5E 5/oveni/e je v rej zadevi 6. ohtobra spre/e/ nas/ednjo izjavo.*
izvršni svet 5hapščine $7? 5/oveni/e izraža ogorčenje in za-shrbi/enost zaradi stopnjevanja naciona/isfične dejavnosti zoper s/o-vensho manjšino na avstrijskem Tčoros^ezzz in zaradi organiziranih ahcij, hi iznajo za ceij odstraniti že tako ma/oštevi/ne dvojezične naptse ter sp/oh akiniti dvojezičnost na tem področja. 7*akšna dejavnost, hi ponehje dobiva že ob/ike množičnega terorja, ponovno astvarja ozračje napetosti, hi ogroža ne samo obstoj s/ovenske manjšine, temveč tadi jagos/ovanrho-avstrijrhe odnose in predstavna nevarnost za mirno in astvarja/no sožitje v tem de/a Evrope.
7*adi tohrat gre za organizirano profis/ovensho akcijo tistih nacionaiističnih organizacij in si/, hi h/jah izrecnim do/oči/om državne pogodbe, hatera obvezaje Avstrijo, da prepove tahe organizacije, že deset/etja nemoteno de/ajejo zoper s/ovensho manjšino. 7*i dogodhi v ce/oti potrjajejo apravičenost dosedanjega vztrajnega prizadevanja s strani s/ovenshe manjšine in /agos/avije, da je treba prepovedati de/ovanje teh organizacij. Zato sta to/iho bo/j nerazam-/jivi sedanja neod/očnost in to/eranfno obnašanje avstrijshib organov ob/asti ob povsem javnem terorja in nasi/ja nacionaiističnih shrajnežev.
izvršni svet apravičeno pričahaje, da bosta avstrijsha zvezna in horošha deže/na v/ada nemadoma spreje/i ačinhovite ahrepe zoper nacionaiistične izpade in ehstremistične organizacije in za spoštovanje zahonitosti ter s tem astvari/i pogoje za mimo in varno živ/jenje s/ovenshe manjšine v Avstriji, kot jih to obvezajejo jasna do/oči/a 7. č/ena Državne pogodbe, ifončno, gre za spoštovanje osnovnih norm civi/izirazzega č/oveštva.
izvršni svet Shapščine 5E 5/ovenije se bo tadi v bodoče prizadeva/ za razvijanje najširšega sode/ovanja z repab/iho Zvstrijo, vendar pa ponovno poadarja, da je najda/jnji razvoj dobrososed-shib odnosov spričo nasta/ega po/ožaja odvisen predvsem od zagotovitve narodnostnih pravic in pogojev za norma/no živ/jenje in razvoj s/ovenshe manjšine na Eoroškem.
najvišjim predstavnikom države in dežele, zlasti kanclerju Kreiskemu in deželnemu glavarju Simi, ki sta v teh dneh odločno in ostro obsodila nacionalistično gonjo ter se priznala k obveznostim, ki jih ima Avstrija do koroških Slovencev. Prav tako je bila pozitivno ocenjena vloga tistega dela avstrijskega tiska, ki je o zadnjih dogodkih na Koroškem poroča) stvarno in objektivno.
Razumljivo pa je bilo na posvetu govora tudi o ponovnih zahtevah po ugotavljanju manjšine ter je
mnenje navzočih posebno dobro zajel tisti stari odbornik iz Roža, ki je naglasil: Koroški Slovenci smo bili že dovoljkrat ugotovljeni; bolje bi bilo, da bi enkrat ugotavljali vse tiste, ki so nam kratili pravice in delali zločine nad nami, da bi jih potem lahko klicali na odgovornost in zahtevali od njih popravo škode.
Zborovanje predstavnikov koroških Slovencev je bilo zaključeno z izglasovanjem resolucije, ki so jo navzoči soglasno sprejeli.
Koroški Siovenci
seznani!) široko javnost z našimi vprašanji
Včeraj sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev priredila v Celovcu tiskovno konferenco, na katero sta povabila zastopnike avstrijskega in slovenskega tiska, radia in televizije ter dopisnike tujih tiskovnih agencij, da jih seznanita s problematiko slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Spričo dogodkov v zadnjih tednih in dneh manjšinsko vprašanje na Koroškem živo zanima široko avstrijsko in tudi mednarodno javnost. To je pokazala tudi včerajšnja tiskovna konferenca na kateri so predstavniki obeh osrednjih slovenskih organizacij izčrpno od-
govarjali na vprašanja številnih novinarjev.
Razumljivo je bilo v središču zanimanja trenutno najbolj aktualno vprašanje dvojezičnih topografskih napisov, kateremu je veljala tudi tema tiskovne konference. Prav tako pa so bili novinarji seznanjeni z vsemi drugimi vprašanji, ki se postavljajo pred našo narodnostno skupnost v zvezi s prizadevanji za popolno izpolnitev obveznosti, ki jih ima Avstrija do svojih manjšin.
Po tiskovni konferenci so se zastopniki tiska odpeljali v Podjuno, da se na lastne oči prepričajo, kako je .rešeno* določilo državne pogodbe o dvojezičnih napisih.

Ob „koroškem nemiru"
Odgovornost
Avstrije
7?MZtMer? MM T7otof^cM! pos^M/M/o ZM y/ov ?M-
s^: žzfc/; č?JM/;c T^o/j M?zMO^M?. PriČM SM:o or-^arzzzzMMz M^cij: c?/otM? zJtMŽeM? sj? J?SMi-CMrjev zzz zzovž^z MMcistov proti 5Tof?MC?tM. TV? Kr? M??zo ZM tMMZMM;? zzz poJirMMj? JTojezicMiŽ! id^?T ^ ^rzz/?vzzzz?zz itMCMi, gr? v ('istvM ZM or-MMtzirMM MMpMj MM s/ot^?MS^O MMMjfiMO. 5zZ; KOMČMo t^Ji postMfitev JvojezicMiT? MMpi-JOtz ZZZ SMM!0 Se7d MMM!?M, pzZC pM SMtMO ZMMMMp žzrdz Jo/ŽMOtti, Li jo iwM zlwtrijM po JrŽMf-M?W SpOtMZMM!M, Ja ZMgotovi 5ToV?MCeM! M?-M!Of?w obstoj zzz rMZf oj. Zzzto j? to/z^o T^o/j M?-sprejetM/jifM izjMfM, ^z' jo je Jzz/ fčerMj preJ-s?jM!ib Mt/strijs^? f/zZzT? JV??z^y, Tzo je J?;'zz/, J.! MMjMOfejšiŽ! protis/oveMs^iž' izpMJov MM TVoro-%?M! M? soji ZM ?^ttr?M2isticMM JcjMMjM zzz JM zzz priitMŠ M!M?MjM, JM j? tre^M tzzTzzrztž po po-vzročite/jiA, v/azTz! (zo rgpzz' MM^Mtti/M MOfe MM-pz'yzz? ;<zM?.
Z?/o ^rMt^ovijMO, JM M? rečemo ,4zz; JrM-gegM, je ZzzTzo stMhšče Jo Fršitfe prMvic siofeM-
„Akcije, katerih namen je odstraniti dvojezične napise — takih akcij je biio v zadnjem času na Koroškem že precej — je mogoče razumeti kot resen nacionaiistični izpad, ki iahko škoduje ugiedu Avstrije v svetu", je minuti teden brez ovinkov povedat ob srečanju s koroškim dežetnim gtavarjem Simo predsednik avtonomne pokrajine Božen (Botzano) in vodja južnotirotske ljudske stranke v ttaliji doktor Sitvius Magnago.
Medtem so se dogodki na dvojezičnem ozemtju avstrijske Koroške še zaostriti: če je ta torek ugledna dunajska „Die Presse" še zapisala, da ,se v času, ko vtadata teror in nasilje, dogajanje na Koroškem v svetov-
in so ostali v zgodovini nemškega tašizma znani kot najbolj strupeni. V Avstriji, ki naj nedeljivo" Koroško ne prva ne druga reda", jih je očitno še dosti, ki niso nič pozabili in se nič tudi naučili niso.
Še posebej vetja to za Koroško, kjer se za pogrevanje starih sporov zavzemajo predvsem tisti, ki jim kljub boju za „eno in nedeljivo" Koroško ne prva ne druga republika nikoli nista bili prava rešitev. To so tisti (kot je zapisala „Die Presse"), ki .napak mislijo, da je plebiscit leta 1920 odločil vse in da je dvojezičnost danes pač nepotrebna".
To so tisti, ki so zoper Avstrijo in njen
Dogodki na Koroškem v ogtedatu stovenskega tiska
S&egM Žif/jM. TČM^Or J% TJ oT?HO-v/j?M? MMptSMe f%TJ?, TmJo MMsfeJMjo zzoč spet TaMo preJ-
MZ?f MigpdJof S^rMjMeŽeV o7? MMVZOCMOSii ZM-
ščitMi^o-o reJM, Fot je M primer JosTej, pome-r.Je ZMJostJet' zM^tevam ^To-uencev po e.MMFo-
pfg-OMO^rz Z M SfoFojMem rMZVojtt. Dzzj /M smi-S?T JrZMVMe pOgoJFe MZ^zzTzor MZ V t?Mt, J% v/z:Jz! oFMMvijM pojrte MMpitMe tzzTJ?. NjeMM Jo/ŽMOSt j? Mzč U?Č ZM MŽČ ZZZzZM; Tzot pOpo/zM ZzZjČzZzZ oTz^ZojzZ ZM ZzZZVojzZ MZz!M;ŠZM?.
yo pzz pozM?MŽ sforztž izJfo, č?ZMzzr s? przzv pr?J^?jMzTz A*r?z7^y ozTr?^zz — zzJzzrzfz po po-TzzzJMz^zVz ZM povzročzfc/pT) goM,i? proiž 5/ov?M-c?ZM. zlMfržjs&zz v/zzJzz ;? z JržzzvMo pogodbo oTz^?ZzZMzZ 0M?ZM0g0Čz7z MZZS^jzZM;? ZM J?/o!ZzZM;?
orgzZMzzzzcž;, T:z so zzp?r;?M? prod 5/ov?M-C?ZM. PrzZf fzzTz? orgzZMZZzZCZ*;?, JzZ OZM?MZZMO szz-M!o z/og/asMŽ TT?zzMzzrJz?Mst, pzz J?/zz;?;o M% Tčo-rOsT:?ZM Ž? VSZZ pOVO/MzZ /?ZzZ ZM MpTzotz pog/zztzzZ-Mz czT; ŽM MzzzM?M j? prgv Masz/j? zM r?ror MzzJ 57o!z?M<rz. Nz s? JoTgo t?gz!, Tzo so przzv ZzsZz, Tzz JzZM?S Mzzsz/Mo oJsZrzZMjzzj?jo MZZpZSM? tzzM? ZM MgzZM/zzjo proZzs/ov?MsTzo gOM;o, jzZIZMO rzzzg/zzsz/ž, ^ZZ^O M? TzoJo ojM?Tzzz/z Z T?oj?ZM, Jo^/?r M? T^O Mzz T(oroš^?7M szzzMO ?M Mzzrod, s? przzvz, Jo^T?r 5Tov?MCz M? Tzodo ZZ^r?N;?MZ. 7M Č? JzZM?S, spržčo OČz7M?gzZ ZM OrgzZMZZZrzZM?gzZ MzZpzzdz! Mzz s/of?M-S^Z ŽZ-O?/;, pr?Js?dMZ^ ZV?ZM? v/zzd? 7(r?zs^y J?jzZMS^O odrc^zz zzzščzZo, Tzž ;o j? v/zzdzZ Jo/ŽMZZ dz!d s/ozz?MS^z' ZMzZMjsZMZ, ZM 7?0 pr?Js?jMz'Tz J?-Ž?/M? zz/zzj? Tčoroš^?, TTzZMS ŠZZMd, SZZZMO pOZZVzZ & SZrpMOsd, oTz/zZSZ pzz M? ZZ^r?M? MZČ?SMr ZZCZM-^ovz7?gzz prod &rsd?/j??M zz*osfrz'js^? JržzzvM? pogodb?, ;? zo SZZZMO JoTzzZZ, Jz! MOSzjo ZZrzzjMZ pr?Jsfz!!ZMZ^z MwZrz;s^? r?pzzTz/zT?? oJgozzorMosZ
ZM StzZM;?, ^M^rŠMO ;? Jz!M?S MM 7(oroŠ^?ZM.
PrimortH dnevnik. Trat, 7. tO. T77!
nem merilu gledano zdi skoraj brezpomembno", danes ni več tako. Ugotoviti je treba, da na Koroškem prevzemata pobudo tetot in nasiije. Kajti, kako naj bi drugače imenovali množične akcije civilne nepokorščine večinskega prebivalstva zaradi tistih borih 50 krajevnih dvojezičnih napisov, pri katerih sodeluje podnevi na stotine ljudi (podatek povzemamo iz koroških nemških časnikov), ne da bi se jim skrivil las na glavi. Tolikanj razglašane in kritizirane okrepitve varnostnih sil, ki naj bi zavarovale sporne table, so očitno zaman, napisi so podrti, zamazani, odpeljani, dinamitirani, orožnikom (in ne le orožnikom) pa odkrito grozijo.
To je teror in nasilje.
Kaj bi se zgodilo, če bi bili postavili vseh 205 in ne le tistih 50 napisov, in kaj šele, če bi bil sedmi člen državne pogodbe zares uresničen?
Bojimo se, da se ne bi ponovilo dogajanje iz časov najhujšega nacističnega terorja zoper koroške Slovence. Temeljito organizirani dogodki zadnjih dni dokazujejo, da det avstrijske javnosti nekaterih bistvenih stvari do tega dne še ni spoznal. Očitno je, da ne razume okvira, v katerem je bita Avstrija v načrtih velikih zaveznikov zarisana kot .žrtev nacizma" in po vojni znova vzpostavljena v mejah izpred anšlusa.
Vzpostavitev avstrijske države po drugi vojni ne pomeni .popolne odveze* vsega, kar so zagrešili od leta 1933 do vsenemške-ga poloma tudi avstrijski nacisti, ki so biti
LEGLO HUJSKANJA
Kancler Kreisky je v pogovoru s časnikarji o najnovejšem položaju v južni Koroški izjavil, da .ne sodi med tiste, ki mislijo, da je treba takoj spočetka udariti". .Raje bomo kupili več tabel za oznako krajev," je dobesedno dejal.
V bistvu gre za reagiranje na določeno mnenje, da bi bilo treba izpolnitev določil sprejetega zakona o uvedbi dvojezičnih napisov v 205 južnokoroških krajih in zaselkih, ki ga skušajo zavreti šovinistični velikonemški krogi z mazaškimi akcijami ter grožnjami zoper koroške Slovence in samo deželno vlado, zajamčiti še z ostrejšimi varnostnimi ukrepi. Slednjič gre za kršitev v parlamentu z večino (četudi samo socialistično) sprejetega zakonskega akta!
Ni dvoma, da si nihče ne želi kakega .obsednega stanja", saj bi tako ravnanje dajalo krščanskodemokratski in svobodnjaški opoziciji novo gradivo za obtožbe o .policijskem režimu" socialistične vlade. Vendar bi bilo zelo primerno, da bi se prav varnostni organi enkrat lotili tistih lege) .rodoljubnih protestov" v najnovejši obliki, ki bi jih oblasti spričo stalnega protislovenskega in protimanjšinske-ga delovanja morale prepovedati že v duhu 7. člena državne pogodbe, pa se jih doslej ni nihče dotaknil. Ugovor, češ da bi s formalno prepovedjo delovanja npr. nosilca take miselnosti Kacrntner Heimatdiensta ne dosegli ničesar, ker bi se isti ljudje pojavili v novi organizaciji z na videz zelo demokratičnimi statuti, ne drži, saj organizacije sestavljajo ljudje, ki pa so po svojem dosedanjem doslednem protimanj-šinskem delovanju znani in bi jih bilo treba poklicati na odgovornost.
Dejstvo je, da se velikonemške, protinaci-stične in šovinistične miselnosti na Koroškem
ni nihče odločno lotil in da se je, bržkone zaradi strankarskih interesov (vprašanje volivcev) tudi ne namerava. Zato smejo biti tudi varnostni ukrepi le v mejah, ki ne bi .prehudo" razburkale že tako .ogorčenih" veliko-nemških krogov in s tem tudi neposrednih nosilcev mazaške in druge gonje te dni, tik pred obletnico plebiscita. Le-tem so seveda še tako odkriti pozivi deželne vlade, socialističnih poslancev in samega deželnega glavarja Sime — deveta briga ...
Veie!, Maribor, 7. M. 1772
ugled, zoper demokracijo in pravni red, ne pa manjšina, ki kljub vsemu še vedno obstaja in tudi ima pravico do obstoja. Pa ne samo zaradi člena v nekem mednarodnem dokumentu ali zaradi osnovnih načel avstrijske države.
Slovenci so na Koroškem namreč prav toliko doma ali pa še bolj kot nekateri člani večinskega naroda, ki bi Slovence radi zbrisali. Zato naj v Avstriji — posebej pa na Koroškem — nihče ne lomi palic nad manjšino, če hoče enakopravno živeti v avstrijski skupnosti.
Tako skupnost ji je večina v zadnjih petdesetih letih ponovno slovesno obljubila in zagotavljala, pa nikoli uresničila.
Na te obljube so pozabili in hočejo za vselej pozabiti tisti, ki danes burijo duhove po Koroškem. Zmago na plebiscitu leta 1920 in podpis državne pogodbe z vsemi obveznostmi je v celoti podprla vsa avstrijska javnost. Z začudenjem torej poslušamo, kako nekateri kritizirajo ukrepe avstrijske vlade in koroške uprave (nemalo jih je celo iz vrst večinske socialistične stranke), češ javnost ni bila pripravljena na tako popuščanje Beogradu in zlasti Ljubljani.
Odgovornosti za .koroški nemir* na tej strani, kjer smo bili posebno v zadnjih 15 letih zaradi dobrih odnosov, v mnenju, da bo to navsezadnje koristilo tudi slovenski manjšini v Avstriji, morda preveč popustljivi, ne moremo prevzeti. Nismo hujskali in ne bomo: če bi delali tako, bi ravnali zaper sebe. Toda nihče v Avstriji naj ne misli, da bi se Jugoslavija mogla odpovedati pravicam in dolžnostim, ki jih ima kot sopodpisnica državne pogodbe in da se bo, če bo treba, poslužila tudi vseh možnih mednarodnopravnih poti za zaščito slovenske manjšine.
Prav zaradi tega pa upravičeno pričakujemo tako od zvezne vlade na Dunaju kot od deželne v Celovcu, da bosta vztrajali na začeti poti, ki bo prej ali slej izgladila spore in dejansko postavila most med deželama, ki si ga želimo. Eden od temeljnikov tega mostu je prav gotovo ravnanje s koroškimi Slovenci. Tu, kot drugje, med Beogradom in Ljubljano ni razlike v pogledih in je ne bo.
Delo, tjubtjona, 4. 10. 1772
Besede
Kaj vse je teror in kaj n), je iahko med teoretiki v nekaterih primerih predmet doi-gih akademskih razprav, o tem kajpak ni dvoma.
Tisto, kar se je ta teden zgodiio v sosednji Koroški, je bi! teror te vrste: jasen, nedvoumen. jasno je tudi, kdo ga je zakrivi! in zakaj.
Šest tisoč kitometrov od tod, v kiinično čisti imenitni paiači Združenih narodov ob newyorški Vzhodni reki se je pred 48 urami avstrijski zunanji minister Rudoit Kirchschid-ger v imenu svoje viade OBVEZAL, da bo kabinet na Dunaju storii VSE POTREBNO za iztrebitev terorizma.
Avstrija je obsojaia in obsoja terorizem, je izjavi! šet avstrijske diptomacije med razpravo o tem mednarodnem ziu. Pozivam Združene narode, naj se temu uprejo... Proti terorju bi se morati začeti boriti že zdavnaj!
To so iepe besede. Toda premazane in snete tabie s siovenskimi napisi na Koroškem so dokaz več, kako iahko je govorit) načetno in pred ugiajenim zborom dipioma-tov, očitno težko pa storiti tisto, kar bi mora!!.
Zato tisti, ki jih snemanje tabe! s siovenskimi napisi ža!i in ponižuje, ne bodo p!o-skaii piemenitim misiim avstrijskega zunanjega ministra v Združenih narodih v trenutku, ko obiasti te iste države ne store dovo!j, da bi zaščitite pravice manjšin (kar bi morate ne samo zaradi obveze v New Yorku, ampak onih iz avstrijske državne pogodbe) in kaznovate tiste, ki te pravice kratijo.	Dnevnik, n«b)iana, 7. 10. 1772
POStROKKDSVKU
ŽELEZNO. — Minulo nedeljo so na Gradiščanskem bile deželnozborske volitve. Od skupno 167.658 oddanih veljavnih glasov je za SPO glasovalo 84.706 volivcev, kar pomeni, da je to doslej največji prirastek glasov socialistične stranke na Gradiščanskem, saj so prejeli nad petdeset odstotkov vseh veljavnih glasov. Za dVP je bilo oddanih 77.020 glasov, za FPO 5109, medtem ko je KPO volilo 610 volivcev. Po mandatih je slika naslednja: SPO je kljub pridobitvi na glasovih dobila le 16 mandatov in s tem izgubila 1 sedež v deželnem zboru, OVP bo s 15 mandati ostala prav tako močna kot pri zadnjih deželnozborskih volitvah, FPO pa je uspelo osvojiti 1 mandat in tako bo spet zastopana v deželnem zboru. SPO bo kot relativno najmočnejša stranka spet postavila deželnega glavarja, vendar bo precej bolj odvisna od obeh opozicijskih strank.
SOLNOGRAD. — V glavnem mestu Sol-nograške so minulo nedeljo bile volitve za nov občinski odbor. Socialistična stranka je tam zgubila dva mandata in jih bo imela le še 17, medtem ko je OVP s 14 mandati pridobila enega in FPO z 9 mandati enega. V Solnogradu je bilo 92.876 volilnih upravičencev, od tega je bilo oddanih 65.002 veljavnih glasov, od teh je na SPO odpadlo 26.406 (pri zadnjih volitvah 30 tisoč 958), na OVP 23.161 (20.883), na FPO 14.405 (13.463), na KPO 815 (990) in na imensko listo 215 glasov.
MOSKVA. — V ponedeljek je posebni odposlanec zahodnonemške vlade Egon Bahr dopotoval v Moskvo, kjer se je pogovarjal o vrsti vprašanj, ki zanimajo zahod-nonemško vlado. Egon Bahr se je pogovarjal z zunanjim ministrom Gromikom, s predsednikom vlade Kosiginom in generalnim sekretarjem partije Brežnjevom. Opazovalci menijo, da je pri teh pogovorih šlo za pogodbo o normalizaciji odnosov med Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratično republiko, da bi ob prizadevanjih le-teh pomagala tudi Sovjet, zveza.
PAR!Z. — Nixonov svetovalec Kissinger se je minulo nedeljo že dvajsetič mudil v Parizu, kjer se je sestal na tajnih pogovorih s predstavniki Demokratične republike Vietnam. Tozadevno je ameriški obrambni minister Laird dal zelo optimistično izjavo, da so na pogajanjih ..zanesljivo na mirovni poti". Dejal je, da so sedanja pogajanja „zelo resna, zelo pomembna in zelo občutljiva", zato ne bi bilo dobro, če bi o tem že vnaprej govoril.
EDMONDON. — Ameriško letalo tipa boeing 707 je postavilo minulo nedeljo nov rekord v poletu brez pristanka. Letalo je preletelo razdaljo 12.495 kilometrov od Honoluluja na Havajih do Velike Britanije brez vmesnega pristanka. Rekord v najdaljšem poletu brez pristanka je doslej imelo britansko letalo in sicer z 12.131 kilometri-To progo je preletelo od Seattla do Bagdada.
PEK!NG — BONN. — Ljudska republika Kitajska in Zvezna republika Nemčija sta potem, ko je zahodnonemški zunanji minister Valter Scheel obiskal Peking navezali diplomatske stike. V kratkem bosta izmenjali veleposlanika.
MOSKVA — WASH!NGTON. — Vrhov ni sovjet Sovjetske zveze je ratificiral sov-jetsko-ameriški sporazum o omejitvi oborožitve s strateškim jedrskim orožjem. Predsednik Nixon je v soboto podpisal resolucijo ameriškega kongresa, ki odobrava sporazum.
PALESTiNA. — Palestinci pripravljajo izredno sejo izvršnega odbora svoje osvobo^ dilne organizacije, na kateri bi razpravlja^ o predlogu egiptovskega predsednika Sadata, da bi Palestinci postavili začasno vlado.
BEOGRAD. — Ob 80. rojstnem dnevu pisatelja Iva Andriča, ki je pred leti prejo' Nobelovo nagrado za književnost, ga ^ predsednik Tito odlikoval z redom junak^ socialističnega deta. V utemeljitvi je rečeno-da je Ivo Andrič obogatil jugoslovansko
kulturo z deli, ki imajo izjemno umetnik" vrednost.
BEJRUT. — Libanon je svetovno zdra^ stveno organizacijo prosil, naj pošlje vo proti koleri, ker je ta nevarna bolez^ izbruhnila v sosednji Siriji. V Damasku ^ doslej zabeležili 52 obolenj, medtem ko k libanonski minister za zdravstvo zant*j pisanje beirutskega časopisja, da se je bp . zen že razširila v severni Libanon ter "0) ' da tam doslej še nihče ni zbolel za kol^
Vsa s!ovenska javnost
gogorčena zaradi divjanja nemških šovinistov na Koroškem
Orgije nemškega šovinizma, ki so v zadnjih tednih zajeie Koroško in se v dneh okoii 10. oktobra spet stopnjevaie do gnusnih izpadov posredno in neposredno proti tukajšnji siovenski narodnostni skupnosti in njenim pravicam, so povzročite spiošno ogorčenje vseh demokratičnih si) v dežeii in državi, pa tudi izven njenih meja. Posebno v Sioveniji in Ju-gosiaviji je prišio do ostrih protestov tako uradnih forumov kakor tudi najraziičnejših družbeno-poiitičnih dejavnikov. Vai ogorčenja je dobesedno zaje) vso stovensko javnost — od Koroške preko Trsta in Gorice do matičnega naroda, ki je tudi v teh resnih trenutkih pokazat zaskrbijenost in zanimanje za usodo svojih rojakov v zamejstvu.
Uradni protesti
V zvez: z za^M;:w: prof:s/oveMs^:w: Zz^aJ: Ma Xoro%e?w je pr:s/o fac/Z ara^M:'/? ^Z^/owa:s^:7? ^ora&ov /ago:/a^Zjc.
$	zveznega sekretarja za zartanje zadeve Petr/č je
povaM k sek: avstrijskega ve/epos/aM:ka v Beograda ^r. Otta ter wa izraz:/ g/okoko zaskrk(jewost /agos/au:je zaradi stopnjevanja protis/ovenske in protijagosiovanske dejavnosti na koroškem v zvezi z dvojezičnimi napisi. Poadarii je ogorčenje jagos/ovanske javnosti, ker šovinistični in desničarski krogi na .Koroškem izvajanje mednarodni/? okveznost: Avstrije ovirajo v taki meri, da so neposredno ogroženi interesi s/ovenske manjšine, kar okrewer:jaje tadi jagos/o-vansko-avstrijske odnose. Zakteva/ je, da avstrijska v/ada podvza-me od/očne akrepe.
$ /agos/ot?ar:sk:' ve/eposianik na Danaja Vošnjak je okiskai zananjega ministra dr. /(ireksck/agerja in generainega sekretarja za-nanjega ministrstva dr. Wodaka ter jima prav tako izrazi/ zaskrk-/jenost in ogorčenje jagos/ovanske javnosti zaradi zadnjik protis/o-venskik in protijagos/ovanskik izpadov na Koroškem ter zakteva/ takojšnje astrezne akrepe. Zagotov/jeno ma je ki/o, da ko avstrijska v/ada akreni/a vse potrekno za dos/edno izvedko do/oči/ državne pogodke.
/agos/ovanski genera/ni konza/ v Ce/ovca Z-akej pa je okiska/ deže/nega g/avarja 5imo ter ga aradno okvesti/ o zaskrk-/jenosti 5/ovenije in s/ovenske v/ade zaradi dogodkov v zvezi z dvojezičnimi napisi. Ok tej pri/ožnosti je poadari/, da /agos/avija kot matična deže/a S/ovencev, ki živijo v Avstriji, ne more kiti ravnodašna ok nasi/ja, ki ma je izpostav/jena s/ovenska manjšina na .Koroškem. Deže/ni g/avar Sima je o okiska okvesti/ tadi kanc-/erja Kreiskega in notranjega ministra Poseka.
Poleg slovenske vlade in SZDL Slovenije (katerih proteste objav-)jamo na posebnem mestu — op. ured.) so tudi druge politične in družbene organizacije v Sloveniji najostreje obsodile protislovensko gonjo na Koroškem ter preko zveznih organov v Beogradu zahtevale od Avstrije in Koroške, da izpolnita obveznosti iz državne pogodbe, katere sopodpisnica je tudi Jugoslavija.
Vodstvo Zveze komunistov Slovenije je v posebni protestni izjavi z vso odločnostjo protestiralo proti najnovejšim dogodkom na Koroškem, pri katerih gre za organizirano nasilje, ki ga je treba videti v povezavi z drugimi oblikami terorizma v svetu. Prav tako so udeleženci seminarja političnega aktiva ZK na ljubljanski univerzi v pismu, ki so ga poslali koroškemu deželnemu glavarju Simi, protestirali zaradi organiziranih nasilnih dejanj proti slovenski manjšini na Koroškem ter poudarili, da je treba računati „s pobudami izven bilateralnih odnosov", če manjšini ne bodo priznane vse pravice in če ne bo onemogočeno delovanje na-cistično-šovinističnih skupin.
Val ogorčenja je — kakor že povedano — zajel vso slovensko javnost. Iz najrazličnejših krajev Slovenije prihajajo vesti o izrazih protesta. Tako je bilo v Mariboru veliko protestno zborovanje študentov in občanov, ki je izzvenelo v protest, .saj je napad na koroške Slovence napad na nas", ter v zahtevo, da naj v Avstriji prepovedo vse organizacije, ki delujejo proti Slovencem in njihovim pravicam. V Murski Soboti so predstavniki kulturnega življenja Pomurja poudarili, da oživljena teroristična dejavnost skrajnih nacionalističnih in nacističnih sil na Koroškem ogroža obstoj Slovencev v tem delu Avstrije, .kjer so se z dvojezičnimi napisi le
skromno oddolžili Slovencem za njihove osnovne pravice". Predsedstvo mestne konference Zveze mladine Slovenije v Ljubljani je zahtevalo, da avstrijske oblasti takoj preprečijo nadaljnje uničevanje dvojezičnih napisov in grožnje Slovencem ter prepovedo dejavnost takšnih organizacij, kot je Heimat-dienst. Na mladinski konferenci v Kopru pa so ugotoviti, da je Primorska kot narodnostno mešano ozemlje še posebej prizadeta ob zadnjih dogodkih v Avstriji, kjer še do danes niso zagotovili Slovencem pravic, določenih z državno pogodbo. Poudarili so, da Avstrija s svo-zo skrajno neodgovorno manjšinsko politiko na svojem ozemlju tudi grobo krši deklaracijo OZN o temeljnih človeških pravicah.
Komisija za odnose z zamejskimi Slovenci pri občinski konferenci
SZDL Radovljica je v zvezi z izgredi nacističnih nasilnikov na Koroškem postala protestno pismo avstrijskemu generalnemu konzulu v Ljubljani dr. Riesenfeldu; v pismu je rečeno: .Naši občani, ki redno spremljajo dogodke v sosednji deželi Koroški, ne moremo prezreti ravnodušnosti in popustljivosti avstrijskih oblasti do izgrednikov, ki nemoteno, organizirano delujejo zoper Slovence in s tem povzročajo nemir, ne samo med manjšino, temveč tudi pri matičnemu narodu v SR Sloveniji in v SFRJ. Glede na Vaša že znana prizadevanja po zbliževanju med Slovenijo in Koroško pričakujemo tudi tokrat Vaše posredovanje za odločno ukrepanje oblasti, zoper pobudnike nespoštovanja in teptanja 7. člena državne pogodbe in vseh obveznosti, ki zadevajo pravice slovenske narodne skupnosti v Avstriji."
V pismu republiški konferenci SZDL Slovenije pa je omenjena komisija v imenu vseh družbeno-poiitičnih organizacij naglasila: .Spričo vandalskega početja nacističnih drhali na Koroškem, ki se v zadnjih dneh znašajo nad dvojezičnimi napisi in prete Slovencem s fizičnim obračunavanjem, odločno protesti-
ramo proti ravnanju avstrijskih oblasti, ki to dovoljujejo in z ogorčenjem obsojamo ravnodušnost in popustljivost organov, ki so poklicani ščititi zakonitost v deželi in preprečevati nasilje nad Slovenci. Vprašujemo se, kako je mogoče, da v državi, ki je dala najvišjega
in najodgovornejšega človeka v OZN, ki je sam pobudnik ukrepov za preprečevanje terorizma, vlada nasilje, podobno onemu v hitlerjevskih časih." Komisija je od zveznih organov v Beogradu zahtevala odločne diplomatske korake pri avstrijski vladi, od sredstev javnega obveščanja na celotnem jugoslovanskem prostoru pa, da bi redno in izčrpno obveščali vse narode in narodnosti Jugoslavije o vseh manjšinskih vprašanjih v Avstriji in Italiji.
Take in podobne proteste in zahteve so tudi iz mnogih drugih krajev Slovenije postali slovenskim in jugoslovanskim oblastem ter koroški in avstrijski vladi. V njih široka slovenska javnost najostreje protestira proti novi gonji nemških šovinistov na Koroškem, zlasti pa izraža svoje ogorčenje tudi zaradi nerazumljivega zadržanja kotoških in avstrijskih oblasti, ki — kakor že vedno v preteklosti — mirno dopuščajo rovarjenje teh zločinskih elementov in jim s tem samo dajejo pobudo za nadaljnje podvige.
Val ogorčenja in protestov je zajel tudi Slovence v Italiji, ki doživljajo podobno usodo in zato izražajo popolno solidarnost s koroškimi Slovenci v njihovem boju za enakopravnost.
Protest proti izgredom ekstremistov na Koroškem
Proti izgredom koroških skrajnežev je ostro protestirala tudi največja družbeno-politična organizacija Slovenije — Socialistična zveza delovnega ljudstva. V protestu, ki ga je sprejel izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije, je rečeno:
izvršni odbor repubiiške konference SZDL Siove-nije protestira zoper ekstremistične izpade naciona-iističnih skupin na Koroškem in jih najostreje obsoja. Pričakuje učinkovite ukrepe proti povzročiteijem dejan), ki grobo napadajo doiočbe 7. čiena avstrijske državne pogodbe in ogrožajo obstoj Siovencev na Koroškem, ne nazadnje pa tudi kvarijo ozračje tvornega sodeiovanja med Avstrijo in Jugosiavijo ter Koroško in Siovenijo.
Organizirane nacionaiistične skupine pred očmi obiasti odstranjujejo dvojezične napise v krajih, ki jih je avstrijski zvezni zakon na osnovi 7. čiena avstrijske državne pogodbe dotoči) kot dvojezične. Organi obiasti ne ukrepajo učinkovito, kar zaskrbijuje siovenske ijudi, saj ta dejanja spominjajo na nacistično pretekiost in ogrožajo vezi sodeiovanja in sožitja pa tudi avstrijske družbe same.
Jugosiovanski in siovenski zunanjepoiitični interes temeiji na boju za mir in miroijubno sožitje med narodi, za aktivno sodeiovanje in za dobre sosedske odnose. Pri tem manjšine tvorno prispevajo k zbiiže-vanju med sosednimi narodi in ustvarjajo vzdušje zaupanja. Z Avstrijo razvijamo piodne poiitične, di-piomatske in druge stike. Prav tako nas z njo veže pogodba o miru. Ta sioni na pravičnem odnosu večinskega naroda do siovenske manjšine na Koroškem; kot matični narod deiujemo tako, da bi čim učinkoviteje pomagaii pri urejanju probiemov siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Znaii smo ceniti vse napore demokratičnih sii avstrijske družbe, ki so si prizadevate varovati Siovence na Koroškem pred raznarodovanjem in pred tistimi, ki ka-korkoii ogrožajo njihov obstoj. Zato pričakujemo, da bodo te siie v nastaiem poiožaju našie moči za obračun z naraščajočimi manifestacijami nacionaiistič-nega nasiija na Koroškem, kar je končno tudi v interesu Avstrije.
IONE SVETiNA	144
Dan pred spopadom je bii z Vojkom, Travnikarjevim j '1 Ano obiska) sestrin grob na obronku Lipniške planine, ^jer so jo s tovariši iz grupe odredov in komandantom ^ Gregoričem pri preboju pokosile strojnice nemških policistov. Dvajset borcev je bilo tam pokopanih. Na gomile is neznana roka natrosila cvetja. Primož in Vojko sta od-J	tfgala s pobočja veliko skalo, ki so jo nato z združenimi
!	Počrni privalili in postavili	na grob. .Naj bo večno zapi-
c Sorto, kje je ugasnilo njeno mlado življenje!"
^	Za domačimi je videl reko obrazov, ki jih je bil sko-
''	'Qj že izgubil iz spomina,	tistih, ki so padli ali izginili v
"	teminah gozdov, v ognju	Lovčevega hotela, pod zidovi
"	Orjaka. Vsakdo je imel na	obrazu neko značilnost, zavoljo
katere se ga je spominjal.
2e navsezgodaj je prišel med ranjence stari Travnikar. ^ipeljal je nekaj hrane in se ni in ni mogei vrniti. Primožu p is do) srkniti nekaj požirkov žganja, ki ga je zazibalo v
o Privide.
je	Spačeni odmev eksplozij prvih min v biižini bolnišnice
J	je zdramil in čudni pokop mu je izginii izpred oči. Kljub
-- Vraščajočemu razburjenju v izbi je ostal miren. Zaprl
1, 's oči.
9-	. V njegovo preteklost se je vrinil spomin od včeraj.
Vnaste sence drevja so postajale daljše in bolj biage.
Med njimi so bile glave z iztaknjenimi očmi, v katere se je natekla kristalna jutranja rosa in izmila vse rane.
Saj je šele smrt korak v novo življenje. V tisto, ki zraste v človekovi notranjosti od trenutka, ko se mu odpro oči, do trenutka, ko jih zapre. Bil je povsem miren in vdan v vse, kar bo prišlo. Bil je onkraj strahu, onkraj zlega in dobrega, blizu obrežja, od koder dobiva življenje povsem drug pomen in smisel, kot mu ga prisojamo, kadar nas je strah za svoje ničeve in nečimrne želje.
Smrt razumeš šele takrat, kadar se sprijazniš z njo, če ni drugače. Posebno če si prepričan, da si življenje oblikovat tako, da bi ga lahko končal brez sramu sam pred seboj. Za vse druge pa pomeni smrt posameznika toliko kot smrt mravlje. Vse utone v pozabo slej ali prej, radost in bolečina. Živi samo veliko upanje. Vse drugo pa je mrtvo.
Ko so začele padati mine v neposredno bližino bolnišnice in čeznjo, se je Primož prebudil. Nemir med ranjenci je narašča). Vsakdo, ki je imel orožje, se ga je čvrsto oklepal kakor utopljenec rešilne bilke.
Vsi žolčni očitki so se zožili na to, kaj neki misli vodstvo, da ne evakuira bolnišnice. Smrtni strah je zbistril in osvestii tudi umirajoče. Nekateri ranjenci so se splazili ven in se vlekli proti položajem. Ker se nemir ni polegel, se je Svarun dvignil na nosilih, da so ga vsi videli. Rezko je zapovedal in hkrati prosii:
.Tovariši! Borci! Pomirite se! Počakajmo na komandirja in patrulje, ki so šle pogledat, kaj je za hrbtom. Prav nič ne vemo, ali je varneje čakati ali umakniti se."
Njegov samozavestni nastop jih je za silo pomiril, da so umolknili in čakali.
V kočah, skritih v globeli, je vladala stroga tišina. Slišalo se je le tiho vzdihovanje tistih, ki so jim v operacijski sobi zdravniki brez narkoze čistili osmojene in raztrgane
rane ter jim pobirali iz njih drobce železa ali žagali roke in noge brez pravih kirurških naprav.
Odkar je dr. Edvard, ki je bolnišnico ustanovil, začei operirati ranjence na navadni mizi, z bornim kirurškim orodjem, se je marsikaj spremenilo. Zdaj niso več žagali kosti z žago za obrezovanje drevja — v omari je ležala za spomin. Tudi miza je bila bolje prirejena. Zdravniki iz gorenjske bolnišnice so prispevali zdravniško orodje.
Kljub temu pa je bilo ranjencev preveč, da bi jim tah-ko posvetiti posebno skrb. Zdaj je operiral zdravnik dr. Antonio, itatijan. Bii je v beli, okrvavijeni halji z zavihanimi rokavi. Pomagali sta mu dve bolničarki.
Komandirja Boga in borcev Vojkove brigade, ki naj bi prinesli ranjence, ni bilo od nikoder. Zdaj je tudi Sva-runa zajela nestrpnost. Da bi se zamotil, je blodil po spominu. Tukaj je ležal tudi takrat, ko so ga bili pokosili v Crngrobu. Tičati so v visokem snegu, kot bi bili na ladji sredi oceana ali v tajgi sredi Sibirije. Takrat je spozna) Tončko.
Če je zaprl oči, se mu je tudi zdaj prikazat njen lepi obraz. Že ko jo je prvič videl, je vedel, da pripada njemu. Zamaknjeno sta se gledala nekaj trenutkov, povsem prevzeta. Ob njem je bedela vse dni in noči, ko je viset med življenjem in smrtjo. Budila mu je voljo do življenja in živai-sko sto po obstanku. Včasih mu je položila roko na čelo ati pa ga je držala za roko, in bolečine so minile. Bila je poosebljena nežnost in skrb — živo nasprotje surovosti vsega, kar ga je spremljalo v tem surovem času. Kadar si je predstavljal cilj svojega boja, pravičnejše in lepše življenje, si ni mogel brez nje. Tako nepričakovano in tako usodno in dokončno ga je prevzela, da je postala njena vsa njegova bit, ves njegov osebni svet, sanje in hrepenenje. Tončka je bila ljubka, mirna in v dobro zaverovana. Žarek svetlega sonca v nedrih temačnega zasneženega gozda. Ko je
Zakonitost
poteptana vb!ato
Vsa^a pravda areJ/fev je zgrajena na za^on//?, ^/ j:7: je tre/ra varovat/ M! spoštovat/. 7*o nače/o je znano /n pr/znano po vsem c/vZ/Zz/ranem sveta /n ta^o je v svojem govora na ce/ov-š&cm po^opa//šČK 70. o/:to/?ra Teja/ tad/ Ježe/n/ g/avar ^/ma, ^o se je oJ/očno d/stanc/ra/ od akterjev zn da/rovn//? očetov sedanj//; prot/za^o-n/t/T dogodkov na Korošcem.
7* o Ja „^oroš^a resn/čnost" ^ot se znova ^aze o jz /etošnjem 70. o^to/va /n se posebej o^o/Z JvojezJn//; nap/-sov, je povsem dragačna — je posmeh s/eTern/ za^on/PosZz, vsa^z prav-nz' ared/tv/.
Verjetno /</ v avstr/js/d zakonodaj/ tež^o naš// ^a^šen zadeven za^on, ^z' ga .Jomov/n/ zvest/" Tore/ prot: Jvojez/čn/m nap/som ne T/ M: ^r-š///,* prestopkov je to/zko zn so tako razno//^/, Ja kz pravn/ ZzveJenec /me/ kva/ežno na/ogo, če Zn skasaJ agoto-v/t/, kokko paragrafov je kz'/o poteptan//; v k/ato.
7*oJa k/jak tema — zn to je morja še ko/j značZ/no za razmere na /koroškem kot ves vanJa/žzem ponočnžk janakov — varnostne o/dast/ n/so a-krenž/e n/česar, Ja Zn šč/t//e zakone. Nasprotno, njzkovo zadržanje je mora/o kršzte/je zakonov naravnost vzpoJkajatž k nada/jnj/m protžzako-nztostzm, v ko/zkor /kakor kaže npr. JogoJek /z 3mz'ke/a pr/ P/zkerka, kjer so varnostn/ organ/ pregna/Z Joma-čzne, kž so kote/ž varovat/ nap/sne tak/e prej atcntatorj/,* kma/a zatem so Zn/Z nap/s/ Jejansko odstranjen//j n/so sp/ok še/e poskrke/e, Ja je /akko pr/š/o Jo nezakon/t/k Jejanj.
Vemo, Ja so to kaJ/ oč/tk/. ^4mpa^ JogoJk/ zaJnj/k Jn/ so k/// takšn/, Ja zJaj n/ čas za s/epomzšenje, marveč je treka poveJat/ jasno keseJo. Sedanj/ s/avospev/ o „premz'š/jenem" /n .razsodnem" zaJržanja varnostn/k ok/ast/ namreč v zaJnj/ konsekvenc/ nzso n/č Jragega kot sog/ašanje s pro-t/zakon/t/m/ akc/jam/. Varnostne ok-/ast/ so ze/o „ oJ/očno", Ja ne rečemo „krata/no", poskrke/e za „reJ", ko je ok okzska amer/škega preJseJnzka N/xona v $o/nograJa pr/š/o z/o Je-monstrac/j prot/ vojn/ v V/etnama. z4/Z je avstr/jsk/m ok/astem amer/šk/ preJseJn/k morja več vreJen kot zakon/ /n astava repak/zke zlvstr/jef
^/cer pa Jokazov za neko/Zko .čajno" /Ja se prev/Jno /zraz/moj zaJržanje varnostn/k ok/ast/ n/ treka /skat/ /zven naše ožje domov/ne Koroške. Pr/paJn/kZ Jržavne po//c/je v Ce/ovca so svoječasno ce/zk Jevet ar neprekznjeno zas//ševa// s/ovenske J/jake, Ja k/ ZzsZ/Z/Z o J nj/k .pr/znanje", z/a so maza/Z nap/sne tak/e,* tokrat sam šef Jržavne /zo/Zc/je zago-tav/ja /ovcem na Jvojez/čne tak/e po/no razamevanje za nj/kove akc/je /n se še/e teJaj, ko v/JZ, Ja ko njegova /zjava pr/š/a v javnost, skaša zavarovat/ s šč/tom zakon/tostZ/ To-
Za krinko
..domovinske zvestobe"
se skriva spačeni obraz šovinizma
Zaradi namestitve prvih dvojezičnih napisov se je .praznovanje" 10. oktobra ietos začeio nekoiiko prej kot druga ieta in bo — kakor vse kaže — trajaio tudi daij časa. Ravno dogodki, ki smo jim priče že od 20. septembra naprej, pa najboij jasno kažejo, v kakšnem duhu tako imenovani .domovini zvesti" krogi razumejo in prakticirajo pomen 10. oktobra: za krinko .domovinske zvestobe" se skriva spačeni obraz šovinizma; skiicevanje na domovinska in podobna čustva je samo pretveza, da iahko nemoteno in predvsem nekaznovano huj-
skajo in deiujejo proti Siovencem.
O dogodkih okoti letošnjega 10. oktobra ne moremo podrobno poročali, ker bi s lakirni poročiti tah-ko napotniti debeto knjigo. Na kratko moremo zapisati te nekaj drobnih utrinkov.
Vsekakor je bit 10. oktober tokrat povsem v znamenju protizakonitih napadov na dvojezične napise ter je doživet višek v noči pred praznikom, ko so se udeteženci to-katnih prostav, na katerih so jim govorniki posredovati dovotj primerne duševne hrane, z avtomobiti zapoditi po južni Koroški ter odstraniti še zadnje krajevne napise in kožipote. Kakor pred stotetji turški plenitci na konjih, tako so tokrat .motorizirani Turki" divjati po naših krajih ter pred očmi varnostnih organov pleniti uradne napisne fabte. Pohod teh vandatov teta
V okvir tega divjanja pa sodijo tudi razna protistovenska gesla, ki segajo od hujskaške obdotžitve ab-wehrkampferskega predsednika Sa-mesa, da so vsega krivi Slovenci, ker se upirajo ugotavtjanju manjšine, preko raznih psovk s Čuši, svinjami in drugimi žatitvami vse tja do značilne grožnje (na kotmirški hranitnici): BLEIBT DEUTSCH KARN-TEN TREU — SONST...
Ta govorica je dovotj jasna in bi morala biti vsakomur razumljiva. Predvsem bi jo morate razumeti varnostne obtasti, ki so po ustavi dotžne, da varujejo pravni red v državi. Ob teh dogodkih svoje dotžnosti niso izpotnjevate! Kajti vse premalo je, če so varnostni organi samo .statistično" ugotav-tjati, kotiko napadov na napise je
bilo, da so med demonstranti biti pripadniki neonacistične NDP, katere vodja je znani .šef" južnoti-rolskih atentatorjev, da so mnogi demonstranti v atkohotiziranem stanju kršiti prometne predpise in podobno.
Protizakonitih dejanj je bito v teh dneh sptoh zelo veliko in smo te radovedni, če in kako bodo krivce kticati na odgovornost. Kancter Kreisky je vsekakor napovedat, da bodo sledite kazni, vendar samo po upravni poti, medtem ko je možnost procesov izktjučit (ati so avstrijska sodišča samo za slovenske študente, ki opozarjajo na neizpot-njene obveznosti Avstrije, oziroma za demonstrante proti krivični vojni v Vietnamu?). Strinjamo pa se s kancterjevo ugotovitvijo, da so bili pri napadih na dvojezične napise aktivni predvsem tjudje, ki hočejo manjšini okrniti pravice.
Storitci in predvsem krivci v o-zadju torej te niso tako neznani; znani pa so tudi povodi, ki jih vodijo in citji, ki jih hočejo doseči. Zakaj potem Avstrija še vedno ne čuti dolžnosti, da bi ukrepata v smistu § 5 čt. 7 državne pogodbe?
Nevarne
grožnje z bombnimi atentati
Kriminalni elementi, ki trenutno ogrožajo mir na Koroškem, so si kot .žrtev" svojih neodgovornih groženj z bombnimi atentati med drugim izbrali tudi hišo v celovški Ga-sometergasse 10, kjer imajo sedež Zveza slovenskih organizacij, Slovenski vestnik in razne druge naše organizacije.
V četrtek prejšnji teden je anonimni zlikovec po telefonu zagrozil, da bo sedež naših organizacij ob določeni uri zletel v zrak. Policija je potem preiskala prostore, vendar ni našla ničesar sumljivega, kakor tudi ni prišlo do napovedanega bombnega napada.
Podobne grožnje so bile izrečene tudi proti raznim drugim ustanovam, tako da je res u-pravičeno vprašanje, kako daleč bodo taki zlikovci še gnali svoje gnusno početje. Vendar pa tukaj niti ne gre le za take akcije same, marveč predvsem tudi za delovanje tistih krogov (ki pa nikakor niso anonimni!), ki s svojim hujskanjem ustvarjajo ozračje, v katerem prihaja potem tudi do takih groženj.
Ali bodo varnostne oblasti zapirale oči pred dejstvi tako dolgo, da bo res prišlo do človeških žrtev?
1972 se je zaktjučit s hrupnim navalom na Cetovec, kjer so si v nočnih urah dovolili pravo svobodo norcev in fako fisfe ideate, o katerih toliko govoričijo, sami poteptati v blato.
Očividci tega .prazniškega" početja zagotavtjajo, da so takih dejanj in takšnega obnašanja zmožni te izvržki čtoveštva, nikakor pa o-mikani in civilizirani tjudje.
Ju vprašamo, &je je pr/ atentat//: na aradne Jfojez/čne nap/se Zn pr/ te-ror/st/čnem zastraševanja pre/nva/-stva sp/oh najt/ tad/ /e nu/TMunjšo s/ed zu&OM/tost/, za katero Zn &do aprav/-čerzo /me/ razumevanje?
Dogodi/ zadnj/Z; Jn/ so — /n mZ-mo rega ne pr/Jemo ^/jad najraz/Zč-nejš/m /zjavam, zagofovZ/om /n poskusom oma/ovaževanja — spet enkrat ze/o jasno pokaza/Z, ko/Zko so na Koroškem vreJn/ zakon/ /n kaj pomen/jo nače/a to/erance, kaJar prevzamejo ZnZcZat/vo nac/ona/Zst/čn/ krog/. Pravn/ reJ je k// krezokz/rno poteptan v k/ato, zakon/ so k/// zavestno kršen/ prej očm/ čuvarjev za-kon/tost/ — /IvrtrZja je v nevarnost/, Ja v meJnaroJn/ javnost/ zguk/ u-g/eJ kot pravna Jržava.
Jasna ločitev duhov
Manjšinsko vprašanje ni prvič preskusni kamen, ob katerem se na Koroškem jasno točijo duhovi. Vendar pa je na to dejstvo treba posebej opozoriti zta-sti v sedanji situaciji, ko ob vprašanju dvojezičnih napisov protistovenska gonja znova doživtja nevarno zaostritev, tako da je v zastruptjenem in naetektre-nem ozračju vsaka odtočna beseda v korist manjšini skoraj že tvegana. O tem dovotj prepričtjivo govorijo števitne grožnje z bombnimi atentati (da je pri tej skrajno neodgovorni .igri" korak od besed do dejanj tahko žeto majhen, priznava tudi poiicija), ponočni pohodi motoriziranih vandatov ter mnoge druge obtike nasitja, ki se jih tako imenovani .domovini zvesti" krogi postužujejo pri zastraševanju prebivatstva.
Ravno zaradi tega je toiiko botj vredno priznanja zadržanje koroške SPU, katere voditni predstavniki, ztasti dežetn) giavar Sima, pa tudi njihovo giasito so v sedanjem za Koroško nedvomno usodnem trenutku potegniti jasno [očnico: nedvoumno so se priznati k obveznostim, ki jih je Avstrija že SO tet dotž-na izpotniti napram koroškim Stovencem; odtočno so obsoditi protistovensko gonjo in se distancirati od napadov na dvojezične napise; zavrniti pa so tudi ugotavtjanje manjšine kot neuporabno sredstvo za reševanje manjšinskih vprašanj v ozračju, ko je
nepobotjštjivim skrajnežem že nekaj dvojezičnih napisov povoda dovotj, da z razptamtevanjem čustev in resentimentov zanetijo nevarno nacionatno mržnjo.
Ostati dve v dežetnem zboru zastopani strank) stojita na drugi strani te točnice in s tem na skupnih pozicijah s Heimatdienstom in drugimi nacionatistič-n!mi organizacijami. Za FP<3 to ni nič novega in tudi ne preseneča njeno prizadevanje, da bi ktjub vsem tehtnim in stvarnim protiargumentom izsitiia ugotavtjanje manjšine in s tem pritita te še novega otja na že zdaj dovotj razgreto koroško ozračje. 6VP pa se trudi — očitno iz vidika btižnjih votitev — da bi svojo že dosiej znano Stovencem nenaktonjeno potitiko skrita pod ptaščem izktjučnega boja proti sociatistič-nemu .diktatu", vendar tudi največji naivnež že danes tahko spregteda, kaj imamo koroški Siovenc) pričakovati, če bi ta stranka dobita večino in s tem možnost odtočanja.
Kakor so trenutne razmere na Koroškem nevarne, eno je pri vsem tem vendar pozitivno: jasna točttev 1 duhov. Ob tej iočnic) bi bito samo žetett, da bi se ' vst resnično demokratično čuteči tn sodobno mistečt t prebivatci naše dežete zgrniit v skupnem odporu ^ proti tistim sitam, ki s svojo zastareto misetnostjo ^ ogrožajo nadatjnji razvoj Koroške kot skupne do- i movine dveh enakopravnih narodov.	t
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svettna: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA______________________________________T' 1
ozdravet, jo je vzet s seboj. Zvečer pred nemškim napadom na partijsko šolo sta bita prišla v Cerkno k njeni mami. Zjutraj, ko so Nemci vdrti v trg, sta se skrita skupaj v hišni bunker in ostala v njem, dokter niso odšti. Tončka je ostala v botnišnici, btiže doma.
Spet se je zavedet krute resničnosti. Če stučajno udari močnejša kolona iz zatedja v hrbet obrambe, jih bodo dobiti in bo po njih. Potem bo konec teh tepih sanj prav tam, kjer so se začete. Lep kraj za smrt, čeprav hrepeni po živtje-nju, kakor hrepenijo tudi vsi ti tovariši, ki jih prinašajo iz o-peracijske sobe, ki so jim odrezati roko, nogo ... Vetika tju-bezen pomeni vetiko upanje; upanje pa poraja votjo do obstoja, kakršno imajo živati, vržene v vodo. Taka votja ga je vedno držata krepko pokonci, da je bil botj trd od drugih. Zdaj, ko so bili Nemci že tako blizu, da so čez barako v kottu žvižgale krogle, so večini popustiti živci. Botničarji so težke ranjence privezati k postetjam, vsi, ki so se lahko premikali, pa so se ptazili na položaje.
Končno so se vrata odprla in v sobo je stopit komandir Bogo, premočen od dežja in potu, razgret, močan, širo-kopleč, z mavzerico v rokah.
Vse oči so se uprte vanj.
.Bogo, kako je? Poročaj in predlagaj," je dejal Sva-
run.
Povedat je, da Nemci vztrajno potiskajo brigado v smer proti bolnišnici. Zalo se bo brigada skušala umikati drugam in vzdržati, dokler ne poide municija.
Ko se je Bogo vračal, je postat na opazovalnici. Na srečo je našet tam Bošljana, najopreznejšega izmed stražarjev. Ta je imet na skrbi kamuflažo. Vsak dan je tapat okrog bolnišnice s potnim košem tistja in trav, z metlico in grabtjami. Poznal je vsako vejo, vsak list na stezi, ki je držata v botnišnico. Vsako, še tako neznatno sled je takoj odkril, tn tako je danes prvi zagledat nemško kotono med
drevjem. S komandirjem sta se potuhnita. Nemci so z orožjem v rokah prešti globe), petdeset metrov od njih, in izginiti med drevjem: nameravati so partizanom udariti v hrbet obrambe.
Bogo je predtagat umik.
Takoj za njim se je vrnit stari Travnikar, ki je ugotovit, da je za hrbtom mir. Posvetovati so se med bobnenjem min. Čez globet so žvižgale krogte. Oba zdravnika, vodstvo bot-nišnice in ranjeni povetjniki so bili mnenja, da ne smejo odtašati z umikom.
Sklep o evakuaciji bolnišnice je povzročil v kotlu nemirno beganje. Det zaščitnice je s strojnicami zasedet greben. Vsi drugi pa so pomagati nositi težko ranjene v btižnji podzemski bunker. V bolnišnici je bilo petinšestdeset ranjencev, osebje in zaščitnica pa sta štela kakšnih trideset oseb.
Primoža je odredil zdravnik med težke ranjence, zato so ga odnesti v bunker. Prav nič mu ni bito všeč, toda vdat se je v usodo. Ko bi imel vsaj toliko moči, da bi se lahko plazil po tleh in se pridružit Svarunu, ki ni marat z njimi. Meglilo se mu je pred očmi in roke je imet tako slabotne, da jih je komaj dvignil k obrazu.
V ozkem podzemskem prostoru, kjer je dišalo po ples-nobi in vtagi, so jih potožili na ozke pograde v dveh nadstropjih. Pustili so jim nekaj hrane, čeber vode in plašno bolničarko, ki je morata deliti usodo z njimi.
Dokter je od vhoda prihajala svetloba, je bilo že še. Ko pa so vrzel zadelali z deskami in začeli valiti nanje kamenje, se je tesnoba spremenila v grozo. Kamenje se je votlo trktjalo na deske, kot bi zasipavali krsto.
.Zdaj smo živi pokopani. Če nas ne bodo staknili Nemci s psi, bomo pomrli od gladu in žeje ali pa se bomo zadušiti. Klavrna smrt ktavrnega življenja ..." je nekdo zastokat.
,Ne govorite tako, tovariši. Nemci bodo šti mimo. potrpeli bomo kakšen dan ati dva, pa bo vse dobro," jih je tešila bolničarka, svettotaso, drobno dekte, ki je bila sama potrebna totažbe.
Tudi Primož se je hotet umiriti. Koraki so kmatu zamrli. Objeta jih je pošastna tema. Kdaj pa kdaj je votlo usekata mina, zemtja se je stresta, s stropa se je usula prst — tam je bit med korenine starega drevesa spetjan zračnik. Čas in prostor sta se zlila v gmoto, ki so jo preplavljali spomini in blodne sanje.
Globel je bila zdaj prazna. Ranjenci z osebjem so lezli na rob grebena, kjer so jim čez gtavo pivkale svinčenke. Svarun je prevzel povetjstvo nad umikom. Njegovo hladnokrvnost in trezna presoja sta odganjala paniko. P°' klicat je komandirja in mu dejat:
.Bogo, kjer boš ti, bom tudi jaz. Zanesem se nate-Moramo se izvleči iz klešč."
Ko sta se domenila, kaj bodo storili ob srečanju % Nemci, je Svarun ukazat: .Tovori ranjence!"
Zvrstiti so se v kolono. Ranjence so morali nositi vsi razen starega Travnikarja in dveh mitratjezcev, ki so vodil} in varovati kotono, na katero bi lahko vsak hip navalih Nemci.
Bogo si je zadet na pleča Svaruna, ki je tehtal oko}' osemdeset kil. Sirokoptečemu komandirju so se kolena Š'' bila, globoko je sope) in pot mu je kmatu lit z obraza.
.Brez skrbi, Bogo. Samo nosi. Pet potnih šaržerje^ imam za Švabe, v pištoli pa še naboje, dva zate, posled' njega zame," je Svarun spodbudil nosača.
Tik za njima se je trudit Boštjan z Matjažkom, Jv^ dekleti sta opirali Američana, ki je za sito že shodil.
Bili so že dvesto metrov daleč v hosti, ko je izmed bolničarjev zapekla vest: v zmedi so pustili v
enc9^
bot^'^
1
t
t)
s
&
d
i<
1
C
3,
Sl
6i
'1
V,
3:
Ir
'3
Upokojenci iz Kočevja obiskati Koroško
Po temeljiti pripravi so minulo soboto in nedeljo člani društva u-Pokojencev obiskali Koroško. Na svojem dvodnevnem izletu so pre-
Siovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Piiberku V a b i) o na
PEVSK! KONCERT
v nedetjo 15. oktobra 1972 ob 20. uri v dvorani gostiine Sthwarz) v Piiberku. Sodeiu-jeta moški zbor VRES iz Pre-vaij pod vodstvom Jožka Kerta in moški pevski zbor SPD .Edinost" Piiberk pod vodstvom Foitija Hartmana.
Ljubiteiji narodne in umetne pesmi prisrčno vabijeni!
Odbor
ČESUTAMO!
Pred dnevi je deieini giavar Si-"ta dvema zasiuinima zdravniko-izroči) dekret o imenovanju za fedicinainega svetnika.
Med odiikovancema je tudi idravnik dr. Vaientin Travnik, ki že "tnogo tet v spiošno zadovoijstvo Opravijo zdravniško prakso v Bo-^vijah in okoiici. Poznamo ga kot dobrega zdravnika in zvestega pripadnika naše narodnostne skupnosti.
K visokemu priznanju dr. Travniku iskreno čestitamo!
Siovensko prosvetno društvo .Zarja" v Zeiezni Kapii
V a bi i o na
PR!RED)TEV LJUDSK!H PLESOV
v nedeijo IS. oktobra 1972 ob 14. uri v lami dvorani v Se-iah.
Foiktorna skupina bo izva-jaia siovenske narodne piese in staro domačo kmečko oh-cet.
K števiini udeieibi vabijo piesaici in društveni odbor.
^OPRAVEK
V zadnji številki se je v dopisu Pod naslovom .Posledice podtalna hujskanja" pripetila neljuba Pomota, ki jo na prošnjo Ferda Tur-^0 iz Resnice pri Borovljah rade-^olje popravljamo: Ime soseda, ki ozmerjal Turkovo ženo, se mora P*Ovilno glasiti Ludvvig Lackner.
potovali takorekoč celotno dvojezično ozemlje, saj so bili v krajih od Šmohorja do Podjune. Tako so med drugim bili na Brdu, v Svatne jih je peljal Šimej Martinjak, ki jim je razkazal zgodovinske kraje Miklove Zale, od tam pa so se napotili preko Roža v Škofiče, kjer so prenočili v penzionu Toneta Umeka.
Izletnike iz Kočevja, katerih je bilo nad petdeset, sta v Škotičah obiskala predstavnika Slovenske prosvetne zveze. Po prisrčnem pozdravu predstavnice Društva upokojencev iz Kočevja je gostom spregovoril tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot ter jih seznanil s kulturnim delom koroških Slovencev. Pri tem se je dotaknil tudi sedanje protislovenske gonje v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi in poudaril, da je to obraz tiste koroške stvarnosti, ki v teh dneh prekipeva v najbolj hujskaške napade zadnjih dveh let. Zatem se je raz-
V petek 6. oktobra, je znana graška veletrgovina Moden Mtilier otvo-rila v Celovcu svojo 38. podružnico, ki je ena njenih največjih v Avstriji. Otvoritvi so med drugimi oficielni-mi osebnostmi prisostvovali tudi štirje deželni in trije mestni svetniki. To veliko podružnico so uredili oziroma preuredili v bivši trgovini Brun-ner. Tej koroški podružnici bo v kratkem sledila naslednja v Wolfs-bergu v Labotski dolini.
Velika in znana trgovina Moden Muller s sedežem v Gradcu ima že osemdesetletno tradicijo. Šefinja tega velikega podjetja gospa Monika Ass-mann je ob otvoritvi podružnice v Celovcu podala kratek pregled razvoja tega velikega podjetja Moden Muller, ki ima sedaj skupno že 38 podružnic, razdeljene so po Štajerskem, Nižji Avstriji, Solnograški, Gradiščanski in sedaj tudi na Koroškem. Direktor podjetja Sicher je med drugim omenil, da ima podjetje zaposlenih 900 sodelavcev, ki morajo skrbeti za skupno 450.000 strank. Podjetje vodi v svojih katalogih 16.000 različnih vrst blaga. Prav tako je podjetje včlanjeno v mednarodno trgovsko organizacijo CEM in ima tako velike možnosti uvoza blaga iz drugih držav.
Blagovna hiša v Celovcu razpolaga s tremi etažami, s skupno prodajno površino 1000 kvadratnih metrov. Prodajni prostori so zelo posrečeno urejeni in dajejo videz prostornosti. Poleg modnih artiklov razpolaga celovška podružnica tudi z živilskim supermarketom, ki ima svoje prostore v globokem pritličju. Razen tega ima podružnica tudi poseben oddelek za
vil živahen pogovor ter so se gostje podrobno zanimali za življenje koroških Slovencev. Kljub temu, da so bili gostje že precej v letih, je razgovor potrdil, da živo spremljajo dogajanja pri nas na Koroškem, saj so bili na tekočem o vsem, kar se v teh dneh pri nas dogaja. V spomin na srečanje na Koroškem je predstavnica društva tajniku SPZ izročila lepo knjižno darilo z namenom, da knjige razdeli med mlade bralce, kar bo SPZ seveda radevolje storila.
Izletniki so v nedeljo pod vodstvom tajnika društva upokojencev Vekoslava Figarja kreniti na pot po Podjuni, predtem pa so obiskali še Krnski grad, kjer je zgodovinsko mesto ustoličevanja slovenskih knezov.
Ob slovesu so zagotovili, da bodo še prišli na Koroško, hkrati pa so povabili SPZ, da s svojimi predstavniki obišče Kočevje.
pohištvo, ki obsega skupno 100 kvadratnih metrov prostora.
Gradnja tega najnovejšega in največjega obrata Moden Muller je bila izvedena po načrtih arhitektov Bla-ha in inž. Peissla. Šefinja podjetja Moden Muller je ob priložnosti otvoritve izročila celovškemu podžupanu Romauchu 25.000 šilingov za potrebne Celovčane.
[ZLET V DOHNO
7A i?ARF
!N NA POLUDNtK
Siovensko pianinsko društvo v Ceiovcu vabi čiane in prijateije na iziet v doiino Zajiare in na 2087 metrov visoki Poiudnik v Zahodnih Ju-iijskih Aipah v itaiiji.
Zbiraiišče v nedeijo 15. oktobra 1972 ob 7. uri v Ovčji vasi {na parkirnem prostoru žičnice, ki petje na Višarje). Od tod se bomo peijaii še nekaj kiiometrov do dna veii-častne doiine Zajiare, od koder je še tri ure hoda na vrh Poiudnika, s katerega je posebno iep pogied v mogočno tisočmetrsko steno Montaža, najvišjega vrha Zahodnih Juiijcev. Tudi ta vrh spada v družino .poti prijateijstva".
S pianinskimi poidravi!
Odbor
Veletrgovina Moden Miiiier
JE URED!LA MODERNO PODRUŽNtCO V CELOVCU
Zgodovina se ponavlja
60 LET
PO GRAFENAUERJEVI INTERPELACIJI
Že rfolgo uc??!o, da f?o) ^oroš^fl?	za dvojezične topografije
napise, za pravice siovens^ega jezica spio/r, ni nov in da se proidem ni rodii šefe letos afi feto nazaj. Afed števifnimi dokazi je tadi interpelacija avstrijskega državnega poslanca Franca Grafenauerja in tovarišev, ki jo je prekral pred danajskim parlamentom D. marca Ž9Ž2 in jo naslovil na takratnega ministrskega predsednika grofa ^tarjgja. Interpelacija je take narave in poffdana $ takimi kesedami, da ki jo lakko z zelo majknimi zgodovinskimi korektarami presadili v današnji čas. Nekateri proklemi, vprašanja in odnosi med vlado in koroškimi Slovenci so si tako podokni, da skoraj ni opazno, da je kila napisana pred šestdesetimi leti.
Vzrok za interpelacijo poslanca Grafenaaerja v c. kr. parlamenta je kil govor nemško-nacionafnega poslanca dr. Angererja v koroškem deželnem zkora, kjer je le-ta zakteval, naj vlada iz nastajajočega krajevnega leksikona (t. j. seznam krajev, ki so ga sestavljali na podlagi Ijadskik štetij za posamezne dežele in za vso državo, izdajali pa v vsek deželnik je-zikikj in seznama poštnik aradov črta slovenska imena, /fngererjevo zakte-vo v deželnem zjora je podprlo tadi nemško časopisje na Aoroškem. Po zatrjevanja tega tiska ki slovenska imena v okek paklikacijak slako vplivala na aradovanje, imen da tako ali tako ne ki nikče razamel in kar je najkaje, s tem ki podpirali slovenizacijo Koroške (sle/).
Na vse te, nam v zadnjem časa tako znane kesede, je Grafenaaer v interpelaciji odgovoril; „Nakor so te trditve neverjetne, pa tadi napačne in neprimerne, vendar ni nokenega dvoma, da ko nemško-nacionalna stranka na Koroškem in njeni častilci v slovenskem dela dežele to zadevo, ki je namenjena splošni koristi, zopet poskašali porakiti za svoje strankarske politične namene in kodo napeli vse sile, da ki dosegli svoje separatistične in za vse državno življenje škodljive cilje, čeravno je dejstvo, da so ravno krajevna imena v slovenskem dela dežele čestokrat nerazamfjivo ponemčena in popačena, kar je poslanec Grafenaaer s vojimi govori v deželnem zkora velikokrat poadarja! in jasno ter resnično dokazal."
Kot primer, kako se lakko popačijo slovenska imena, je Grafenaaer navedel knjižico, ki je izšla pred letom 2922. Prošaro (napisal jo je neki pomemken nemški znanstvenik, pravi Grafenaaer), ki govori o krajevnik in gorskik imenik na slovenskem dela Koroške, je imenoval „Ortsnamen-erfindangen" (izmišljena krajevna imena). Tadi ok tem dela interpelacije se nam vsiijaje misel o podoknosti med kvaliteto takratne krošare, današnjega seznama 203 dvojezičnik krajevnik imen na jažnem Koroškem in zapletov okrog njik.
.Giijotina — modei 1912"
Tretji del interpelacije govori o štetja leta 2920. Slovenci smo to Štetje imeli še za kolikor toliko realno in sprejemljivo. Grafenaaer pa ga označaje kot giljotino za Slovence, /asno je tadi pokazal, kje so vzroki za tako označko. Štetje so vodili od politične oklasti imenovani števni komisarji, ki niso znali slovenščine in so kili zvečine nasprotniki Slovencev. Nar niso koroški Slovenci podokno agotavljali tadi ok zadnjik ijadskik štetjik v Avstriji, še zlasti ok tistem, na katerem sloni zakon. Ugotovitev Grafenaaerja pa tadi potrjaje kasnejšo trditev nemško-nacionaiističnega zgodovinarja dr. Martina Watteja, da je kilo štetje leta 2920 na škodo Slovencem.
/n kaj je poslanec Grafenaaer pravzaprav zakteval od vlade? Zakteval je, da slovenska krajevna imena ostanejo v krajevnem leksikona in poštnem seznama, prvega pa je treka dopolniti še s slovenskimi imeni posameznik žeiezniškik postaj, ki so na slovenskem in mešanem področja Koroške. Na konca je postavil danajski vladi dve vprašanji;
2. /e vlada voljna podrediti se strankarskim željam nemško-nacio-nalne stranke na Koroškem glede nameravanega črtanja slovenskik krajevnik imen iz leksikona krajevnik imen in iz seznama za poštne arade?
2. /e voljna, v splošnem interesa akreniti in akazati, da se v smisla te interpelacije izpopolnita leksikon krajevnik imen in seznam poštnik aradov?
Niti vlada niti ministrski predsednik na vprašanji nista odgovorila. Seveda nokena primerjava ne drži docela, /z interpelacije pa najkrž ni težko agotoviti, da je kil položaj dragačert; koroški Slovenci so pred šestdesetimi leti imeli več pravic in kolj zagotovljen narodni okstoj kot ga imajo danes. Takrat so se korili za atrditev in razširitev svojik pravic, danes pa se korijo za osnovne.
B. V.
^ne Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetine: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — T<
'
i
ii [i
li
V
k
e
o
k
baraki četnega komisarja, ki bi bil moral po napovedih Savnikov ponoči umreti. Odločil se je, da gre ponj. Ra-''ienca, katerega je podpirat, je pustit palico, da je šepal drugih. Pridružila se mu je ena od bolničark, ki sta ^odpirali Američana. Ni minilo petnajst minut, ko sta že ^ošla z umirajočim komisarjem kolono. Povedala sta, da že videti, kako se partizani in Nemci borijo tik za bol-^šnico. Obraz umirajočega se je zamaknjeno smehljal, ^dprl je usta, polna zlatih zob, in lovii na izsušeni jezik ^žne kaplje. Zavlekli so ga v gosto smrečje, toliko daleč ^ bolnišnice, da so lahko upali, da ga Nemci ne bodo ^knili. Dali so mu čutarico vode in ga pustili samega.
Zdaj, ko je bila bolnišnica prazna, je bilo vsem laže srcu.
Pod Svarunom je kleca) Bogo. Svarun je ukazal:
.Daj me dol!"
Spusti) ga je na tla. Potem se ga je Svarun odklenil šepa) ob njem po eni nogi. Podobno so storili tudi drugi. 'Sak je imel svojega ranjenca, laže ranjeni pa so si poma-9<"i sami.
Stari Travnikar se je z mantiherico v roki premikal od ^Vesa do drevesa ko senca. Vedel je, da mora prvi gledati Nemce. Za njim sta vsak s svojo strojnico v ro-^ oprezala mitraljezca.
Mine so padale levo od njih in bojni hrup se je odbijeva!. Vztrajno so lezli po lovski stezi v strmino, v naj-, !j odljudno goščavo. Včasih so počivali. Med sivimi debli se motovili, kot je kdo vedel in znal — prikazni v belih J^ojih, ranjeni v noge, roke, z obvezanimi glavami, s palici in berglami pod pazduho.
^ Proč, samo proč od smrti, ki je preplavila gozd kakor ^ta boiezen ...
13
Divizija, ki se je ves dan tolkla z nemškimi kolonami po obronkih Ratitovca, se je pozno popoldne začela pripravljati za preboj čez reko Soro.
General Novljan, komandant Lazar in angleški polkovnik so sedeli na robu odsekanega skalovja in z daljnogledi opazovali kolone, ki so se spuščale v dolino po skalnih rebrih Ratitovca.
.Težko bo," je zavzdihnit Anglež in se zahomotal v dežni plašč.
,Ne bo sile, bo že šlo, mora iti," je odvrnil Novljan, ne da bi odmaknil daljnogled od oči.
Na dohodih k vrhu gore je še vedno pokalo; boril se je tudi bataljon, ki je zavaroval bok umikajočih se kolon.
Vzdušje med borci je bilo napeto do skrajnosti. Lazar je vedel, da bodo Nemci zasedli vrhove takoj za njimi, ob reki pa jih bodo čakale zasede. Vedel je, da tudi Nemci iz doline vidijo vso to vojsko, ki se vali proti njim nezadržno kakor plaz. Strahoma je čakal, kdaj bodo usekati s topovi in z minometi. Ker se to ni zgodilo, je bit prepričan, da preži ob reki policija, ki ni oborožena s težkim orožjem.
.Tem bolje," je dejal Novljan. .Bo preboj lažji. Ni govora, da bi nas zadržali!"
Orlov je lačen, zaspan in nevoljen z brzostrelko v rokah stopal na čelu bataljona takoj za predhodnico. Njegovo enoto so z drugimi vred odredili za preboj, čeprav je imela že na Jelovici hude izgube. Tolažil pa se je s tem, da je že postal komandant bataljona. Kaj vse si bo privošči! zdaj, ko ni Primoža, da bi ga oviral!
Boruta, Vojka in Jelenov vod je poslal naprej, da bi izbrali mesto za najlažji preboj. Vodili so jih domačimi, ki so poznali reko, cesto in grape med dolino in nasprotnimi pobočji hribov, čemečih za megleno tančico. Jedli niso že
ves dan. Ker je deževalo, so se !ahko vsaj sproti napiti deževnice. Bi!i so hudo zdelani, a trdno odtočeni, da morajo čez reko. Na vzpetinah nad reko so se ustaviti. Pristuhniii so v temo in čakali, da se vrnejo izvidniki.
Šumenje reke je zmoti! ropot avtokolone. Po vijugasti cesti so po koritu soteske parati temo žarometi. Njihov svit je včasih oblizni! tudi grmovje, kjer so prežali partizani. Vojko je štel kamione in računal, kakšne okrepitve so Nemci namenili obrambi. Z Borutom sta se zaskrbljeno spogledovala. Ob Vojku je !ežala Ana. Po Primoževi nezgodi se ga je držala ko senca.
Našte! je dvanajst kamionov, se pravi štiristo mož, in od tega najmanj petdeset strojnic.
Trije kamioni so se ustavili tik pod njimi, drugi so vozili naprej.
.Vojko, nocoj ne bomo prebredli te reke," je zašepetala Ana in z velikimi žalostnimi očmi strmela v korito, kjer je jezno šumeta voda.
.Bomo jo! Ni gtoboka, čeprav je deževato. Še plavati ne bo treba. Saj smo vendar divizija in za nami gre kolona mul s težkim orožjem."
.Zeto se bojim vode. Živce izgubljam, Vojko, tresem se od strahu, glej...
Prijela ga je za roko, čutil je, da je vlažna in mrz!a. Po vsem životu je drgetala.
.Ko bi le mogla biti tako ravnodušna kot ti! Odkar te poznam, te ni še nič razburilo."
Nasmehnil se ji je.
.Drži se me in vse bo dobro! Tudi ko bo zaropotalo, bodi pri meni!"
Prikimala je.
Niže spodaj se je oglasila sova — znak izvidnikov. Vojko in Borut sta se z devma mitraljezoma spustila niže k reki. Po t!eh so se plaziti skozi grmovje, dokler niso zagle-
K — $tev. 41 (1578)
VeseHte se
svojega otroka takega, kakršen je
ZV%	ofroM sf ponovt cc/ofcn rttz-uo;
č/oveš^cg^ roJtt. /Vo/tCMd st-uttr č/ovc^^ ftt^o
we prevzdTMe, ^ot pn pfcvzutMC oy%zo-v%M;e o^roM, ^t r^itc tM $e rttzvtjtt. ^prutt tzg/cJd, Ja ;e rast zgo/; v few, Ja ;e otro^ z'z jMcva v JaM vcčft; ^o se potem zaČMe tgratt, se zJt, Ja se /e pač Maačt/ Jo/očeMth pnjemof. V fesMtci pa vse to te zJa/eč M: ta&o pteptotto. Ko te otro^ razvija, prehoJt ^ora^ za ^ora^om s^ozt ce/o zgodovino č/ove^ovega te/etMega tM Jašev-Mega razvoja.
Otro^ zaČMe tvoje ziv/jenje ^ot Jro/tMa ce/t-ca, to te pravi MataMČMo ta^o, ^ot je zače/o tvoje živ/jeTije prvo živo ^itje na zem/ji, ^i te je poroJt/o v morja, Ko pa te proti Dorica prvega /eta po rojttva pottavi Ma Moge, t/avi ti-tti trenate^, ^i to ga prej Mtt/tjoMt iM miiijom iet t/aviii Mati preJMt^t, ^i to prvi zače/t' /toJta poA;oMci. Narati te otro^ Maači tpretMo iM z ojičat^om aporaMjati prtte Ma ro^aii. Po te-ttem /eta te otro^ Je/oMta otamotvoji oJ staršev; potrata te v^ijačiti v živ/jeMje zaMaj tvoje Erazme. Pravi/a pri igri jem/je retMO. Najbrž je tpet Ma titti ttopMji č/ovet^ega razvoja, Ma kateri to Mi Mati prcJMt/J, ^o to avtJe/t, Ja Mi pametMO, če te potikajo po gozJa potamič, v Mtaj/tMiZ? JražtMa/t, marveč Ja je pametMeje, Ja te po več JražiM zJraži v večje t^apMotti. z! Mi Mo Jovo/j, Ja to te zJraži/i, Maačiti to te mora/i te tamoo/?v/aJa?ija, toJe/ovaMja Jrag z Jragim v t^/aJa t pravi/i tM za^oai.
Vete/ite te tvojega otroka takega, M^rteM je ta^o te Po Maj/epte razvija/. Ni JveP otroP aa tveta, Pi Pi ime/a čitto eaaP opraz. Prav taPo taJi Mi JveP taPiP otroP, Pi Pi te popo/-Moma eMaPo razvija/a. NePateri otroci to moč-Mejti oj tvojip vrttMiPov iM te Pitreje Maačtjo atP/ajati giPe, zato te Pitreje Maače teJeti, ttati iM Pojiti Pot ajiPovi vrttMiPi. Po to MePaPi at/eti meJ otroPi. N/jaP tema te MePateri oJ MjiP /e počati Maačijo tpretaip iM MataMČMiP gi-Pov t prttPi a/i pozMo tpregovorijo. Ce/o taP otroP, Pi te Pot at/et tpretMo prevrača, včatiP ze/o pozMo tPoJi. ZgoJi te, Ja te otroP taPo počati Maači govoriti, Ja popaJc starše ttraP, Ja je JatevMo zaotta/; Po pa zaČMe Pojiti v to/o, je meJ MajPo/j Pittrimi ačeMci. ^pet Jra-gič zaČMe otroP, Pi ima čitto povprečae mož-gaMe, že ze/o zgoJaj govoriti.
Pmejte ra Ji tvojega otroPa iM Pojite vete/i, Ja je taPteM, PaPrteM je. Vete/ite te, Ja je vi-Jeti taPteM, PaPrteM je, iM Ja poČMe titto, Par poČMe. Na /attMotti, Pi jip ima, pa Par po-zapite. Če imamo, Ma primer, raJi majpMega otroPa, pa te MeroJMega iM počatMega PPrati, prav zaraJi tega, Per je taPteM, PaPrteM je, oJ-ratča z zaapaM/etM vate iM je trečeM. Napere ti vere v tvoje moči tM ta ma omogoča, Ja Par MajPo/je izPoritti tvoje tpotopMotti, Pi jip ima, tM t/ePerMo pri/oŽMOtt, Pi te ma poMaJi. 7*itti otroP pa, Pi te starš/ z Mjim Mt'Po/i prav Me tprijazMijo, Pi MepreMepMo čati, Ja jip je razočara/, Joratča Prež potrepMega ma zaapaMja. Zato taJi Mi zmožeM Jo Praja izPorittiti tvojip amtPiP tpotopMotti, roČMtP tpretMotti tM te/es-HiP čarov. Če te roji t PaPtMo poMtaM;^/;:-vottjo, Pojiti te/etMo a/i JatevMo, je Me prema-
Prezimovanje iončnic
Čas je, da pomislimo, kam bomo čez zimo spravili lončnice, ki so nas poleli razveseljevale s svojim cvetjem na balkonih, terasah ali oknih. Pričakujemo lahko, da bodo kak mesec še zunaj, če seveda ne bo nastopil nepričakovan mraz.
Pelargonije nam bodo cvetele najdlje. Toda kam z njimi čez zimo? Najbolje bi bilo, če bi imela stanovanja razen odprtih balkonov tudi zasteklen prostor, kjer bi imele vse rastline najbolj idealne pogoje za prezimi-tev. Takšni zastekleni prostori pa so v stanovanjih redki, zato moramo poiskati drugačno rešitev.
Klet ali zaprto drvarnico ima skoraj vsako stanovanje. Najbolje je, če je ta prostor svetel in vsaj toliko topel, da v njem ne zmrzuje. Tja postavimo zabojčke ali lončke. Če je ta zasilna shramba primerno osvetljena, se izplača rastlinam takoj porezati nove vršičke in jih potakniti. Stara rastlina bo tako bolj smotrno trošila svoje hranilne snovi
Poskusite!
PREŽGANA JUHA
Napravi temno rumeno prežganje iz nekaj žiic moke. Zaiij z mrzio vodo, da se ne napravijo cmoki, in potem ztij to gosto zapržko v s!an krop, v katerem se je kuhata itica kumine. Ko juha dobro prevre, iztij vanjo če eno ati dve dobro stepeni jajci.
Na juho devamo navadno prepečen, na kocke zrezan kruh ati zrezane in prepečene žemtje.
GOBOVA JUHA
Namoči na vsako osebo za otroško pest suhih gob. Prvo vodo odtij.
Ko so gobe kuhane, jih sesektjaj botj na drobno. Napravi v kozici prežganje, ki ga zatiješ z gobovo juho, in vse skupaj zmešaj. V prežganje deni drobno sesektjane čebute in peteršitja. Osoti, popopraj in okisaj. Prideni že na drobne kocke zrezanega krompirja, nastrganega krompirja in mato paradižnika.
Juha se deta tudi iz svežih gob.
in spomladi bo odgnala lepše. Poganjki, ki jih bomo sedaj potaknili, se bodo do zime lepo vrasli.
Pozimi pelargonij v glavnem ne zalivamo, ker morajo nekoliko počivati.
Nekateri imajo v zabojčkih na balkonih posajene petunije ali drugačne enoletnice. Enoletne cvetlice polagoma odmro in jih sadimo vsako pomlad na novo. Zemljo je najbolje pustiti v zabojčkih, katere postavimo v klet ali drvarnico. Spomladi svežo zemljo primešamo stari, malo zalijemo in pustimo na kupu nekaj dni. Potem z njo spet napolnimo lončke in zabojčke in posadimo nove rastline. Kdor ima vrtiček, naj zemljo iz lončkov kar sedaj pred zimo strese tja, spomladi pa jo bo vzel iz drugega vogala.
Palme, oleandri ali drugo zimzeleno sredozemsko grmičevje, ki ga imamo v večjih posodah, prav tako premestimo v prostor, ki je svetel in dovolj prostoren. Večje rastline potrebujejo več prostora, da se njihove veje ne polomijo. Pozimi moramo skrbno pregledovati rastline, da se ne razširijo na njih kake bolezni ali škodljivci. Posebno kaparji raznih vrst se radi naselijo na listih gr-mastih rastlin. Ko je veliko rastlin skupaj v enem prostoru, kjer je zračenje zaradi mraza otežkočeno, je okužba zelo hitra.
Gojenje kaktej je mnogim priljubljen konjiček. Pozimi jih moramo imeti v prostoru, kjer je temperatura najmanj 5 do 8 stopinj C. Z ograje na terasi jih premestimo na male poličke v sobi in zagotovo bodo uspešno prezimile. Božični kaktus, ki ga začnemo polagoma zalivati, bo sobi pozimi, ko bo bogato cvetel, v lep okras.
Tradeskancije vedno bolje uspevajo v no-
DROBNI NASVETI
Za čiščenje predmetov iz svinjskega usnja, npr. aktovk, torbic, čev-ijev, pasov in denarnic, je priporočljivo uporabiti kakšno dobro specialno čistilno sredstvo ali pa 5- do 10-odstotno raztopino ščavne soli. Mastne madeže na svinjskem usnju pa odpravimo z magnezijevo kašo, ki jo nanesemo na madeže. Ko se zmes posuši, jo zdrgnemo s čisto krpo. Rokavice čistimo tako, da jih potegnemo na roke in jih narahlo drgnemo v čisti milnici. Dobro jih speremo v čisti vodi in obesimo.
^ Pri izkuhavanju perila je dobro, če narežete v vodo nekoliko ploščic sveže limone. Perilo bo postalo lepo belo.
H Gorčico bomo dolgo ohranili u-žitno, če ji primešamo malo soli. Okusa s tem ne pokvarimo. Izsušeno gorčico zalijemo z nekaj kapljicami olja in razredčenega kisa ter ščepcem sladkorja.
H Sok pečenke postane prav okusen in močan, če pečemo v pekaču hkrati s pečenko še kos krušne skorje, in sicer tako dolgo, da skorja razpade.
tranjih prostorih in rastejo vse leto enakomerno, če jim nudimo enake pogoje.
Razne vrste visečih nageljnov je treba u-makniti na toplo, enako kot pelargonije, te da morajo imeti nageljni več svetlobe.
Na svoj košati asparagus je marsikateri gospodinja zelo ponosna. Posebno bujni raste na senčnatem balkonu. Pozimi, ko g" premestimo v manjši, temnejši prostor, zeli rad porumeni. Bolj ko je košat, bolj bo občutil spremembo zaradi premestitve. Na po-mlad je treba vse porumenele vejice porezati in zemljo pognojiti z vodo kurjekot-Najbolje je, če takoj, ko začne rastlina rumeneti, vse zelene poganjke porežemo.
NENEVARNO HUJŠANJE
Vitkost je zdrava — im sodobna
t
t
I
i
r
1
\
1
ZELENJAVNA JUHA
ZreH na drobne koMke a)) kocke: peterUt), korenje, ceteno, zetje, iebuto, kartijoto, grah (vsakemu tetnemu iasu primerno zeienjavo) in deni na razbe-ijeno masi aii oije. Preme!aj veikrai, da se ne prime. Zaprak) potem z moko in pust! zarumeneti. Ko je zeienjava mehka, prideni nekaj pesti riia aii dobra poparjenega in izpranega ričeta ter zaiij s sia-nim kropom. Ko se rik zmehča, je juha kuhana.
Na to juho iahko devaš opečen, na kocke zrezan kruh aii kemije.
gtt;e, Mtarveč jo Mapt/tttje; ho Joraste, je Mjego-poMMMjh/jtvost že Jesefhrdt Zwjht, hot je ht/d oh rojstvu.
Nehdter: /jttJje to/iho govorijo o pozorMosti, hi Jd jo terjdjo MtdjhMi otroci, Jd je že videti, hot Jd pride otroh Md svet trdMO od/očeM, Jd si ho svoje stdrše podvrge/ z/epd d/i zgrJd. Pd Mi tdho. Otroh se rodi hot rdZKMtMO, prijdte/j-sho č/ovešho hitje.
Namesto običajne predjedi vam priporočamo naslednja „maši!a":
H 2e pri predjedi lahko dobite občutek sitosti, če na primer pojeste dve trdo kuhani jajci (16 kalorij) ali dva do štiri krompirje (100 do 209 kalorij).
H Primerna predjed je tudi solata. Med predjedi, ki pomagajo uspešno hujšati, sodijo tudi paradižniki, kumarice, razna zelenjava, melone in podobno, pa tudi trdi in hrustavi sadeži kot nastrgano korenje, na kocke narezana zelena, sladki janež in jabolka.
Tek si morete ublažiti tudi tako, da pred jedjo nekaj po-
pijete. Najbolje je popiti kozarec mineralne vode, ker zračni mehurčki napolnijo želodec, ali pa skodelico tople ali hladne soveje juhe. Posneta mesna juha (bouillon) vsebuje malo kalorij in daje občutek sitosti.
Zvečer pojejte krožnik zelenjavne juhe. Nikar pa ne segajte po sadnih sokovih, ker niso tako nedolžni, kot mislite. Kozarec sadnega soka je prav toliko redilen kot kozarec vina. Raje pojejte cel sadež; ta je manj redilen, želodec pa napolni manj kot sadna tekočina.
Važna so tudi nadomestila. Svetujemo vam tole: raje kakor z maslom polijte zelenja-
vo z mesnim ekstraktom. So- t late ne zabelite z navadni# ^ oljem, ampak uporabljajte ra* je parafinsko olje, ki je nev tralno in brez vonja.
Za spremembo začinite so- ' lato z eno žlico navadnega s olja, z žlico parafinskega olj^ s in s sokom polovice limone- t Dodajte za pol skodelice se-sekljanih zelišč.	^
Pecite meso brez maščob- ^ Tako je preprosto, hitro ^ gospodarno, meso pa osta# sočno in okusno. Potrosite z zelišči in zavijte v stanid- '< Tako okusno spečete belo me* h so, perutnino in ribe.	<t
Zapomnite si, da je prip#' ^ va jedil prav tako pomemb' ^ na, kot so živila sama.
Tena Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ione Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — To<" ^
dali z roba skalovja ceslo, na njej pa v svilu žarometov Nemce. Rezka povelja so se mešala s šumom vode, ki se je belo penila čez skalne prage. Dober streljaj navzgor so zagledali na kolenu reke most, osvetljen od nemških reflektorjev. Takoj za mostom pa je črno gredino skal zajedata soteska, kjer je držala pot v hribovje.
Vojko in Borut sta preudarjala, kje bi bila med zasedami vrzel, da bi prebredli reko in ob napadu udarili zasedam v bok.
Opazovala sta početje Nemcev. Nemalo sta bila presenečena, ko sta razbrala iz povelj, da se Nemci spet nalagajo na kamione in da tudi tisti, ki so se peljali naprej, obračajo in rinejo nazaj. Ko so se vsi obrnili in zvrstili v kolono, je zabrlizgala piščalka. Kolona se je premaknila in izginila po dolini navzdol.
Noč je požrla hrum motorjev. Bili so presenečeni — nikakor niso mogli doumeti, kaj se je zgodilo. So prišli kamioni po vojake in jih odpeljali nazaj v postojanke? Zakaj? Pa prav zdaj, ko se je že stisnil obroč . .. Zakaj ne napadajo tudi tukaj?
Toda zaman sta si Vojko in Borut belila glave, to je bila za zdaj skrivnost.
V varstvu dveh strojnic so se partizani previdno priplazili do mostu. Reka je šumela in nič se ni premaknilo.
.Kaj cincamo?" je dejal Jelen in pogledal na uro. .Divizija se približuje. Gaber in Nac naj gresta naprej čez most!"
Borut in Pajk sta prikimala.
Nac in Gaber sta nevoljno poslušala povelje.
.Izvidnika sta. Pojdita čez most in poglejta, če ga varuje zaseda."
.Tarča sva ... Gotovo naju bodo ubili," je očitajoče dejal Gaber in ošinil vse tri z zaničljivim pogledom.
.Nekdo mora iti prvi. Tarča bomo vsi, če so tam, ne samo vidva. Če jih pa ni, tudi vidva ne bosta. Sicer pa ne bodo streljali na prva dva, čakali bodo glavnino."
Gaber, ki je poznal Jelenovo trdoto, se je uklonil in s puško v roki zavil na most. Za njim je poklapano stopical Nac; Vojku ni ušlo, da se je prekrižal.
Z naperjenim orožjem so prisluškovali njunim korakom.
„Kaj, če nam jo pobrišeta?" je šepnil Borut.
.Kar naj jo! Dveh problematičnih bo manj," je odvrnil Jelen, ki se je doslej zaman trudil, da bi se ju znebil na lep način.
.Barabi imata srečo," je dejal Pajk, ko se je Gaber vrnil in povedal, da je zrak čist...
Tega čudeža ni nihče razumel: divizija je prešla reko kar po mostu. Ne da bi počil strel, se je izmuznila iz obroča.
Prešernova brigada se je sredi noči ustavila pod Blegošem, druge brigade pa so nadaljevale pohod čez obmejno hribovje in Cerkljansko.
Četa se je ustavila pri kmetiji, kjer so že večkrat spati. Ana in Vojko sta legla skupaj, tako kot so včasih ležali vsi trije — Ana, Vojko in Primož. Zdaj pa sta bila prvo noč sama. V kotu je Ana poravnala seno, potem sta nanj pogrnila šotorko.
Nekaj borcev je ležalo v hlevu, nekaj v skednju. Zaspali so kar lačni in na smrt utrujeni.
Tudi dekle je zaspalo kot ubito. V spanju je objela Vojka okoli vratu in se stiskala k njemu vsa drhteča, s tesnobnimi vzdihi. Vmes je nerazločno bebljala in klicala Primoža.
.Kaj bo z njo, če Primož pade? Saj se ji bo zmešalo. Čudna ženska," je premišljal Vojko in pustil, da ga je objemala. Njena lica je začutil ob svojih, vsa mokra od solz. Ni se mogla umiriti.
,2e sama vojna prinaša dovolj hudega, zato ni, da trpel še zavoljo ženske, pa najsi bo lepa kot arija," si na tihem dopovedoval Vojko, ker ni mogel zaspati. Pote# se je sprijazni) z dejstvom: „Kar je, je." Primožu na ljub*? in na Bliskovo željo jo bo naprej čuval, čeprav je že slu* til težave. Odkar so spati skupaj, se je tudi on navadi! K* žensko družbo, čeprav ni dosti maral za dekleta. Ana ^ mu je jako priljubita, ko je s tolikšno vnemo sprejema# njegove politične nauke in filozofske nazore.
Ni je maral prebuditi. Le roko ji je položil na pot*# I), čelo in jo privil k sebi kakor Primož. Pomirila se je in r#' hala vzdihovati. Kmalu je mirno zaspala.
Zadovoljen, da je vplival na njeno podzavest, je tel zatisniti oči, ko je zaslišal, da so deske zaškripale p"
h
opreznim korakom. V temi se je nekdo bližal z napol ^

strto lučjo. Zagledal je visoko temno senco. Najprej I'
mislil, da je dežurni. Ker pa se je na Gorazdovo željo
Je
dolgo s Primožem vred ukvarjal tudi s kontrašpijonažo, postal pozoren; sicer pa je bil tudi drugače nezaupljiv previden in ni pustil vsakogar v svojo bližino, če ni ved '
kaj išče.	^
Ob pasu je poiskal baterijo in se potuhnil z njo P° odejo.	^
Neznanec je z zastrto lučjo osvetljeval obraze i" prestopal s tihimi, mačjimi koraki. Vojko, ki je bil od dih nog lovec, je vedel, da se ta korak ne približuje a d . brim namenom. Tako se plazijo v naskok zveri in pred strelom. Z drugo roko je pritisnil k sebi puško premaknil zatikač.
Neznanec je obstal pred njima in ju obsvetit.
Ko <'
snop motne svetlobe padel na Vojkove veke, se je ta
--— r-—— t- (r
pol dvignit in prižgal baterijo. V slepečem pramenu je i gledal Naca, ki si je mahoma zastrt oči z roko in ob kot ukopan.	Se nadaljuje
<3 n
"'CHARD SWAN
EKPRE8NO
P!SMO
Bito
stega
je v petek in bito je trinaj-v mesecu. Na takšen dan se Pripetijo najbolj nenavadne reči.
Zjutraj je prinese! poštar ekspresno pismo. Pismo je prišto iz ^iackmoor Castla, pošiljatelj pa je b't neki sir Malcotm. Vsebina: na "loč jedrnato nujno povabilo, naj is zaradi neodtožtjive zadeve nemudoma odpravim k njegovemu iordstvu na Škotsko.
Pismu je bil priložen bankovec sto funtov.
Takrat sem vodil iz Londona tr-9ovino z zemljišči. Nobenih poseb-"o dobro idočih kupčij sicer, in od sto funtov mi je moralo po odbitku stroškov ostati več, kot sem bil za-stužil v zadnjih štirih tednih.
Sklenil sem slediti navdihu pisma. Oskrbel sem se z vsem potrebnim *a kratko bivanje na deželi in kre-"i! še dopoldne z brzcem proti severu. V večernem mraku sem prispel v Blackmoor.
Orad je bil prastara, mrka trd-"java orjaških razsežnosti, odvrat-"a, zanemarjena in grozljiva. Če se ^Ord poigrava z mislijo, da bi se "dkrižal tega kupa z mahom obraslih kamnitih kvadrov, tedaj ne "o preveč lahko najti kupca.
Soba, ki so mi jo namenili za bivanje, je imela na stropu gotske križne oboke. Okna so bila zava-'Ovana z železnimi rešetkami. Vsa Oprema je bila orjaška postelja in Prav majhen umivalnik.
Umil sem se, se preobleke) in za-tem napeto, mrzlično pričakoval ^Vari, ki morajo priti. Že zdavnaj ^ je naredila noč, ko se je pojavil Smeren, škilav služabnik in me podobi), naj mu sledim. Pot naju je ^dila po dolgih, temnih hodnikih po škripajočih stopnicah v pred-*obje, dišeče po trohnobi.
Ob nenadni misli mi je zastal ko-'ok. Čeprav mi nikdar poprej noga N stopila niti v okolico Blackmoora, je spreletela predstava kakor *Pomin, ki se zdrami iz daljne pod-*3vesti: nekoč sem tod že hodil. Nesmisel!
Za svojim vodnikom sem stopal polžastih stopnicah navkreber "o sobe v stolpu.
. Če sem pričakoval, da se bom .""ko s sirom Matcolmom pogovar-o poslih ob dobri večerji, sem v tem pričakovanju grdo zmotil, "rd je sedet v nezakurjeni sobi v ^otpu ob goli mizi. Ko sem vstopil, N "iti vstal, temveč je le privzdignil ^jovo, s pogledom odslovil služab-!^a, ki me je bil privedel, in me ^ neprijazno meriti. Čutil sem, da " brez ovinkarjenja spregovoril o kar mu je gorelo v duši.
. Sir Malcotm je bil visokorasel, l"dno mršav moški srednjih let. i^gova polt je bila rumena kot 9odovinski pergament; iz obraza " je štrlel velikanski nos, podo-'"n kljunu ptice roparice. Kamnito 'e oči so gledale mrzlo in zahrbt-
'Porabil sem pravcato majhno "rnoženje zato, da sem vas izsle-J'" je spregovori) z glasom, ki je ./'Pal kot tečaji vrat, ki že dolgo bili namazani.
Rahlo sem se prikloni) in dejal: 'To je zame častno, sir." Zamerljivo se je zarežal, segel v .P in porinil predme nekakšen pa-^ Bita je fotografija, mimogrede .Medano, zelo slab posnetek, na-*"n ob bliskovici.
Na posnetku sem prepozna) sam
„Nekega gospoda od detektivov sem zaposlil s tem, da vas je izsledil in zasledoval," je krakal lord in porinil svojo ptičjo glavo naprej, kot da me hoče kljuniti. Ostro je zapičil svoje oči vame:
„Ali se poznate na sliki?" .Gotovo, milord, to sem jaz. Vendar nimam niti najmanjšega pojma, kdaj in kje je bil posnetek narejen in kako je prispel v vašo posest."
.Vi torej ne zanikate? Priznavate, da ste to vi!"
t Žena je ljubkovanje življenja, ljubkost ljubezni, počitek v utrujenosti, odsev večnega, kar bedi nad človeštvom, t Kdor je črn, še ni krokar, kdor je be), še ni golob, t Ljubezen je čudež življenja, opojen vonj, ki slajša grenkobo morečih dni. t Vsak dan je za koga včeraj, za druge jutri, a le za malo njih — danes, t Tisti, ki vam dajo jesti, so vedno ubožni.
' Za ženo je konec ljubezni pravcata drama; to vpliva tudi na njeno celotno nadaljnje življenje, t Ženske si često domišljajo da so iniciativne, kadar delajo obratno od tega, kar zahteva od njih mož. t V ljubezni je beg edina zmaga.
Zadovoljen se je naslonil na hrbtišče svojega naslonjača. Nenadoma je vprašal:
.Zakaj strašite noč za nočjo v mojem gradu?"
.Strašite? Jaz — strašim?" Znorel je, sem pomislil — v njegovi glavi je kolesce premalo. .Danes vidim prvikrat to hišo, sir," sem izgovoril rahlo poudarjeno.
Porogljivo se je smejal. .In slika" Ta slika, ki prikazuje vas, je narejena na enem od vaših nočnih sprehodov. Narejena je bila s skrito kamero — pa sami pač bolje pomnite, ker ste tedaj, ko ste spoznali, da ste speljani na led, pograbili kamero in jo zagnali na grajsko dvorišče."
.Odločno zanikam, da bi kadarkoli karkoli vrgel na vaše grajsko dvorišče!" Previdno sem se ozrl proti vratom, zakaj čedalje bolj me je prevzema! občutek, da bi bilo zame najbolje kar najhitreje mogoče izginiti odtod.
.On zanika!" se je rogal moj nasprotnik. .On oporeka! Tako boste najbrž tajili, da ste me kar dvakrat poskusili pahniti v grajski vodnjak? Tajili boste tudi, da ste spraskali s sten v dvorani prednikov soliter in mi ga nasuli v sherry, da bi me zastrupili? In prav tako menda ni res, da ste nažagali ograjo stopnišča v ta prostor, da bi mi pomagali v smrt? Prizadelo pa je ubogega Jerryja McDwana, ko je nepazljivo hitel k meni z jutranjo pošto, zlomil si je tilnik — namesto mene."
V meni je naraščala jeza. Sto funtov gor ali dol — vendar nisem prišel v ta kraj bogu za hrbtom zato, da bi mi bilo poslušati neumnosti očitnega duševnega bolnika.
.Jaz vas ne poznam, sir," sem dejal drzno. .Nikdar nisem bil v Blackmooru in še najmanj v tem vašem gradu — sicer pa, če vas zanima, preživljam svoje noči v postelji in mi še na misel ne pride prihajati strašit po škotskih grajskih razvalinah."
.Srne/? sfo/efi/
Ko je bil poznejši kralj Aleksander Velik) še majhen deček, so mu sporočili vest o novi zmagi njegovega očeta Fiiipa. Strem-ijivi dečko je žaiosten dejai:
„Kaj bom pa jaz delai, če bo moj oče zmagai v vseh bitkah!"
Aieksander Veiiki je imei navado, da je pr! posiušanju kake obtožbe vedno zatisni) eno uho. Ko so ga vprašati, zakaj to deia, je odgovori):
„Drugo uho hranim za obtoženega, ko se bo branii."
Ko se je Aieksander Veiiki mudii v Afezu, ga je stika! stavni grški stikar Apet. Toda kratj ni pohvatii umetnikove stvaritve. Tedaj pa so pripeijaii viadarjevega konja, ki je veseto zarez-getat pred stiko.
„0, kraij!" je tedaj rekei stikar, ..bojim se, da je tvoj konj boijši poznavaiec umetnin kakor ti."
Moj gostitelj me je gledal z ozkimi, hudobnimi očmi.
.Tudi, če bi hoteli vse to s prisego zanikati — ta fotografija je zadosten dokaz," se je penil od jeze. .Ampak jaz vam bom enkrat za vse večne čase zagrenil veselje do takšnih šal. Nikdar več ne boste strašiti v Blackmooru!" je zarjul. .Nikdar več ne boste imeli priložnost, da bi mi stregli po življenju! Stol, na katerem sedite, stoji na loputi! Štirideset metrov pod vami ni ničesar! Razumete? Ničesar, globina, črni nič!"
Prijel je za neki vzvod, ki je štrlel iz tal zraven njegovega sedeža in ki ga dotlej nisem opazil. Hotel sem planiti in pobegniti, vendar sem obsede) kot hrom, kot prirasel — počutil sem se povsem nezmožnega ganiti s katerimkoli udom. Obraz sira Matcolma pa se je skrivil v ostudno spako. Premakni) je vzvod in zakričal:
.Srečno vožnjo!"
Pred menoj se je naredila odprtina, moj stol se je prevrnil naprej
in strmoglavil sem v prepad. Nad menoj se je krohotal lord:
,S strahom je konec! Za zmerom konec! Konec! KONEC!"
Ko sem se prebudit, je bi) svetel dan in ležal sem v svoji dobri londonski postelji. Zvonec je zvonil kakor obseden.
Planil sem pokonci z blazin in se na moč trudil vrniti iz svoje sanjske zgodbe v resničnost novega dne. Nekaj je bilo narobe — nisem in nisem se mogel sprostiti.
Zvonec pri vratih v stanovanje je še zmeraj razgrajal. Smuknil sem v jutranjo haljo, stekel po veži in odprt. Poštar mi je predal ekspresno pismo.
S tresočimi prsti sem mrzlično raztrgal ovitek. Neki sir Malcolm me je vabil, naj zaradi neke nenavadno nujne zadeve nemudoma pridem v Blackmoor Castle.
Priložen je bil bankovec za sto funtov.
Pogledal sem na koledar.
Bilo je v petek in bilo je trinajstega.
Telefonirat sem Madetini, mtadi ženi svojega strica Chartieja, in jo povabit, naj pride k meni.
Ko je prišta, sem jo veseto pozdravit in ji pomagat steči ptašč. Lase je imeta počesane navzgor, njen vrat pa je tako vabit. Ko sem jo potjubtjat na titnik, je kožuh zdrset na tta ...
Kasneje zvečer sva dotgo ptesata v majhnem nočnem tokatu v predmestju. Učit sem jo dva najnovejša ptesa.
—	Odkar sem se poročita s Chartiejem, sem ptesata samo fokstrot, je pripomnita, ko sva se vrnita za mizo. Naučit se ga je še kot študent.
Kasneje sva se ustavita v bifeju, kjer je bito pivo dobro, hrana pa okusna.
—	Samo teden dni ga ne bo, je rekta Madetine v trenutku metanhotije. Odšet je v New York, da bi obiskat speciatista zaradi svojega artritisa ... nato pa bo spet vse po starem. Njegova hiša je podobna grobnici.
—	Misti samo na sedanjost.
—	Kaj pa bova jutri, Mike?
—	Predtagam, da se greva po zajtrku smučat na vodo.
—	Ati ne bi bito nespametno, če bi se kazata na ptaži? Kaj pa, če bi zvedet...
—	Moj prijatelj ima na jezeru motorni čotn. Tam zgoraj naju nihče ne pozna .. .
Dolgo sva drseta po vodni površini. Proti večeru sva bita spet v mestu. Večerjata sva, nato pa sva odšla v moje stanovanje.
Ko sva objeta težata, je zavzdihnita in tiho spregovorita:
—	Kako tepo bi bito, če se Chartie prihodnji teden ne bi vrnit.
—	Najbotje bi bito, če bi izginit za vselej, sem zamrmrat.
—	Le kako moreš tako govoriti?
—	Zakaj ne? Saj ti mistiš enako.
—	Ne, ni res. To bi bito strahotno! Nekaj časa je premištjevata: Toda botan je in star, ati ne?
—	Pa tudi žeto bogat je, sem dejat. Toda tah-ko živi še dotgo. Nekega dne boš te postala vdova, nato pa bo ves njegov denar tvoj.
Dvignita se je in me pogledata naravnost v oči:
—	Ti torej mistiš, da sem se poročita z njim samo zaradi denarja. Morda imaš četo prav, toda držim se pogodbe. Prizadevata sem si, da bi ga osrečita, žat pa je zanj sreča v tem, da me ima
zaktenjeno in me opazuje s tistim svojim bolestno ljubosumnim pogledom ... Nisem pričakovala, da bo tako. Res je neznosno.
—	Še vedno tahko zbeživa, sem pripomnit. Toda tedaj bo poskrbet, da ne boš dobita niti centa od vsega njegovega bogastva.
—	Res je, težave imava, Mike.
—	Tako bo, dokler bo živ.
Tudi tisto noč, preden se je Chartie vrnit, sva z Madetino preživeta v mojem stanovanju. Nenadoma je rekta:
—	Mike, jutri se bo vrnit domov. Že prej mi je bilo težko, zdaj pa sploh ne morem prenesti misli nanj.
—	Vem, sem ji odgovorit.
—	Prejšnji večer si omenit možnost, da bi on za vselej izginit. Stare tjudi žeto rada doleti nesreča. To je mogoče urediti.
—	O tem morava mato razmisliti.
Naslednji popoldan sem počakat strička Chartieja na železniški postaji in ga odpetjat k njemu
TALMAGE POWELL
Striček Chartie
domov. Skrbno sem ga postušat, ko mi je pripovedovat, kako so ga zdraviti in koliko botje se zdaj počuti.
Madetine ni znata tako dobro igrati kakor jaz. Ni si mogta pomagati, zdrznita se je, ko so se koščene starčeve roke stegnite, da bi jo objete.
—	Striček, sem dejat, rad bi, da bi proslaviti tvojo vrnitev. Predtagam, da bi vsi trije večerjati pri meni. Hrano bomo naročiti v dobri restavraciji.
—	Res si dober fant, Mike. Kar računaj z nama.
Ko sta se Madetine in striček Chartie pripetjata, sem jima zažetet dobrodošlico in ju odpetjat v dnevno sobo.
—	Nameravam prirediti majhno zabavo pred večerjo, sem dejat in vktjučit magnetofon. V tišini, ki je nastala, je bito jasno slišati Madetinin in moj gtas. Najprej so biti to vzdihi in ljubezensko šepetanje.
Striček Chartie je zardet od jeze, Madetini pa se je zateteto in izpustita je kozarec.
— Ati si znoret, Freddy? je zavreščata.
— Rad bi stiša! tvoje pojasnito, Freddy, je dejat stric Chartie z ledenim glasom.
—	Magnetofon bo vse pojasnit, sem dejat. S traku je bito slišati:
„... torej ti mistiš, da sem se poročita z njim samo zaradi denarja? ... morda imaš celo prav ... poljubi me, Mike."
„... jutri se bo vrnit domov, Freddy,... ne morem več prenesti niti bežne misti nanj ..."
„... vem ..."
nStarim tjudem se kaj rade dogajajo nesreče, Mike. To je mogoče urediti..."
Bito je še vetiko tega, kajti posnel sem vsako besedo, ki sva jo z Madetino spregovorila v tem stanovanju.
Toda za strica Chartieja je bito že to čisto dovolj. Zasteptjen od ogorčenja je ptanit nad svojo mtado nezvesto ženo.
Tega nisem čakat nepripravljen. Skočit sem in ga prijet, preden jo je tahko stisnit za vrat.
—	Ne počenjaj tega! sem zakticat. Ati se iz-piača, da bi prišet zaradi nje v zapor?
—	Umazanec! se je Madetine zadrta name. Izigrat si me. Postušaj, Chartie, je nagovorita strica. Saj ti tahko vse pojasnim ...
—	Pojdi! jo je prekinit starec z ztomtjenim gta-som. Moj odvetnik bo takoj storit vse potrebno. Ostata boš brez prebite pare.
Madetini je bito jasno, da je njen poraz dokončen. Prestrelila me je s pogtedom, nato pa ji je jok začet stresati teto. Odprta je vrata in opotekaje se odšta.
—	Vem, da sem bit čisto navaden stari tepec, je zavzdihnit striček Chartie.
Pomaga! sem mu priti do kavča.
—	Zdaj pa se potrudi, da jo boš čimprej pozabit. Ati bi morda kaj popit?
Prikimat je:
—	Prav bi mi prišet kozarec viskija. Ti si zdaj vse, kar imam, Mike ...
Seveda ni moget vedeti, da sem sam pri sebi nazdravljat nekemu dnevu v btižnji prihodnosti, ko bo strička „do)eteta nesreča". Dovolj dotgo sem že čakat na njegov denar. Nikakor nisem moget spet tvegati, da bi mora! spravljati s poti še kakšno Madetine.
*	ZWE!K)RCHEN — SLOVENSK! ATLETSK! KLUB 3:3 (1:0)
V	nogometnem prvenstvu drugega razreda je bito v nedeljo na sporedu 8. kolo prvenstvenih tekem. Slovenski atletski klub je moral nastopiti proti težkemu nasprotniku iz Zweikirchna, ki v zadnjem času velja za favorita 2. D razreda. Tekma na malem igrišču se je pričela hitro in gostitelji so v prvem polčasu povedli z golom. V drugem polčasu so slovenski nogometaši izenačili in celo povedli z 2:1, ob koncu tekme pa se je rezultat glasil 3:3. Tekma je bila povsem izenačena, saj sta si bila enakovredna tudi nasprotnika. Za SAK so dosegli gole Waldbauser Folti, Ferra Jože in Singer Mirko.
Ker so tudi najhujši nasprotniki SAK izgubljali točke, je slovensko moštvo kljub izgubi treh točk v zadnjih treh tekmah obdržalo drugo mesto. Na prvem mestu je sedaj moštvo Oberes Metnitztal pred SAK in Wolfnitzom, ki so vsi zbrali po 13 točk. Sledijo Launsdorf 12, Zweikirchen 11 in Weitensfeld 10.
V	nedeljo bo igral SAK proti Weitensfel-du, nevarnemu nasprotniku. Igralci pričakujejo ob Koschatovi cesti v Celovcu mnogo navijačev!
Mladinsko moštvo Slovenskega atletskega kluba je igralo proti SV St. Vidu in gladko podleglo z 0:5.
Nekateri rezultati: Št. Janž — Techels-berg 6:0; Rožek — Bilčovs 3:1; Kotmara vas — Št. Ilj 4:0; Globasnica — Vovbre 1:2.
V	2. C razredu kjer igrata moštvi Bil-čovsa in Št. Janža, se bosta spoprijeli v nedeljo moštvi Rožeka in Kotmare vasi, ki še nista oddali nobene točke in si delita skupaj s 16 točkami prvo mesto. Zanimiva tekma bo na sporedu v Rožeku.
*	KAC !ZKLJUČEN ŽE PO PRVt TEKM! ZA EVROPSK! POKAL
14-kratni avstrijski hokejski prvak KAC iz Celovca je preteklo soboto igral hokejsko tekmo za evropski pokal proti vzhodnonemškemu prvaku Dinamo WeiBwasser in se tako drugič predstavil tekom enega tedna domačemu ljudstvu. Kakor je bilo pričakovati, so Celovčani doživeli hud poraz, saj je bil nasprotnik, ki je letos igral proti svetovnemu prvaku iz Češkoslovaške 2:2, premočan. Tradicija celovškega hokeja se torej tudi z letošnjo hokejsko sezono ni ohranila. Kakor vemo, je KAC po večletnem vrhunskem hokeju dospel celo v polfinale zanimivega evropskega prvenstva, pa je lani bil strmoglavljen prav tako v prvi tekmi za evropski pokal. Celovški KAC je štel pred leti med evropsko elito klubskih moštev, sedaj pa uživa isto slabo priznanje, kot ga uživa avstrijska hokejska reprezentanca. Z izključitvijo iz evropskega turnirja, pa je steklo po vodi tudi mnogo denarja, ki bi ga sicer prinesli obiskovalci tekem za evropski pokal.
Poraz proti nemškemu mojstru je bil „ programiran", zato je bila tekma le treni-škega značaja. Bila je namreč peta tekma tekom štirinajstih dni, odkar se je za KAC začela sezona. Poleg tega, da ni bilo dosti časa za priprave, pa je bila tudi letošnja nakupovalna „politika" zelo ponesrečena. Celovčane bi morala prvotno okrepiti dva sovjetska hokejista, pa je prišel samo eden: Ziplakov. Nato so funkcionarji v naglici dobili Kanadčana Boullianneja, ki nikakor ni izpolnil pričakovanja.
Letošnja sezona se je torej pričela s kopico ponesrečenih dogodkov. Štirim porazom je sledila le zmaga proti Feldkirchu. Poraze je doživel KAC proti češkemu dru-goligašu iz Vitkovic, proti švicarskemu mojstru La Chaux de Fond, proti jugoslovanskemu vicešampionu HC Jesenice in slednjič proti Dinamu. Na Jesenicah je KAC zgubil v četrtek zvečer 3:5 (2:3, 1:1, 0:1). Igral je KAC, ki se ne more več naslanjati na kvaliteto inozemcev: Ziplakov je fizično preslab, tehnično izboljšan, a nima soigralcev, ki bi izkoristili njegovih idej. Boul-lianne skoro ne dosega kvalitete domačih igralcev.
V	sredo zvečer je KAC igral v WeiS-wassru povratno tekmo z Dinamom. Igra se je končala 3:9 (1:0, 1:4, 1:5).
V	soboto se bo pričelo avstrijsko hokejsko prvenstvo in KAC bo v prvem kolu imel na domčem ledu v mestni hali za nasprotnika hokejski klub iz Kitzbiihela. S tem se bo pričela serija prvenstvenih tekem, ki naj bi KAC zagotovile osvojitev 10. prvenstva zaporedoma, v celoti pa o-svojitev 15. šampionata.

RADIO CELOVEC
Poročita: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 15.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeijah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje metodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Giasba in dobri nasveti — 6.45 Dežeini raz-gied — 7.00 Giasbeni mozaik — 7.45 Lokaina poročita
—	8.05 Godba na pihata — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijateije stare gtasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podežeije — 11.45 Za avto-mobitiste — 13.05 Dežeini razgtedi — 13.30 Gtasba po kosiiu — 13.45 Siovenska oddaja — 15.30 Še vedno priijubijeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in betežke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregied sporeda — 19.05 Zabetežite si — 19.35 Meiodija in ritem — 20.05 De-žeina poročita — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 14. 10.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja metodija — 6.55 Giasbeni mozaik — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša iepa domovina — 13.30 Aktuatna reportaža — 13.45 Poskočno in zabavno — 14.30 Godba na pihata — 15.30 Voščita — 17.10 Pisano sobotno popotdne — 18.00 Dežetni razgtedi — 18.20 Novo o koroški visoki šoti — 18.35 Mata soiistična parada
—	19.05 Koračnice — 19.50 Note in betežke — 21.15 Sotnograški stepar — 22.20 Ptesna gtasba po naro-čiiu.
Nedeija, IS. 10.: 6.10 igra na orgte — 7.40 Veseti muzikanti — 8.10 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Prominentni igrajo svoje najijubše metodije: Paut Horbiger — 10.30 Radijska pripovedka —
11.00	Dopotdanski koncert — 12.03 Za avtomobiiiste —
13.05	Ogtedato Mestnega gtedatišča — 13.45 iz domovine — 14.30 Voščiia — 15.30 Nogometna tekma Avstrija-Madžarska — 19.00 Nedetjski šport — 19.30 Govori dežeini gtavar Sima — 20.10 Avstrijska raiiye
—	21.15 Zadnja postaja Dunaj.
Ponedeijek, 16. 10.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Jutranja metodija — 6.50 Gtasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za starejše ijudi — 9.00 šotska oddaja — 9.30 Vesete note mojstrov — 10.45 Državni proračun, tvoj proračun — 11.03 Ljudske pesmi —
13.30	Na obisku pri koroških pihainih godbah — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Predstavtjamo vam — 15.00 iz štajerskega giasbenega živijenja — 16.15 Za ženo
—	16.30 Leto otroškega vrtca — 17.10 To radi postu-šamo — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.05 Staroavstrijska siikanica — 19.50 Note in betežke — 20.10 Kabaret v postetji —
21.00	Raziskovanje v ptaninah — 21.30 iz avstrijskega gtasbenega ustvarjanja.
Torek, 17. 10.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja metodija — 6.50 Giasbeni mozaik —
9.00	šotska oddaja — 10.15 Giasbene zgodbe — 10.30 Psihotogija — 10.45 Pesniška interpretacija — 11.03 Ljudska gtasba — 13.30 in ijudje so tako prijetni —
14.30	Kam poietiš, ijuba goiobica — 15.00 Ljudska gtasba iz štajerske — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.52 Oddaja sindikatne zveze — 18.00 Dežeini razgtedi — 19.05 Ljudska gtasba — 19.50 Note in betežke — 20.10 Dt-tetto musicate — 21.05 Prepevamo in pripovedujemo o dežeti Drave.
Sreda, 18. 10.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Jutranja metodija — 6.50 Gtasbeni mozaik — 9.00 čtovek v uporu — 9.30 Vesete note mojstrov — 10.15 Stiiistika za vsakdan — 10.45 Varna pot v šoto
—	11.03 Ljudska gtasba — 13.30 Zborovska gtasba — 14.45 Koroška pesem — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Za ženo — 16.30 V čarobni dežeti Ferdinanda Raimunda
—	17.10 V dunajski kavarni — 17.52 Oddaja združenja industriatcev — 18.00 Dežeini razgtedi — 19.05 Kjer prepevajo, tam ostanemo — 19.35 Za prijatetja
ptanin — 19.50 Note in betežke — 20.10 ivana ati družinski spor, radijska igra — 21.10 Sktadatetji iahke gtasbe — 21.30 Zvezne dežete poročajo: Dunaj.
Četrtek, 19. 10.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Jutranja metodija — 6.50 Gtasbeni mozaik — 9.00 Šotska oddaja — 9.30 Vesete note mojstrov — 10.15 čtoveški gtas v umetni gtasbi — 10.30 Vetiki svet matega kabareta — 11.03 Ljudska gtasba — 13.30 Za-beteženo na koroških cestah — 14.30 !z mape not avstrijskih sktadatetjev — 15.00 iz knjige gostov —
16.15	Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Maxi Bohm, javite se — 17.52 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.05 Avstrijska godba na pihata — 19.50 Note in betežke —
20.10	Jeseni, ko tistje odpada — 21.00 iz domačega gtasbenega živtjenja — 22.30 čtovek v družbi.
Petek, 20. 10.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Jutranja metodija — 6.50 Gtasbeni mozaik — 6.57 Avstrijski teden 1972 — 9.00 šotska oddaja — 9.30 Ktavirska deta — 10.30 Musicat in njegovi iiterarni vzori — 11.05 Ljudska gtasba — 15.30 Jesen že prihaja — 14.45 Književnost iz štajerske — 15.00 Zborovska gtasba — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroška oddaja — 17.10 Gtasba za konec tedna — 17.52 Oddaja sindikatne zveze — 18.00 Dežeini raz-giedi — 19.50 Note in betežke — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 iz starih rokopisov.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 14. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedeija, 15. 10.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši žefji.
Ponedeijek, 16. 10.: 13.45 informacije — Literarni studio.
Torek, 17. 10.: 9.10 Za vsakega nekaj — 13.45 informacije — Šport od tu in tam — Otroci, postušajte!
Sreda, 18. 10.: 13.45 informacije — Sodobni avstrijski književniki: Atois Hergouth — Zbori pojejo.
Četrtek, 19. 10.: 13.45 informacije — Žena, družina, dom.
Petek, 20. 10.: 13.45 informacije — Po tovčevih stezah.
RADtO LJUBLJANA
Poročita: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedetjah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 informativna oddaja — 7.25 Pregted sporeda — 7.45 informativna oddaja — 10.00 Danes popotdne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestita in zabavna giasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktuainosti doma in v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestita — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 14. 10.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Godaia v ritmu — 12 10 Ciganski napevi v koncertni giasbi — 12.40 Po domače — 13.15 Zabavna gtasba — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugostaviji
—	15.40 Pojo naši operni pevci — 16.40 S knjižnega trga — 17.40 Z ansambiom Waiter Wander!ey Set — 17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 Naš gost — 19.15 Z ansambiom Zadovoijni KTanjci — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino —
21.15	Vedri zvoki — 22.20 Oddaja za naše izseijence
—	23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
Nedeija, 15. 10.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za
vas — 7.30 Za kmetijske proizvajaice — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.46 Sktadbe za miadino — 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši —
10.25 Pesmi borbe in deta — 10.45 Voščita — Pogovor s postušatci — 13.30 Nedeijska reportaža -** 13.50 Z domačimi ansambti — 14.05 Poputarne operne arije — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Nede!j3t<° športno popotdne — 17.15 Radijska igra — 19.15 Gtas-bene razgtednice — 20.00 V nedetjo zvečer — 22.20 Zaptešite z nami — 23.15 Jazz za vse.
Ponedeijek, 16. 10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Gtasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravtjic in zgodb —
Z vetikimi zabavnimi orkestri — 9.40 Cicibanov svet
—	12.10 !z jugostovanske simfonične zaktadnice " 12.40 S tujimi pihatnimi godbami — 13.15 Zabavna gtasba — 14.10 Stovenski amaterski zbori: Mošta zbor „Jadran" iz Vrtojbe — 14.30 Voščita — 15.40 V gateriji tahke gtasbe — 16.40 Zvoki in barve orkestra Mantovani — 17.10 Ponedetjkovo gtasbeno P°' potdne — 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežet — 19.15 Z ansambiom „Beneški fanti" — 20.00 Operni koncert — 21.35 Tipke in godaia — 22.15 Za ijubitetje jazza — 23.15 Od popevke do popevke.
Torek, 17. 10.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Gtasbena matineja — 9.05 Radijska šota — 9.35 Be-tokranjske in žumbarske narodne — 12.10 Družabni ptesi Franca Schuberta — 12.40 Z domačimi godci ih ansambii — 13.15 Zabavna gtasba — 14.10 Kaj vam gtasba pripoveduje — 14.30 Z ansambiom Mirko šouca — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Od metodija do metodije — 16.40 Naš podtistek — 17.10 Popoidan-ski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje 18.45 Narava in čtovek — 19.15 Z ansambtom Borise Franka — 20.00 Prodajaina metodij — 20.30 Radijsko igra — 21.15 Koncert tahke gtasbe — 22.15 Popevko se vrstijo — 23.05 Shakespeare: Soneti — 23.15 An* sambet „Stavko Osterc" na studijskih posnetkih.
Sreda, 18. 10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Gtasbena m0* tineja — 9.05 Za mtade radovedneže — 9.25 tz gias* benih šot — 9.45 Gtasbeni spomini — 12.10 tz oper* „Pikova dama" — 12.40 Od vasi do vasi — 13.15 Zo-bavna gtasba — 14.10 Stovenske narodne v zborovskih priredbah — 14.30 Voščita — 15.40 Odskočno deska — 16.40 Simfonični orkester RTV Ljubtjana "*
17.10	Gtasbena gaterija — 17.45 Jezikovni pogovori ^ 18.15 Giasbene vinjete — 18.30 Naš razgovor — 1?-^ Gatstfene razgtednice — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubtjana — 21.10 Lepe metodije — 22-^ S festivatov jazza — 23.05 !z sodobne mehiške tiriK*
—	23.15 Jugostovanski pevci zabavne gtasbe.
četrtek, 19. 10.: 6.50 Beseda na današnji dan
8.10	Gtasbena matineja — 9.05 Radijska šota — 9-^ Pesmi siovenskih sktadatetjev — 12.10 Benjaminove pesmi — 12.40 tgrajo pihatne godbe — 13.15 Zabavna gtasba — 14.10 Revija mtadinskih pevskih zbora'' Stovenije — 14.30 Sestanek instrumentov — 14.45 M^ šoto, družino in detom — 15.40 Poputarni deti vokc!* no-instrumentatne titerature — 16.40 Naš podtistek ^
17.10	Koncert po žetjah postušatcev — 18.15 Zabavi orkester RTV Ljubtjana — 18.45 Naši znanstveniki pre^ mikrofonom — 19.15 Z ansambiom Francija Puharje
—	20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer — 22.15 češka miajša sktadc* tetjska generacija — 23.30 Pateta popevk in ptesnih ritmov.
Petek, 20. 10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Gtasbena tineja — 9.05 Radijska šota — 9.35 Zaptešite z nam'
—	12.10 iz opere „Krst pri Savici" — 12.40 Z domo* čimi ansambti — 13.15 Zabavna gtasba — 14.10 OtrC' ške pesmi — 14.30 Voščiia — 15.30 Napotki za tori; ste — 15.40 Viotinist Dejan Bravničar — 16.40 Dunajs^' simfoniki — 17.10 Operni koncert — 17.50 čtovek zdravje — 18.50 Ogiedato našega časa — 19.15 S „štirimi kovači" — 20.00 Srečko Kumar in pevski zbof Učitetjske zveze Juiijske krajine — 20.30 „Top-pOP* 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22^ Besede in zvoki iz iogov domačih — 23.15 Jazz pr^ potnočjo.
izdajatetj, zaiožnik in iastnik: Zveza siovenskih org^' nizacij na Koroškem; gtavni urednik: Rado Janeži' odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in up^' va: 9021 Ktagenfurt — Cetovec, Gasometergasse ^ te!. 32-5-50 — Tiska: Zaiožniška in tiskarska druŽt^ z o. j. Drava, Ceiovec - Borovije.
AVSTRUA1	H))]		AVSTRUA 2	H	
Sobota, 14. 10.: 15.00 Hišni koncert — 16.00 Za otroke — 16.35 Za družino —	K		Sobota, 14. 10.: 17.00 Seniorski kiub — 18.00 Ponoroma — 19.00 Veseije ob gias-	H	
JUGOSLAVIJA
Sobota, M. t0.: 7.55 šolska oddajo
17.00 Prizma — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Posebej o kulturi — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Z bobni in s trompetami — 21.55 šport — 22.05 čas v sliki — 22.15 Mož brez zakona.
Nedetja. 1S. tt).: 16.50 Daktari — 17.40 Za družino — 18.25 Otrokom za lahko noč — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.50 šport — 20.15 V lastni zadevi — 21.50 čas v sliki in šport.
Ponedetjek, 16. 10.: 18.00 Komorni Igralec — 18.25 Otrokom za tahkb noč — 18.50 Slike iz Avstrije — 18.55 Stan Laurel in Oliver Hardy — 19.20 Pregled sporeda
—	19.50 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Ljudje s farme Shiloh — 21.20 Poštni predal 7000 — 21.55 V boksah — 22.45 čas v sliki.
Torek. 17. 10.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Slike iz Avstrije in lužne Tirolske — 18.55 To je moj svet — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Mesto za živali — 21.15 Gala 1972 — 22.40 čas v sliki in šport.
Sreda. 18. 10.: 10.00 Neznano sosedstvo — 10.50 Kibernetika — 11.00 Mednarodni hotel — 16.50 Za otroke — 17.15 Mala šola risanja — 17.40 Antena — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Stike iz Avstrije — 18.55 Televizijska kuhinja — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Avstrijci v Braziliji — 21.20 Apropo film — 22.10 čas v sliki.
četrtek, 19. 10.: 10.00 Ureditev šolskega akvarija — 10.50 Dekalog — 11.00 Fizika za vsakogar — 11.50 Naravni parki v Avstriji — 12.00 Formalna logika — 18.00 Italijanščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Slike iz Avstrije — 18.55 športni mozaik — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Dali-dali — 21.55 Gong — 22.55 čas v sliki.
Petek, 20. 10.: 10.00 Jakob Prandtauer in njegov krog — 10.50 Rimske najdbe iz Ogleja — 11.00 League of Nations — 11.50 šala — 18.00 Ostani zdrav — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Slike iz Avstrije — 18.50 Oddaja sindikalne zveze — 18.55 Raj! za živali — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Akte XY — 21.20 Prerezi — 22.20 čas v siiki — 22.50 Oder prost za Mariko, revijski film.
bi: Rita Streich — 19.50 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Rekviem za deviškega kralja — 21.15 Tele-reprize.
Nedelja, 1S. Ut.: 18.15 Okretnica Kalifornija — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 20.00 Cvetlični kotiček — 20.15 Mednarodni hotel — 22,10 Telereprize.
Ponedeljek, 16. H.: 18.50 Na obisku pri Cesarju Bres-genu — 19.00 Srce kot motor — 19.50 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Pesem iz Avstrije: Tirolska — 21.05 Risani titm: Poijska — 21.50 Telereprize.
Torek, 17. 10.: 18.50 Formalna logika — 19.00 Geografski sprehodi — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Filmska pomlad: šala — 21.55 Telereprize.
Sreda, 18. 10.: 18.50 Naravni parki v Avstriji — 19.00 Tehnika visokih frekvenc — 19.50 čas v sliki in kui-turne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport
—	20.09 Vzgoja — 20.15 Matthias Knelssl — 21.50 Telereprize.
četrtek, 19. 10.: 18.50 Obvestila za učitelje — 19.00 Kontakt — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja
—	20.15 Svet znanosti — 20.55 Nevarnost iz zraka — 22.55 Telereprize.
Petek, 20. 10.: 18 50 Obisk pri Alexandru Lernet-Fioleniji — 19.00 Pustolovščina slikarstva — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Show-Chance 1972
—	21.45 Telereprize.
S SADM!M! DREVESC! !N GRM!Č!
drevesnice
Marko POLZER
Vazar pri $!. Vidu v Podjuni
SO VS! ZADOVOLJN!!
17.55 Jugoslovanska folklora — 18.00 U
- 18.^
zornlk — 18.15 V deželi klobukov Gospod Piper, ilm — 19.10 Mozaik — 19.15 Humofis'' na oddaja — 19.45 Kratek film — 20.00 Dnevnik *(
20.55 Nastopa Ivan Rebrotf — 21.05 Pribočnik njeg
ekscelence — 22.20 Košarka Poročila.
25.50 Kažipot

Nedetja, IS. 10.: 9.50 Madžarski pregled — 945
P"
domače — 10.12 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik 11.00 Otroška matineja — 11.50 Poročila — 11.55 steče Peyton — 12.45 Kažipot — 17.45 Poročila — ^ Madame Sons Gene, film — 20.00 Dnevnik — Smeh na odrskih deskah — 21.15 Stih in pesef ^ 21.50 športni pregled — 22.00 Poročila.	^
Ponedeljek, 16. 10.: 9.05 Odprta univerza šolska oddaja — 11 00 Osnove splošne izobrazbe 14.45 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled 17.55 Gori, doli, naokoli — 18.15 Obzornik — Kremenčkov! — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za — 20 00 Dnevnik — 20.50 Mala enciklopedija j"" slovanske drame.	,
Torek, 17. 10.: 9.35 Šoiska oddaja — 11.00 Os"<^ spiošne izobrazbe — 14.45 šotska oddaja — 15.55 tec — 17.15 Madžarski pregled — 17.50 Pajkova P, jedina — 18.20 Risanka — 18.25 Obzornik — 13.4" ^ zore do mraka — 13.10 Mozaik — 19.15 Iz sveta ° iikovanja — 19.35 Tetesne značiinosti in botezni v * rošti — 20.00 Dnevnik — 20.35 Pismo neznane Žen* fiim — 22.00 Komorni zbor RTV Ljubtjana — 22 20 ročiia.
Sreda, 18. 10.: 8.20 šoiska oddaja spiošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregied ^
11.00 OS-^
Vitez Vihar — 18.15 Obzornik — 18.50 Jazz na e*'"}
19.30
— 19.00 Mozaik — 19.05 Na sedmi stezi ekran — 20.00 Dnevnik — 20.50 Emile Zola: Nah" 21.15 Konferenca — 21.15 Poročila.
četrtek, 19. 10.: 9.55 šolska oddaja — 16.10 Os^ splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled —	);)
Klub OZN v Vinici — 18.15 Obzornik — 18.50 Vsi v' ^ sveta — 18.55 Mozaik — 19.00 Mestece Pey">"^. 20.00 Dnevnik — 20.55 četrtkovi razgledi —- 21 3" ton Čehov: Medved — 22.15 Poročila.	n<f
Petek, 20. 10.: 9.50 šolska oddaja — 14.40 $"^4! oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe Madžarski pregled — 17.20 L. Suhodolčan: KaP^° ^ 18.15 Gospodinjski priporno^ ^1
18.00 Obzornik
18.25 Ekonomsko izrazoslovje — 18.50 Glasba 1"
— 18 55 Mozaik — 19.00 Sodobniki: A. Rublns'^%-20.00 Dnevnik — 20.25 Reportaža — 20.40 Lepotic^.. fiim — 22.05 Prvakov konec tedna — 23.20 Poro '