I
njzecJom
/'AND
'uAtice...
NO. 172
Ameriška Domovina
7% fl/1 E RI C/l'111—HO fVl E
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 8, 1960
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LIX — VOL. LIX
Verski moment tudi pri judovskih volivcih
Judovski volivci se ne morejo odločiti ne za Nixona ne za Kennedya.
Novi grobovi
Mary ULepic
V torek je umrla v Euclid Glenville bolnišnici Mary Ule-pic, rojena Kordish, poprej Bartol, stara 66 let, stanujoča na 21030 Naumann Ave. v Eucli-
NEW YORK, N. Y. Prav I cju Tukaj zapušča soproga Joža prav smo imeli ,pri vsakih vo- sepha; doma od Sv Trojice) litvah pojav	■.r^iur-k
nega bloka,”
judovskga voliv-	josephino Glavan v Alli-
toda tako zgodaj ancei Ohio, pastorke Mary Ruga niso še nikoli opazili kot le- pai. Rose	Josephine Vi.
tos. Judovskih volivcev ni v naši deželi toliko, da bi mogli odločilno vplivati na rezultate Volitev. So pa nabrani v veliki
rant, Joseph ml. in Charlesa Ulepic, 18 vnukov, sestro Antonijo Ogrinc ter več drugih sorodnikov. Brat John Kordish je množini ravno v takih državah, umrl pred 1Q leti Rojena je bila
ki imajo veliko število volivnih I Travniku v Loškem Potoku, mož. Taka je na primer njujor-1 kjer zapUšča 5 sester, enega ska država. Tam je judovskih bra^a ^er ve^ drugih sorodni-volivcev na milijone in pripa- K	v Ameriki je bila 49 let.
dajo vsem družabnim plastem, Bila je članica društva V boj od bogatašev do proletarcev. Lt 53 SNPJ, Waterloo Grove Judovski volivci so do sedaj Nq 110 W C j Podr št 32 SŽZ. glasovali navadno z demokrati, Pogreb bo v soboto zjutraj ob so kazali zmeraj veliko simpatij osmih iz Jos Zele in Sinovi po.
do kandidatov z liberalno filo Zofijo. Bogati Judje ne marajo republikancev, ker jih stara republikanska garda, kjer le more. družabno bojkotira. Revni Judje ne marajo republikancev,
ker vidijo v njih varuhe kapita-.	. . .	,
lizma. Pri takem stališču ni pri-1 Dirigirana demokracija šlo versko vprašanje vpoštev, kajti kandidatje za Belo hišo so
greb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 10. in jutri od 2. do 10.
hoče dirigirati Sukarna
JAKARTA, Indonez. — Delo na dirigirani demokraciji, kot si jo zamišlja indonezijski Sukar-io, mu ne gre gladko od rok. V svojo ‘svobodno” demokracijo, ki pa naj bi bila pod njegovo
bili razven Al Smitha v 1. 1928 zmeraj protestantje.
Letos je demokratski kandidat Kennedy katoličan. To je spravilo Jude v zadrego. Na eni
strani se spodtikajo nad njego- j kontrolo, bi rad spravil vojaške vo versko pripadnostjo, bolj poK-roge, muslimanske nacijonah občutku kot iz posebnih razlo-j •fe> in komuniste, gov, na drugi strani jim je všeč, Za idejo so'vneti samo komu da je Kennedy tako zelo libera-1 cisti. Vojaški krogi zanjo ve-len v svojih političnih in soci-|deti nočejo, ker kar na svojo ro-
jalnih nazorih. Nixonova verska pripadnost jim je bolj po godu, toda niso pozabili, da je on okreten oportunist in varovalec republikanske stare garde, akoravno se ji za časa volitev odmika.
Njujorški judovski volivci so torej v precepu, ne vedo, kako na3 se opredelijo. To ni važno Samo za njujorško državo, kjer 3e par milijonov judovskih volivcev, ampak za vso deželo, kajti judovski volivci iz ostalih držav se navadno ravnajo po nju-
jorških.
Alžirski uporniki v vojni z ZDA?
Leopoldville, Kongo. —
Mohamed Yazid, minister za in-tormacije v alžirski uporniški vladi, je dejal, da so alžirski uPorniki v vojni z ZDA, če že ne Oa politični ravni pa gotovo na
^hnični.
, ^dil je, da je francoska arma-C*a v Alžiriji oborožena od ZDA 'n da ameriški tehniki delajo na rancoskih letalskih oporiščih v Alžiriji.
ko prepovedujejo komunistom /sako politično delo v treh provincah na Javi. Proti Sukarno-/i zamisli so tudi muslimanski lacijonalisti, ki so Sukarna celo tožili pred ustavnim sodiščem češ da je grobo kršil ustavo. Na zid procesa čaka politična javnost v Indoneziji z velikim zani. manjem.
Dillon razlaga načrl pomoči Lat. Ameriki
državni podtajnik razlaga v Bogoti zastopnikom Lat. AnVerike načrt socialnih reform in pomoči, ki jo mislijo ZDA nuditi Južni A-meriki.
BOGOTA Kol. — Tu zaseda od začetka tedna medameriški odbor 21 držav in razpravlja o poti-ebi naglih socialnih in gospodarskih reform v deželah Latinske Amerike. Zastopnik Združenih držav Douglas Dillon, državni podtajnik, je razložil udeležencem konference predloge svoje vlade. Poudaril je, da ie nujno potrebno izvesti nagle ukrepe, ki bodo odstranili rev-,čino, nevednost in socialne krivice, če hočemo Lat. Ameriko zavarovati pred komunistično nevarnostjo. Razvil je velikopotezen načrt, v okviru katerega so ZDA pripravljene žrtvovati ve-ika sredstva za napredek Latinke Amerike.
Dillon je dejal, da je glavna naloga sedanjih posvetovanj aaznačiti le glavne linje1 poti, ki laj narodom Lat. Amerike po-naga k materialnemu napredku n socialni pravičnosti, ne da bi jim bilo pri tem treba žrtvovati .loveške pravice in svobodo. De-jal je, da je pol bilijona, ki jih je odobril Kongres v ta namen le prvi korak.
Braziljski poslanik je pripomnil k načrtu, da socialne refor-ne ne smejo biti nadomestilo za a ko potreben gospodarski razvoj dežel. Dillon je pojasnil, da je novi načrt samo dopolnilo ne pa nadomestilo načrtov za temeljni gospodarski in industrijski razvoj 'posameznih držav Lat. Amerike.
Kennedy se zavzema za boljšo narodno obrambo
SEATTLE, Wash. — Sen. Kennedy je na svoji volivni poti, po zahodni obali tod poudarjal potrebo po novi ureditvi naše narodne obrambe. Amerika mora biti prva na vsem svetu v vseh pogledih, ne samo na polju orožja in oborožitve, ampak tudi v diplomaciji, znanosti, vzgoji in gospodarstvu.
Demokratski predsedniški kandidat je dejal, da bo moral novi predsednik ZDA, pa naj bo že demokrat ali republikanec, predložiti Kongresu celo novo vrsto ciljev narodne obrambe.
Amerika mora biti v vseh pogledih tako močna, da se ne bo nihče upal začeti vojne. Cilj oboroževanja torej ni želja po širjenju oblasti, ampak zavarovanje svetovnega miru!
Adm. Radford na čelu podpornikov R. Nixona
WASHINGTON, D. C. — Med mnogimi prostovoljci, ki podpirajo kandidaturo republikanca
HAMJHARSKJOELD POZIVA ZN, NAJ SE NE MEŠAJO V NOTRANJE SPORE KONGA
Glavni tajnik ZN je pozval v posebni izjavi člane Združenih narodov, naj se ne mešajo v notranje Zadeve Konga, lampak naj puste četam ZN, da bodo tam vzpostavile red in mir. — Sovjeti-ja pomaga kongoški vladi. - Parlament potrdil Kasavubo in Lumumbo.
NEW YORK, N. Y. — Danes zjutraj je izdal glavni tajnik ZN Dag Hammarskjoeld posebno izjavo, v kateri poziva Varnostni svet ZN, naj potrdi znova svoj sklep, da se ne sme nobena članica mešati v zadeve Konga na svojo roko, amipak samo v okviru ZN. Izjava je po splošni sodbi naperjena proti Sovjetski zvezi, ki pomaga Lumumbi prevažati s svojimi letali vojaštvo in ki mu je dala na razpolago tudi tehnične strokovnjake in vojaške svetovalce.
Z nenavadno poslanico
je
Hammarskjoeld predložil Varnostnemu svetu, naj da svoji izjavi o nevmešavanju v Kongo novega poudarka. Ta je o tem razpravljal že ponovno in odloči, naj čete ZN poskrbe za red
Nixona za predsednika ZDA je in mir v Kongu. Položaj je po-
tudi skupina upokojenih vojakov. Tej na čelo so izbrali adm. Radforda, bivšega načelnika skupnih glavnih stanov naših oboroženih sil. V tem odboru bosta menda tudi gen. McAuliffe in gen. Shepherd, bivši poveljnik marinskega zbora.
Admiral je dejal, da se upokojeni vojaki ne mešajo radi v politiko, da pa je sedanji čas tako pomemben, da morajo to storiti. Poudaril je, da potrebuje dežela izkušenega vodnika in ta je po njegovem — Richard Nixon.
Indonezijo bo v ZDA zastopala - ženska
JAKARTA, Indonez. — Ma-iame Supeni, vodilna članica parlamenta, je bila imenovana '.a poslanika Indonezije v ZDA. Po je njena prva diplomatska dužba. Nasledila bo v Washing-onu poslanika Moekarto, ki poj-'e v New Delhi.
Wilhelm Pieck umrl
BERLIN, Nem. umrl predsednik Vzhodne Nemčije’ Wilhelm Pieck, eden glavnih vodnikov komunizma v deželi. Tekom Hitlerjeve vlade je živel v Sovjetski zvezi. Po koncu vojne je prišel v Berlin in po--stal predsednik Vzhod. Nemčije, v katero so Sovjeti spremenili svojo zasedbeno zono.
Pieck je v zadnjih letih bolehal in je igral dejansko le še manjšo vlogo v političnih odločitvah dežele., Vsa dejanska moč je v rokah Ulbrichta.
London se veseli posledic obiska Hruščeva na Finskem
LONDON, Ang. — Hruščev je šel na Finsko, da čestita finskemu predsedniku za njegovo 60-letnico. Pri tem je pristal na . . j to, da se Finska lahko pogaja z ! Anglijo na vstop v “evropsko
stal zadnje dni posebno težaven, ko je predsednik republike Ka-savubu odstavil pred sednika vlade Lumumbo, ta pa nato njega. Čete ZN so nato zasedle radio postajo v Leopoldvillu in okrepile varnostne mere na vseh zasedenih letališčih. Dovoljen je samo promet letal v okviru in po naročilu ZN.
Parlament ni našel rešitve LEOPOLDVILLE, Kongo. — Včeraj je kongoški parlament razpravljal o veljavnosti Kasa-vubove odstavitve Lumumbe in Lumumbove odstavitve Kasa-vubuja. Svoja posvetovanja je zaključil s sklepom, naj obadva ostaneta na svojih mestih.
Lumumba je pred parlamentom zatrjeval, da ni noben komunist in da to ne misli nikdar postati, ‘da pa je zaprosil Sov jetijo za pomoč zato, ker jo mu | j0 ZN niso hoteli nuditi
njaki ter jim pomagajo z raznimi strokovnjaki in vojaškimi svetovalci. Da zahodnim silam tako stanje ni prijetno, je razumljivo, zato so pritisnile na ZN, naj oni zaustavijo nadaljno sovjetsko vmešavanje v notranje zadeve Konga.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima jutri zv. ob 7:30 sejo v navadnih prostorih SND na St. Clair Ave.
Društvo sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. Asesment oodo pobirali od 6. dalje.
------o----—
Sierra Maestra na Kubi ni ostala brez posla
HAVANA, Kuba. — Siera Maestra je tisto pogorje na Kubi, kjer je Castro začel organizirati svoj vojaški upor proti diktator, iu Batisti.
Pogorje je oddaljeno od prometa in kot nalašč ustvarjeno za uporniška gibanja. To je bil najbrže povod, da so komunisti obnovili dve taborišči; v njih vežbajo gverilci in agitatorje, ki jih potem pošiljajo v razne republike Latinske Amerike.
Z letali nad upornike plemena Naga v Indiji
Pleme Naga v ji zahteva
cono svobodne trgovine”, ki jo vodi Anglija.
Finska je to takoj sporočila v London in tam je zavladalo veselje. Ali je upravičeno, še ne vedo, kajti Hruščev je povabil Finsko, naj pošlje svojo trgovsko delegacijo v Moskvo, da se tam pogovori o novi trgovinski pogodbi med obema državama. Finska seveda ne bo smela dati Angliji več trgovskih koncesij, kot jih bo dala Rusiji.
ZN imajo trenutno v Kongu okoli 16.000 mož vojaštva. Zaradi nesodelovanja Lumumbe se jim doslej še ni posrečilo vzpostaviti reda in miru v obsegu, kot bi bilo želeti. Lumumbove nedisciplinirane čete so se zapletle v hude boje z domačimi plemeni v pokrajini Kasai in se sedaj pripravljajo na vdor v Katango. Pri tem jim nudijo Sovjeti prevoz z letali in tovor-
Po tiskovni konferenci predsednika Charlesa De Ganila
vzhodni Indi-neodvisnost. New Delhi se trudi, da bi obmejni predel pomiril.
NEW DELHI, Ind. — Obrambni minister Krišna Menon je v parlamentu priznal, da je moralo indijsko letalstvo spremljati prevozna letala, ki so oskrbovala oblegano postojanko Purr na ozemlju plemena Naga, z lovci. Oblegovaki so namreč na nizko letečega prevozna letala streljali s puškami in strojnicami, pri čemer je bilo eno letalo tako močno zadeto, da je moralo zasilno pristati.
Vojaško postojanko je oblega-okoli 500 upornikov. Ta je zašla že v resno zadrego zaradi pomanjkanja vode, hrane in drugih potrebščin. Da bi olajšali odmet potrebščin iz letal, so morala lovska letala krožiti nad ozemljem in krotiti oblegovalce.
Končno se je posrečilo priti oblegancem na pomoč tudi po kopnem.
Obmejno področje plemena Naga je važno zato, ker je v bližini meje, kjer Bi lasti rdeča Kitajska indijsko .področje. Osrednja vlada skuša upor plemena Naga zadušiti že več let, pa brez posebnega uspeha.
Življenjske sanje
francoski radio je razpisal nagrado za najbolj duhovite od-80vore na vprašanje “Sen vaše-^a življenja. Prvo nagrado je ^obil 90-letnik iz Lilia, ki je
, govoril: “Rad bi dočakal sto
let!”
.HEATWAVE
Vremenski
prerok
pravi:
Sončno in soparno. Najvišja mperatura 90, najnižja 66.
Francoski parlament nima lanes tiste veljave, ki jo je imel v starih časih. De Gaulle ■ se tudi ni potrudil, da bi miu jo vrnil. To ima zanj tudi senčno dran. Kadar hoče povedati mednarodni javnosti svoje misli, ne more iti pred parlament, am-oak gre pred časnikarje na tiskovne konference. To je storil udi pretekli teden. Da je izbral tako zgoden čas, mu je svetoval trenuten mednaroden položaj, ki ni ravno preveč jasen. V Kongu imamo državljanska vojno, po Ameriki straši Castro s svojo grožnjo, da bo poklical komuniste na pomoč, v Evropi še niso našli nobene poti, kako bi spravili oba gospodarska bloka pod en 'klobuk, v Združenih državah pa smo sredi volivne kampanje. Vsemu temu na vrh je sedaj napovedal še Hruščev, da bo napravil iz jesenskega zasedanja ZN mednaroden cirkus, da-siravno bi se spodobilo, da bi bi-
goče pri miru in ne dala nobenega povoda za vplivanje na ameriško volivno kampanjo. De Gaulle je smatral za potrebno, la pove znova svoje misli o sedanjem mednarodnem položaju. Povedal ni nič novega, toda dobro je, da je govoril.
Gotovo je bila največ vredna njegova izjava, da naj se svet ne da plašiti ali vplivati po, akrobatski demagogiji tovariša Hruščeva. Najbolje je, da človek sploh presliši, kar Hruščev govori, saj Hruščev niti sam ne taji, da govori za propagando. Kdor se preveč peča z njegovimi izjavami, zgublja po nepotrebnem čas in bega svojo okolico. Mislimo, da bi si to morali zapisati za ušesa prav posebno Ameri-kanci. So tako zaverovani v vsak korak Hruščeva, da pozabijo celo na domačo politiko.
De Gaulle znova zagovarja idejo evropske 'konfederacije, ki naj v njenem okviru sodelujejo

la organizacija ZN kolikor mo-| evropske države na gospodar*
skem, kulturnem, političnem in vojaškem področju. Zunanja oblika konfederacije naj bo izražena v evropskem tajništvu in evropskem parlamentu, ki naj ga tvorijy delegacije posameznih narodnih parlamentov.
De Gaulle ni še nič spremenil svojih misli o NATO. še zmeraj zagovarja njeno reorganizacijo: revidira naj se vojaški del NATO, organizacija sama pa naj dobi novo glavo v direktoriju, kjer naj sedijo Združene države, Anglija in Francija, in ki naj vključi v svoj delokrog tudi Srednji vzhod in Afrikd.
Do Združenih narodov je De Gaulle ohranil staro antipatijo. Imenuje jih “takazvani Združeni nairodi,” kjer imajo večino države, ki ne poznajo ne kulture, ne mednarodnih obvez, ki ne znajo ustvariti v lastnih domovinah reda in miru. Takim državam Francija ne more priznati nobenega vpliva, recimo, na odnose med Parizom in Alžirijo.
Moskva zagovarja OAD v San Jose
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— V krogih ZN je vzbudila precej zanimanja namera ZSSR, da naj Varnostni svet ZN podpre resolucijo OAD v San Jose, ki obsoja vmešavanje dominikanskega diktatorja Trujilla v venezuelske notranje zadeve.
Dominikanska delegacija pri ZN je že napovedala, da se bo uprla obravnavanju tega predmeta pred ZN, akoravno bi ga v “lepi slogi” podpirali ZSSR in Amerika, kar se ne zgodi ravno vsak dan.
Glede Alžirije De Gaulle ni prav nič spremenil svojega stališča.
De Gaulle je imel svojo tiskovno konferenco potem, ko je govoril z voditeljih vseh šestih držav, ki so v evropski skupnosti. To ne pomeni, da se njegovi evropski prijatelji strinjajo z njim. Med njimi ni niti enega, ki bi
Skupno 415
CLEVELAND, O. — Svet narodne varnosti, ki nadzira promet na cestah, je objavil, da se je tekom sobote, nedelje in ponedeljka, ko smo praznovali Delavski dan, ponesrečilo smrtno na naših cestah skupno 415 oseb.
čah v tem času doseglo 460 oseb.
mu obenem noče ugovarjati. Generala to ne moti. Je potrpežljiv in računa s časom. Saj je tudi na Francoze moral čakati več >kot 10 let, da so mu dali prav.
Za Ameriko je važno samo to, da se De Gaulle ne meni dosti za komunistično demagogijo in da mu ni dosti, kaj govorijo v Združenih narodih. Njegova delegacija v ZN bo pomirjevalno vplivala na potek debat v plenumu in odborih in ne bo varčevala z besedami, kadar bo treba krotiti Hruščeva v ZN.
Poleg prometnih smrtnih nesreč je v vsej deželi v omenjenem času 83 oseb utonilo, 28 se jih je ponesrečilo s čolni, 90 pa jih je našlo smrt v raznih drugih nesrečah.
Čaka nas povišanje blagovnih tarif na železnicah
CHICAGO, m. — Železniške družbe so se obrnile na meddržavno komisijo za promet in trgovino s prošnjo, naj jim dovoli povišanje tarif za prevoz blaga. Pravijo, da so jim zadnja leta [zelo narastli upravni in obratni
Zadnje vesti
MIAMI, Fla. — Hurikan Donna se pomika proti severozahodu in ni izključeno, da bo prizadel obalna področja, če ne drugače prav gotovo z velikimi valovi in izredno visoko plimo. Ogrožena področja ob Atlantiku so opozorjena na
prihajajočo nevarnost.
NEW YORK, N.Y. — Varnostni svet se bo sestal danes popoldne na sovjetsko zahtevo, da potrdi sklep OAD za bojkot proti Dominikanski republiki
sklenjen v San Joseu. V Wa-shingtonu bodo sovjetskemu
predlogu nasprotovali, ker bi pomenil pravico ZSSR, da se vmešavajo v ameriške domače zadeve.
MOSKVA, ZSSR. — Nikita Hruščev je sinoči na sprejemu v čast podpredsedniku ZAR opozoril ameriškega poslanika Thompsona, da bo Sovjetija sestrelila letala, ki naj hi kasneje ta mesec skušala s Črnega morja opazovati ZSSR. Thompson je predsednika sovjetske vlade vprašal, če misli reči s tem, da bo Sovjetija streljala na letala, ki
bi letela nad odprtim vodovjem Črnega morja. Hruščev
je nato svojo grožnjo omejil le na letala, ki bi se približala sovjetski meji.
TOKIO, Jap. — Tu se je ponesrečilo eno izmed ameriških letal, ko se je zaletelo v pobočje neke gore. Vseh 11 članov posadke letala je mrtvih.
stroški.
Zadnje povišanje železniških prevoznih tarif je bilo 1. februarja 1958.
t
Ameriška Domoviim/i

6117 St. Olair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries;
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year

Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 172 Thur., Sept. 8, 1960.
Ali se politično razpoloženje lahko še spremeni v pri-!ke in dirjajo ne vedoč kam. In hodnjih 8-10 tednih? S tomožnostjo računajo vsi, ki imajo)tu je vprašanje, kam bodo dir-skušnje s politiko na Jugu. Jug je ravno sedaj močno raz- ali, kam se bodo zaleteli? Kdo kačen radi ‘‘levičarske demokratske platforme” in radi splošne smeri v ameriški politiki, ki gre v smeri ‘‘proti levi.”
Ve, da bo moral dajati Severu kar naprej nove politične koncesije, naj zmaga pri volitvah ta ali ona stranka. Je na celi črti v defenzivi. To bolj južne konservativce demokratskega kova. Morda bodo prve bolečine preboleli in se vrnili na stare strankarske položaje. S tem gotovo računata Kennedy in Johnson, kajti drugače jima bo na Jugu slaba predla.
BESEDA IZ NARODA
Demokratski Jug in volivna kampanja
Pod demokratskim Jugom razumejo politiki tistih 11 držav na jugu naše dežele, od Virginije preko Floride do Texasa, kjer je demokratska stranka tako močna, da republikanska sploh do besede se pride. Edino republikanski kandidatje za predsednika pridejo tam včasih do veljave, tako na primer Ei-senhower v 1. 1952 in 1956. Ta politična tradicija, ki traja že cele rodove, se je letos zagugala. Ko se je republikanski kandidat za predsednika Nixon pokazal na jueu, je bil sprejet tako lepo, kot tega niso pričakovali niti republikanci.
Demokratski kandidat za podpredsednika senator Johnson nima Juga tako trdno v rokah, kot so vsi mislili. Južni demokratski senatorji in kongresniki so zadnje tedne šli v Kongresu po svojih potih in se niso zmenili za strankino disciplino. Postavili so svoje lokalne interese nad demokratske in pridno glasovali z republikanci. Tega gotovo ne bi naredili, ako ne bi vedeli, da tudi politični javnosti na Jugu ni dosti do strankarske discipline in da je močno nezadovoljna z delom in politiko severnih demokratov. Tak nepričakovan razvoj v politiki naših južnih demokratov postavlja naravnost vprašanje, ali ni prišel čas, da Jug ne bo več teren samo za eno stranko.
Ni dvoma, Jug se je zadnja desetletja močno spremenil na gospodarskem in političnem področju. Na Jug se je začela seliti industrija, ker upa, da dobi tam cenejšo delovno silo. Od tam se seli črno prebivalstvo, ker išče boljšega kruha v ostalih državah naše federacije. Bogatija se tam seli z dežele v mesta. Bogastvo ni več v rokah veleposestnikov, ampak v rokah finančnikov, veletrgovcev, industrij-cev, posebno pa vseh tistih, ki imajo opravka s proizvodnjo, prodajo, rafiniranjem in prevažanjem nafte.
Na političnem polju postaja razpoka med južnimi in severnimi demokrati zmeraj večja in globlja. Demokratski Sever se mora opirati na delavstvo, uradništvo, malega iarmarja, skratka na malega človeka, mora torej biti širokogruden v vseh socijalnih vprašanjih. Demokratski Jug je v rokah bogatašev, ki nimajo smisla za socijalno politiko. Njim je na primer Sedanja republikanska platforma bližja od demokratske. V demokratski vidijo vse preveč ‘‘socija-lizma.” Na drugi strani pa ni več v vrstah južnih demokratov tiste čuvstvene strupenosti “proti Severu,” ki je družabno bojkotirala vsakega, ki je javno nastopal kot republikanec. Republikanci in demokratje so se začeli družabno mešati, iz njih nastaja skupna družbena plast, ki ne sodi človeka po politični pripadnosti. Vse to govori v prid republikanski stranki in republikanskim kandidatom. To se je že čutilo 1. 1952, ko je Eisenhower prvič kandidiral za predsednika. Tako bo Jug dozorel za dvostrankarsko politiko, kakor hitro bo urejeno vprašanje volivne pravice za črnce.
Tako ima Nixon kot republikanec več kredita, kot so ga imeli pred njim republikanski kandidatje. Ni samo zelo blizek južnjakom po svoji politični filozofiji in konservativnih nazorih, je tudi “njihov človek” po verski pripadnosti.
Ne smemo se namreč varati, da ne bo verska pripadnost delala Kennedyu na jugu velikih težav. Poročila iz vseh 11 južnih držav trdijo, da tamošnja javnost zmeraj misli na verski moment, kadar govori o Kennedyu. Tisti, ki ne pripisujejo verskemu momentu politične važnosti, bodo volili Kennedya, drugi pa ne. Na ta račun bo Kennedy lahko zgubil na Jugu marsikatero od 11 demokratskih držav. Ne bodo pa volivci na zunaj trdili, da ne marajo Kennedya radi njegove verske pripadnosti. Našli bodo, odnosno so že našli polno drugih izgovorov. Nekateri ne simpatizirajo s senatorjem, ker se jim zdi preveč “v rokah delavskih unij,” drugim ni všeč, da tako odločno zagovarja civilne pravice za črnce. Tretjim ni prav, da se poteguje za tako visoko minimalno nadnico, nekaterim se zopet ne zdi pametno, da se senator bije za starostno zavarovanje. Bogatim volivcem ni prav, da ne zagovarja zmanjšanja davčnih bremen za podjetja. posebno z kompanije, ki pridobivajo nafto.
Kaj pa kandidat za podpredsednika Johnson? Njemu močno zamerijo, da. se je tako hitro sprijaznil s “socijalisti-čno platformo “demokratske konvencije in da ni stavil nobenih pogojev za svojo kandidaturo, ki je očitno okreoila preluknjano edinost demokratske stranke. Njegov političen ugled in vpliv je trenutno tako nizek, kot še ni bil nikoli. Njegovo politično taktiziranje je predmet živahnih debat celo med demokrati njegove domače države Texas. Zato Johnson ni trenutno prav nič dobre volje. Je že moral priznati svojim prijateljem, da je nevarnost “verskega momenta” prenizko cenil.
Ako bi bile danes volitve, pravijo poznavalci političnega položaja na Jugu, da bi demokratje zmagali čisto gotovo samo v treh ali štirih državah, republikanci pa tudi v štirih, dočim bi se za 3-4 države ne vedelo do zadnje ure, kdo bo zmagal.
WVl »KAVI TONt S HMRA
Joliet, 111. — Ko ljudje prihajajo z izletniških potovanj in o-biskov, večinoma radi pripovedujejo, kaj so na izletih, potovanjih in počitnicah doživeli in videli. Taka doživetja in dogodki so nekateri res zanimivi in zabavni. Mnogokrat se spominjam mojega strica, ki je v njegovih mladih letih hodil ob novem letu koledovat po Belokra-jini in je iz tistih njegovih ko-ledniških časov nam vedel marsikaj povedati. Mlajši smo pri tem kar zijali in ga poslušali. Najbolj smo se smejali, ko je nam večkrat ponovno in ponovno pravil, kako so ga copemice vodile tam okrog Semiča in po semiški gori. Celo noč je iskal poti proti domu, a copernice mu tega niso dovolile. Šele, ko je v cerkvi sv. Štefana db 4. uri zjutraj dan zazvonilo, se je spoznal kje se nahaja in jo je ubral domov.
‘Tako je bilo, tako — bogme!” — je stric povdaril, “copernice so od samega hudirja!”
Tudi tu v Ameriki si radi pripovedujemo kako dogodke s potovanj in počitniških dni.
Zadnjo nedeljo smo sedeli na Juretovem vrtu in gasili žejo s pivom. Nick s Center streeta, ki se je dan preje vrnil z enotedenskih počitnic, ki jih je prebil v Michiganu, je meni in Juretu pravil, kako je tamkaj po michiganskih gozdičih in “gmajnah”’ maline, “black berries” nabiral.
Nick je zanimiv pripovedovalec. Gre mu pripovedovanje kakor po “žnorci”, dokler je ravno prav razpoložen. Če ga ima pa kako “kupico” pod kapo preveč, tedaj seveda tu in tam malo zaide z logike, to se pravi, da zaide s potov stvarnosti na pota “pavliharstva” in skuša doseči “Pavlihata” samega.
Predno je prišel k nama in prisedel, je sam omenil, da je zvrnil par “šatov” in kozarcev pive v taverni. Zdaj pa še pri nama, ni bilo torej nič čudnega, da se mu je ljubilo pripovedovati, kakor se mu je. Pripovedoval je, da je nabral precej malin ‘black berries”. Tako-le je pravil, da jih je nabiral:
“Vesta prijatelja, znašel sem
veliko ponvo, kakršnim smo rekli v starem kraju “koza” Nabral sem polno v dobri uri Dokler so mi kresnice svetile, ki so frčale okrog po gmajni, so mi svetile, da sem videl maline ter jih pridno nabiral. Najboljši čas za nabiranje je bil pd 9. do 11. ure zvečer. Nato krešnice je-njajo letati okrog in seveda potem se maline ne vidijo več.” “To vidita sem se letos naučil na počitnicah. Človek se res vedno sproti uči...” je resno zaključil Nick in resno gleda' na naju.	' * SIS
Midva z Juretom sva se po gledala, malo za ušesi popraskala, mislila pa sva vsak svoje. Jaz sem sam pri sebi ugibal, če Nick resno misli, da mu verjameva, kar je nama povedal nabiranju malin. Ugovarjal pa mu ni ne Jure ne jaz. Le pri pomnil je Jure, ki je malo na smeh držeč se gledal predse: “Ja, tako je, človek se uči, dokler je na svetu.”
Nato smo pa krenili k drugim predmetom.
* ZADNJE TEDNE VSE GO VORI IN PIŠE o politiki naših političnih strank. Včasih je bilo v ospredjih ob volitvah več strank. Zdaj sta v zadnjih par
ih bo zajel in pri kaki miselnosti se bodo ustavili in se ji zapisali?
Ne smem pozabiti, da na vsa nezrela ljudstva in narode čaka tomunizem z vsemi svojimi va-oami, kakor ribiči na ribice. Tod vidite tečejo meje nove dobe in novih časov. In za te meje se demokratičen svet mora zanimati, jih znati čuvati in oču-vati, ali pa mu jih bo komunizem razdejal in izpred nosa odnesel.
Stari očanci so trdili, ko so ob večerih videli na obzorjih zapada rdeče nebo od odsevov zahajajočega sonca, da se bo vreme spremenilo, da bo drugi dan dež, itd. Politična obzorja sodobnega sveta pa zdaj bolj žare kakor kdaj preje. Tudi to napoveduje težke in velike politične spremembe radi neprestanega trenja med demokratičnim svobodnim svetom in laž-njivim komunizmom, ki vse naokrog sili skozi naše meje v naš zapadni demokratični svet. Na teh mejah te nove dobe in novih časov čaka Ameriko velika borba, ki bo silne j ša in večja od vseh dosedanjih borb za ves naš gospodarski, politični in socialni napredek vse od takrat, odkar se je Amerika otresla znanega angleškega jarma leta 1776. Ta borba ne bo lahka, zahtevala bo žrtve, velikih ljudi, posebno še velikih voditeljev. Dal Bog, da bi nam dale take sposobne velike voditelje naše narodne volitve v jeseni, v torek 8. novembra! Amerika jih bo potrebovala!
Naj bo za danes dovolj, pa še drugič kaj.
Tone s hriba.
narodnih volitvah spredaj dve glavni stranki, to sta demokratska in republikanska stranka. Izmed teh dveh ena bo zmagala v jeseni.
Obe stranki imata volilne programe, na katerih propagirata: svoje politične cilje, ki jih bosta skušali, kakor povdarjajo in zagotavljajo uveljaviti, če prideta do zmage v volitvah. Kako se bo njima posrečilo obljube uveljaviti, je seveda odvisno od bodočnosti in razmer v isti, ne le samo tu na lastnih domačih tleh, ampak v veliki meri tudi od razmer drugod po svetu.
Prav ima demokratski kandidat Kennedy, ko povdarja, da Amerika stoji pred mejami nove dobe in novih časov. Te meje pa niso več le ob Atlantiku, Pacifiku in tam gori ob Kanadi in doli ob Rio Grande, marveč se raztezajo po vsem svetu v vse dele sveta. Svet ni več tisti, kakršen je bil v tem oziru preč stoletji, niti več tisti, kakršen je bil pred desetimi leti. Tehnika je v zadnjih petdesetih letih napravila tako dolg korak naprej v napredek, da je to spremenilo tudi vse drugo na svetu, kot gospodarsko, politično in socialno življenje. Po Afriki in Aziji so plemena, za katera civilizacija pred par desetletji še vedela ni. Danes ta razna plemena dvigajo svoj glas po prostosti in svobo-
kdaj je najboljši čas za nabira- di, hočejo več vseh raznih pra-
nje malin. Letos se je vsled deževja poletno vreme nekam zavleklo. Razen mrčes se ni pojavil letos tako zgodaj, kakor druga leta. N. pr. “kresnice”, ki se navadno pojavijo v drugi polovici junija, so se letos šele v juliju in še celo v avgustu so frčale ob večerih. To vidita je
vic, več kruha, več vsega, kar se jim je dosedaj kratilo tu in tam. So pa ta plemena in ljudstva politično in drugače še nezrela. Takim ni za dati popolne prostosti in svobode, ker ne vedo kaj z njo početi. Kjer jim je dana, zadivjajo med seboj. Za taka nezrela in nepripravljena
oa meni prav prišlo”, je dejal j plemena in ljudstva je svoboda Nick.	j marsikje strupena, ker z njo ne
“En večer, ko je bilo lepo znajo razpolagati, ampak jo u-jasno, so kresnice letale okrog, i porabljajo tudi za take namene,
kakor da so jih trosili po temi sami škrati. Ko sem za eno malo Topil, je ta tako svetila, da so se maline v meji in grmovju kar bliščale. Hitro sem stopil h gospodinji v kuhinjo, naj mi da
ki so krivični in v škodo civilizaciji in njenemu napredku. Ako se takim politično nezrelim plemenom in ljudstvom odpre lesa v takojšnjo popolno prostost, se zaženo v isto. kakor
kako posodo. Dala mi je precej1 črede v širne neograjene pašni- prišli srečno iz stiske tistih dni.
Kulturna kronika
Vetrinjska tragedija
Cleveland, O. — V spomin junakom izdanim v Vetrinju maja leta 1945 je glavni odbor ZSPB posvetil knjigo, ki je izšla te dni in nosi naslov “Vetrinjska tragedija.” “V spomin nesmrtnim junakom, izdanim v Vetrinju od 27.-31. maja 1945 in pomorjenim za velike ideje svobode.” Tako se glasi posvetilo.
Petnajst let nas loči od tistih strašnih dni, ko smo v velikem 'pričakovanju An navdušenju za ideale svobode, ki jih je oznanjal Zapad, doživeli največje izdajstvo in največje krvopreli-tje, kar jih do zdaj slovenska zgodovina pozna. Prevarani slovenski vojak je bil za svojo silno in globoko vero v te ideje poplačan s smrtjo. Ne v borbi, temveč kot razorožen ujetnik, za katerega ni veljalo nobeno mednarodno pravo. Mučen na najbolj zverinski način, ki si ga more izmisliti samo rdeči brat, je omahnil v grob, katerega so zaminirali in ga hoteli za večno zasuti. Toda Bog je odločil drugače. Tudi od tam, prav iz morišč in grobov nam je ohranil priče, ki žive danes med nami in nam jasno govore kaj je komunizem; česa je zmožen, pa tudi kdo> so bili oni, ki so se še prav posebno odlikovali pri mučenju in zverstvih ter kje počivajo kosti mrtvih junakov.
Naj citiramo samo kaj pravi priča, ki je bila pri vlaku ranjencev, ki iso ga zajeli partizani pri Lescah: “Ce bo kdaj zgodovinar zamolčal o krutosti, divjaštvu komunistične OF nad temi ranjenci, potem je naša zgodovina krivična do vseh barbarov, ki so šli preko naše posesti . . .” Mar ni to strašna obsodba rdečih bratov? In takih je še mnogo v Ikinjigi. Dokumenti so to, ki razkrivajo vso goloto in laž slovenskih osvoboditeljev. Obenem je ta knjiga zbirka dokumentov iz onih usodnih dni, ki so se začeli za mnoge na Vetrinjskem polju. Za one, ki že 15 let počivajo in za mnoge izmed nas, ki smo po milosti Vetrinjske Marije
Maurice Rostand: Vest
Ob priliki tretje konvencije akademskega društva S.A.V.A. je Slovensko gledališče iz Toronta priredilo v dvorani pri Sv. Vidu francosko dramo Vest. Ta psihološka umetnina, ki ima za subjekt dogodek iz borbe med Francozi in Nemci, skuša biti krik proti vojski, krik proti ubijanju, pa obenem tudi vest, ki se je zbudila v mladem francoskem inteligentu Marcelu, ki ni mogel živeti ob zavesti, da je v borbi ubil nemškega vojaka. Da bi dobil odpuščanje, odide v Nemčijo, kjer najde starše ubitega nemškega vojaka Hermaina in njegovo zaročenko. Hotel se je izpovedati staršem, toda ti so ga sprejeli kot sinovega prijatelja. Naključje hoče, da iz male laži Hermanova zaročenka zasluti, da je on ubijalec njenega zaročenca. Zavoljo staršev, ki jim je francoski človek oživil Hermana, vzameta križ vesti zdaj na rame oba — Angelika in Marcel — in Marcel ostane v Nemčiji, kakor je mrtvi Herman ostal v Franciji.
To je zgodba v grobem obrisu, zakaj celotna drama se ne odvija toliko v zgodbi sami kakor v doživljanju oseb.
Mladi f r a n coski inteligent Marcel (Lojze Oražem), človek novega rodu začuti, da je naredil greh. Čeprav v boju, ubil je človeka, ki ga v življenju nikoli ni srečal in ga ni sovražil. Med milijoni, kakor pravi duhpvnik, se je znašel pred svojo vestjo, ki mu očita.
Lojze Oražem je težko zgodbo dobro podoživljal in njegovo igranje je bilo iskreno, toplo in naravno. Morda bi tu in tam z manjšo zbeganostjo lahko ustvaril prav tako močno pozicijo, kljub temu je njegov lik na odru ustvaril tisto vzdušje, ki je dramo napelo. Včasih bi si želel da bi govoril počasnejše, zakaj vsaka beseda je imela zaradi svojske filozofske globine svoj pomen, ki pa so ga gledalci, ki so sedeli bolj zadaj, lahko zgrešili.
Profesorja Hoelderlina je odigral Stane Brunšek s tako močjo, da mu razen tega, da se je za hip nekaj zapletel v tekstu,
Knjiga je1 razdeljena v glavnem v tri dele. Prvi del prikazuje na kratko tujo zasedbo in posebno zadnje dni te, drugi ima naslov Vetrinj, in tretji: U-soda vrnjenih. Poleg tega prinaša Priloge, razne memorande m dokumente ter nekaj fotografij-
Knjigo je mogoče dobiti pri glavnem odboru ZSPB, ali pa pri krajevnih odlborih te zveze. Cena je 2 dol., s poštnino $2.25.
Glavni odbor ZSPB.
ZA CIGARETE IN VINO
Neka gospodinja iz Padove je vložila na sodišču tožbo proti svojemu možu. Obtožila ga je, da jo vsak večer pri kartah z raznimi ukanami opehari za tisoč lir.
Mož se je zagovarjal, da karta z ženo zato, ker ji prvega izroči vso plačo in mu nič ne ostane za cigarete in za vino. Sodišče se je postavilo na njegovo stališče, češ da ni mogoče govoriti o posebnih ukanah, če mož dobiva nazaj prisluženi denar ...
ni mogoče več kaj dodati. Postavil je na oder Nemca-inteli-genta, ki ne more preboleti izgube svojega sina, ki ohrani sinovo sobo kot svetišče, v katero smejo vstopati samo domači. Njegovo mišljenje je zgoščeno v stavku, ki ga izreče proti svoji ženi: Da, tudi francoske matere objokujejo svoje sinove, toda velika razlika je v tem: Francozi so vojsko dobili, mi pa izgubili. V njem je ranjen nemški ponos in iz tega ponosa gleda na jalovo smrt svojega sina. Toda prihod Francoza v hišo docela preobrne profesorjevo mišljenje. Prinesel je nazaj Hermanovo življenje, ubiti sin je spet zaživel, profesor se približuje spoznanju, da so vsi ljudje v prvi vrsti samo ljudje in šele nato pripadniki različnih narodov. Ko Marcel, potem, ko Angelika zasluti, da je on ubijalec, nenadoma izgine, profesor izgubi tla pod seboj. Čuti, da brez tega Francoza ne more več živeti, da ga mora dobiti, da mora ostati in nadomestiti sina. Če se ne vrne-, pravi, potem je Herman drugič in' dokončno mrtev.
Luizo, Hoelderlinovo ženo, do-oro nemško mater je postavila na oder Milena Čekuta. Čudovito lepo se je ujela z možem, bila je jeziček na tehtnici, ki je prevagoval moževo ostrost z ljubeznijo. Bližje mi je francoska mati, ki je zgubila sina kakor nemška, ki ga ni zgubila-Luizino igranje je bilo toplo in tako naravno, da je ob njej vsakdo mogel podoživeti tragiko povojnih dni.
Angeliko, Hermanovo zaročenko, je odigrala Danica Meglič. V igranju preprosta, v skriti ljubezni do tujca naravna, ostra pa po spoznanju, da -je Marcel ubijalec. Edino, kar je motilo, je bilo njeno malo preveč tiho govorjenje.
Knjigarnarja, njegovo vsiljivost, je dobro predstavil Vilk° Čekuta. Ni pretiraval, obnašal se je kot človek, ki mu je mal° mar stara bolečina v družini« vidi samo dobiček.
Zelo dober je bil tudi duhovnik Ludvika Jamnika. Predstavnik Cerkve, ki vidi v mladem Marcelu človeka, ki si ne da blizu, ki vidi samo svojo krivdo in mu ne pomaga niti odveza, ki mu jo duhovnik daje.. Ko spozna nemoč svoje besede, potrdi Marcelovo misel: Pojdi, sin, v Nemčijo.
Avgusto, služkinjo pri Hoel-derlinu je odigrala Pepca Jamnik.
Igra je bila na zavidljivi višini, zgodba nam vsem blizm Osebno me je motila spoved n3 odru in po moje bi bil bolj5' navaden razgovor duhovnika z Marcelom v cerkvi. Vendar ie treba priznati, režiserju in u' stvarjalcu scene Vilku Čekuti« da je naredil vse, kar je mogel’ zlasti, če upoštevamo, da je moral to pripraviti po dolgi Poti |Z Kanade. S podstavki za mizo je skušal poustvariti prostor, vendar se mi zdi, da je pri pisal01 mizi bil podstavek preveč, ker je rumenkasta barva mize Pre več bila v oči.
■ Globoka etična vsebina igre’ močno podoživljanje problema, ki je nam vsem, ki smo PreZ veli drugo vojsko, tako blizU’ vse to je bilo vredno dolge P0*1’ ki so jo igralci napravili. Bil je to lep sobotni večer, izpolnj611 z umetnino, ki nam bo še dolg0 v spominu.
Hvaležni smo igralcem in hva ležni tudi mladim študentor° Naj bi se v svoji bodočnosti z3 vedali, da so poklicani v tuje svetu graditi mostove med 03 rodi, da bi spoznanje in resnl^u teh mostovih prinesli sve
—- Država Maine je najbolj p0 znana po pridelavi krompirja v mir in ljubezen, vsej Uniji.	Karel MauseI
FRANCE BEVK:
ST RAŽ NI OGNJI
Njegov pogled je okamenel, silno začudenje mu je prevzelo dušo. Požar! Kamorkoli 'je pogledalo njegovo oko, nič drugega ko požar. Gorelo je od Podrage do Svetega Križa, še v smeri proti Gorici so bili vidni ognji.
Veliki kresovi so na širbko razsvetljevali svojo okolico. Andrejc ni vedel, kaj to pomeni, ni si znal razlagati te prikazni. Sto slutenj ga je spreletelo, o-vrgel jih je v hipu. Rodile so se nove. Zdajci se je spomnil, da je videl že z obzidja velike °gnje, a je bil v sreči svoje svobode čisto pozabil nanje. Vedel je, da se mora goditi nekaj straš-nega, nedoumljivega. Ali je sovražna vojska? Kdo mu odgovori na vsa vprašanja? Občutil je le eno, da so njegovi v nevarnosti, da jim je treba pomagati . . Planil je v temo . . .
Še preden je bil Andrejc pobegnil iz ječe, se je bila Liza odločila. Solnce je baš padalo v zaton, ko je zapustila kup pepela in očetov grob ter se odpravila proč.
Kam? Ni vedela, kam. Njena noga je tavala po samotnih poteh proti šturijam. Zablodila je v gozd in grmovje in se znova znašla na planem, na travniku, ki je bil porasel z mladim hra-stovjem in obdan z nizkim zi dom.
Jedva je preplezala zid, ji je pribežala nasproti ženska z raztrgano obleko in z razpletenimi lasmi. Iz nog je krvavela . Njuna pogleda sta se srečala. Oči, ki so strmele v Lizo, so bilo zmešane, da so vzbujale strah. Samo za trenutek je tuja ženska postala, nato je planila na Polje. Zdelo se je, da plava nad grmovjem in se njene noge ne dotikajo tal . . . Bila je zblaznela.
Lizino srce je ta prikazen stisnila v klfešče nove bolečine. O-Zrla se je za njo in opazila črno liso, ki se je potapljala med zelenjem. Bogve, koga je izgubila, kčtga išče. Tam zadaj pa Se je kadil dim iz Vipave in sosednih vasi. Rdečih zubljev ni bilo več videti, žar ognja je svetil v smeri proti Furlaniji.
“Kam grem?” se je vprašala Liza, ko je stopila na ozko stezo, ki je vodila v hrib. “Po otro-ke,” si je odgovarjala. “Kam?” Se je izpraševala znova. “Kako je mogoče, da jih jim iztrgam iz rok?” jn vendar se ni obotavljala niti za trenutek. Šla je, da jih najde kjerkoli.
Nenadoma se je steza dvignila navkreber čez majhen kup Sroblja, ki je ležalo kot v tla Pogreznjena hiša pred njo. Te-^sj je zaslišala stopinje in bese-cle> ki so se zdela, kakor da so Samo iz jeze in bridkosti same sebi govorjene. Freden je dospela na vrh kamnate piramide, Se je dvignil človek pred njo Stal je in gledal kot da je bla-2en' Liza je čutila, kako njego-ve oči prodirajo skoznjo v daljno bridkost svoje misli in je še yidijo ne. Njegova srajca, hla ye, vse je bilo ož&and. Roke so de črne, obraz črn. Polovica rkov mu je manjkala. Iz umazane črnine je sijala le boleči na.
Z drgetom v telesu je gledala Liza tega razdejanega človeka.
Poznala ga je. Nekaj silnega lo zaplalo skoznjo, da je kriknila:
“Jurij!”
Jurij se jč šele ta hip predra-nnl in umaknil pogled iz dalje svoje bridkosti. Obvisel je na zenski, ki je stala pred njim
Ta človek ni nikogar ljubil na svetu razen svoje žene, hi ga
2ejalo p0 ljubezni drugih, razen
V*
po ljubezni svoje žene. In če ga je katera bridkost mogla narediti takšnega, kakršen je stal pred Lizo, je morala biti le aridkost radi izgube svoje žene. Ni poznal preteklosti, ni grebel po spominu, vse je utonilo zanj, le bolečina je ostala.
V tem trenutku mu ljudje niso bili več hudiči, ki jih je odganjal od sebe. Celo dobro mu je dela njih bližina, občutil je žejo, da bi mogel razodeti komu svojo bridkost in prositi pomoči.
“Ženo so mi ujeli,” je odprl usta in neznano dvignil glas; ‘ženo so mi ujeli in požgali dom.”
Liza je videla svojega največjega sovražnika v veliki bridkosti pred seboj. Ni se radostila nad tem, še opazila ni tega. Pred njo se je dvigala podoba njenega moža in njenih otrok, kakor da jih morski valovi vsak trenutek splavi j a jo na suho in jih znova pogrezajo.
“Kaj si mi storil?” ji je udarilo z očitkom iz srca. “Kaj si mi storil?”
Ni je slišal; njegova misel je bila obrnjena le v lastno bolečino.
“Turki so mi odpeljali ženo.” “Moža mi vrni!”
“Mislil sem, da je zgorela. Ves pepel sem prebrskal. Odpeljali so jo.”
“Andrejca mi vrni, Jurij! Vrni, kar si mi vzel!”
“Grdo bodo počenjali z njo,” je grebel Jurij v usodo sužnj njegove žene.
“Otroke mi vrni! Očeta mi vrni! Hišo mi vrni!”
“iMoja žena! Moja žena!”
“Moj Andrej, moji otroci!” Gledala sta se pol blazna in drug drugemu tožila, drug dru gega nista razumela. Bila sta prepolna sama sebe, vsa premagana od lastne notranjosti. Slednjič se je dvignilo v Lizi ko plamen izpod pepela, planila je z golimi rokami na tega člove-ca, ki ji je odnesel srečo v svojih rokah in je ta hip stal zrušen pred njo.
Jurij ni imel ne tesne ne duševne moči, da bi se bojeval s comerkoli. Bil je plah ko dete, ilanil je od Lize in s krikom zbežal po stezi . . .
Liza je klicala za njim in ga terjala za moža in za otroka* Ni je slišal več.
Družba
sv. Družine
T Zedinjenih Državah Severne Amerike
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 23. novembra 1914
Sedež: Joliet, 111.
Inkorp. v drž. Illinois 14. maja
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vae.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: NICHOLAS PAV.LICK, 15 Race St., Manor, Pa.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport. 11L Duhovni vodja: Rev. Thomas Boge, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111.
ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinois JOHN BARBIČ. 1103 Vine St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTONIJA DENSA, 1934 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111.
ANNA THOMAS, 4017 Greensburg Pike, Pittsburgh 21, Pa.
Predsednik Atletičnega odseka
ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Do 1. januarja 1957 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarno vrednost do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega aii ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavarujte se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša.
Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli.
DSD je nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo!
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, I1L
Katara - umeino jezero
Egiptovsko depresijo nameravajo spremeniti v jezero njegovo okolje v rodovitno pokrajino.
Strokovnjaki ZAR pripravlja-1 bi bilo treba na tistem področju jo načrte, po katerih bi veliko I odstraniti mine, ki so še ostale depresijo Kataro v bližini Sre-'
Andrejc se je potikal po gošči. Zadel je na begunce, ki so se ga prestrašili huje nego Turka. Vprašal jih je, ali vedo za usodo njegove žene in otrok. Odgovorili so mu, da ne.
Nekdo ga je iz temne sence dreves vendar spoznal, ker je stal v svetlobi, kajti mesec je baš vzplaval na nebo.
“Ti si Andrejc? Ali so te Turki prinesli?”
“Iz ječe sem ušel. Če kaj veš o Lizi in o otrocih, mi povej!”
“Kdo ’ve za drugega? Le to vem, da je tvoj nekdanji dom zgorel, a Jurija so videli vsega podivjanega letati okrog. Ženo išče.’”
“Ženo? Tudi on?” je jeknilo skozi Andrejčevo zavest. Glasno je dejal: “Zanj mi ni. Da le dobim Lizo in svoje . . .”
“Kam si namenjen?”
“Gledat grem, če še žive. Morda je vsaj znamenje ostalo po njih.’”
“Ne hodi, da ne zadeneš na Turke. Res je, da po gozdovih ne hodijo, a kdo ve . . . Bolje je, tiho čepeti in ne kuriti ognjev. Pri Devici Mariji v Logu taborijo. V Šturijah tudi. Bojda vlečejo s seboj sužnjev, da je vse črno o$ njih.”
(Dalje prihodnjič)
dozemskega morja spremenili v umetno jezero, ki bi dajalo precej električn energije, hkrati pa bi bilo velik zbiralnik vode za namakanje puščavskih pokrajin.
Po velikosti, pomenu in izdatkih je ta načrt mogoče primerjati le z graditvijo Asuanskega jezu. Katara je znano bojišče iz druge svetovne vojne, kjer so zavezniki leta 1942 zaustavili R o m m e love oklopne enote. Meri 19,500 kvadratnih kilometrov, najnižja točka pa je 134 m pod morsko gladino. Povprečna globina te depresije znaša 50 metrov.
Možnost, da bi Kataro spremenili v umetno jezero in vanjo speljali vodo iz Sredozemskega morja, so proučevali že leta 1933, vendar so se resneje lotili načrtov šele takrat, ko so to zamisel vključili v uradni program za razvoj ZAR,
Od Katare do Sredozemskega morja bi izkopali velik prekop. Morje bi zalilo depresijo, padec vode pa bi izkoriščali za pro^ izvodnjo električne energije. Hidrocentralo bi zgradili na mestu, ki je najbolj oddaljeno od morske obale. Skozi jez bi steklo okoli 1000 kubičnih metrov vode na sekundo, kar bi hidro-centrali zagotovilo 3.1- milijona kilowatnih ur električne energije na leto.
Umetno jezero bi bilo globoko približno 50 metrov, kar bi koristilo okoliškim področjem, ker bi 'se nad jezerom oblikovali vodni hlapi v oblake in bi bilo v okolici več padavin.
Graditev prekopov bi stala o-koli 137 milijonov egiptovskih funtov, gradbena del^ pa bi trajala približno pet let. Najprej
iz druge svetovne vojne, potem pa bi geologi proučili sestavo skal in izdelali podrobnejše na-
črte. Razen tega bi morali strokovnjaki določiti obseg izhlapevanja. Načrti bodo v celoti pripravljeni do leta 1963.
Ker bi se zaradi umetnega jezera občutno spremenilo pod-nebje, bi se lahko na doslej pustih področjih naselili ljudje. Razen tega bi tam zaposlili precej delavcev, ki bi kopali prekop in dali bodočemu jezeru dokončno podobo.	i
------o
Posnemanja vredno!
Cleveland, O. — Pred kratkim mi je prišel v roke nemški tednik, ki izhaja v Clevelandu pod naslovom “Wachter und Anzei-ger” in sicer številka od 5. avgusta 1960 kateri dunajski dopisnik tega lista “L. Sch.” prinaša precej obširen članek pod naslovom “Die Fuenfte Kolonne in Oestereich.” V tem članku dopisnik napada koroške Slovence, češ, da so peta kolona komunizma. v Avstriji.
V naslednji številki istega lista od 12. avgusta in v številki od 19. avgusta 1960 sem pa bral kako gospod Rudolf Lukez, st. odgovarja dunajskemu dopisniku. Seveda tudi v nemščini. Na 126 vrst dolg članek dunajskega dopisnika je. g. Lužež odgovoril v obeh številkah s člankom ki obsega 455 vrst, širine, kot jo imajo uvodniki v “Ameriški Domovini.”
Obrnil isem se na g. Lukeža za pojasnilo, zakaj je tako obširno odgovoril, pa mi je pojasnil g. Luikež, da ga je prvič razvnela ugotovitev neresničnega dejstva, ko avtor članka trdi, da bivši Slo. venci, ki so pametni, obiskujejo nemške šole. Besede bivši ni mogel prebaviti. Drugič je pa avtorja trdo prijel, da slovenske šole obiskuje le malenkostno število Slovencev, katerih starši so irendisti in hujskači. In tretjič je dala povod za odgovor neumna izjava avtorja “L. Sch.”, da so v Beljaku sprejeli Hru-ščeva z godbo, z namigavanjem, kakor da je Beljak slovenski, itd.
G. Lukež mi je nadalje pojasnil, da je hvaležen glavnemu in odgovornemu uredniku “Wachter und Anzeiger” Stefanu Deubelu, ker mu je ob njegovem ustmenem protestu na vsebino članka dunajskega dopisnila obljubil, da je pripravljen natisni-
ti brez pripomb njegov odgovor, kar je dejansko tudi storil.
Uredniku Deublu se je potem g. Lukež zahvalil za objavljeni odgovor v imenu trpečih Slovencev. Tudi v tej zahvali g. Lukež; ni opustil povdarka kršenja pravic slov. narodnim manjšinam.
Je pa odgovor g. Lukeža dunajskemu dopisniku velik doprinos k informiranju nemško govorečih ljudi o koroških Slovencih. Avstrijci zlepa kaj takega še niso brali.
Že ob tednu zasužnjenih narodov sem postal pozoren, kako se je g. Lukež hitro znašel in tako kongresniku Feighanu in generalu Scaler-ju hitro postregel z dejstvi in dokumenti o naši zasužnjeni domovini in naši borbi proti komunizmu.
K tej delavnosti moramo biti g. Lukežu samo hvaležni. Lahko si njegovo delo vzamemo za zgled, kako je treba vedno in povsod izrabiti vsako priliko in svetu tolmačiti resnična dejstva o naših slovenskih zadevah in naši veliki borbi proti komunizmu.	Zdravko Novak.
Ranch hiša naprodaj
blizu SNPJ farme, 7 sob, 3 spalnice, polna klet, priključena garaža, 5 akrov zemlje, eno leto stara, prodaja lastnik. Kličite KE 1-2112.	—(176)
Lastnik prodaja
Na 1233 E. 58 St., 4-družinsko zidano poslopje, 4 sobe in kopalnica vsako. Plinski furnezi, vodni grelci. V bližini sv. Vida, v izvrstnem stanju. —(176)
V fari sv. Vida E. 78 St., blizu St. Clair, krasna 6-sobna hiša za eno družino. Garaža, moderna kopalnica, pod iz trdega lesa. Morate ogledati, da cenite.
CHIMES REALTY i
1186 E. 79 St.
UT 1-0323 REALTOR IV 1-8788
(8, 12 sept)
MALI OGLASI
Miklich Painting & Decorating KE 1-3889	923 Nathaniel Rd.
se priporoča za pleskanje hiš in stanovanj. Brezplačna ocenitev stroškov.	(180)
Sobe se odda
Tri opremljene sobe se oddajo zakoncema ali dvema treznima moškima. Si lahko sama kuhata. Kličite po 5. uri UL 1-7484. _________ (173)
Naprodaj
Naprodaj je dobroidoča gro-cerija in mesnica, pripravna za izkušenega mesarja, v St. Clair-ski okolici. Prometa $2,000 tedensko. Nič agentov. Za naslov kličite naš urad HE 1-0628.
(172)
Naprodaj
Plinska peč s pihalnikom za gretje 4 ali 5 sob, malo rabljena. Vprašajte na 6010 Bonna Ave. HE 2-2726 po 4:30 pop.
-(173)
Sobe se odda
Štiri sobe se odda na Bliss Ave. Za več pojasnila kličite RE 1-4293.	(174)
Sobe se odda
4 sobe s kopalnico in pore spredaj se odda na 1106 E. 64 St. Kličite FA 1-9326.	—(174)
V najem se odda
štiri lepe sobe spodaj, s kopalnico in gorkoto, starejšima zakoncema — Slovencema. Vprašajte na 1258 E. 61 St. zadaj.
-G73)
REVMATIZEM JE VELIKA NADLOGA!
Mi imamo tako zdravilo, ki vam bo olajšalo bolečine in težave! Pridite in nas vprašajte!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in razpošiljamo!

Re-Nu Auto Rody Co.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 S82 East 152nd Street
lxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxXXT’
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 EAST 185 STREET. EUCLID	KE 1-8187
EAGLE ZNAMKE

DOWNTOWN - PUBLIC SQUARE
POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE
BASEMENT

CEDAR CENTER - RIDGE and RIDGEWOOD DR.
Razprodaja! Kupili smo slovito Washington, D.C. ODVISNO TRGOVINSKO ZALOGO
Damskih boljših in vsakdanjih čevljev
Čevlji slovitega izdelka, katere ne boste pričakovali po tej nizki, nizki ceni!
sedaj samo
Primerjajte po 5.99 do 10.99 PLUS DODATNI NAKUPI ZA ZAOKROŽITEV IZBIRE!
•	Visoke pete
•	Srednje pete
•	Nizke pete
•	Klinaste pete
•	Rdeči
•	Modri
•	Semiš
•	Usnjeni
•	Lakasti
•	Kombinacije
•	Črni
•	Rjavi
Velikosti: 4 do 10, AAAA do B širine v skupini seveda ne vsake mere v vsakem izdelku
•	Salonarji
•	Križni jermeni
•	Z zankami
•	Z vezalkami itd.
•	Sivi
•	Raznovrstni
žal pismenih in telefoničnih naročil ne sprejemamo Kletni oddelek damskih čevljev . . . The May Co., vse 3 trgovine
EE JULES VERNE:
CARSKI SEL
(Mihael Sfrogov)
POVEST
Srednja or-da je najbogatejša in obenem najuglednejša; njena šotorišfča zavzemajo ves prostor med rekami Sari-suom, Irtišem in zgornjim Išimom ter Hladizan-skim in Aksalskim jezerom. Velika orda prebiva v pokrajinah, ki se raztezajo vzhodno od srednje tja do omske in tobolske pokrajine. Ako bi se uprlo kirgiško prebivalstvo, bi preplavilo vso azijsko Rusijo in odtrgalo vzhodno Sibirijo.
Res je sicer, da so Kirgizi šele novinci v vojni umetnosti in da znajo bolje ponoči ropati in napadati karavane kakor pa bojevati se o belem dnevu. Lev-šin je dejal: “Strnjena četa dobre pehote more kljubovati desetkratnemu številu Kirgizov in en sam top jih pokonča cele množice.”
Morda. — Toda najprej je vendarle treba, da četa dobre pehote dospe v uporno deželo in da topovi zapuste skladišča ruskih pokrajin, ki so oddaljena dva do tri tisoč vrst. Čez stepe, ki so pogostokrat močvirne, je mogoče potovati samo po cesti, ki drži iz Jekaterinburga v Irkutsk. Zato bi preteklo gotovo več tednov, preden bi mogle ruske čete odbiti tatarski napad.
Omsk je vojaško središče v zapadni Sibiriji in ima nalogo, da brzda kirgiško prebivalstvo. Ondotno mejo so le deloma podjarmljeni nomadi že večkrat napadli. Zato so v vojnem ministrstvu upravičeno mislili, da grozi Omsku resna nevarnost. Vojaške naselbine, t.j. kozaške straže, ki se vrste od Omska do Semipalatinska, so bile gotovo na več točkah napadene. Dalje se je bilo bati, da so se mohamedanski “veliki sultani,” ’ki so vladali v kirgiških okrajih, prostovoljno ali prisiljeno vdali o-blasti Tatarov, ki so bili tudi mohamedanci. Verjetno je bilo, da se je zaradi verskega nasprotja sovraštvo do vsiljenih ruskih gospodarjev pri njih še povečalo.
V resnici so turkestanski Tatari, zlasti iz buharskega, ko-kanskega in kunduškega kanata že izdavna skušali, da bi, bodisi s silo bodisi s prigovarjanjem, kirgiške orde iztrgali moskovski oblasti.
O Tatarih samo nekoliko besed.	v
Tatari se prištevajo dvema različnima plemenoma: kavka-škemu in mongolskemu.
Kavkaško pleme obsega Turke in domačine perzijskega po-kolenja, mongolsko pa Mongole, Mandžujce in Tibetance.
CHICAGO. ILL.
HOUSEHOLD HELP
WOMAN for light housework and child care in Melrose Park. Stay, good congenial home. References. Call CL 5-8835 after 4 p.m.
Tatari, ki so tedaj grozili ruskemu carstvu, so pripadali kav-kaškemu plemenu in so večinoma prebivali v Turkestanu. To obširno ozemlje se deli v različne države, ki jih vladajo kani; odtod tudi ime kanat. Najvažnejši kanati so buharski, kivski, kokanski, kunduški itd.
Buharski kanat je bil tedaj najvplivnejši in najmogočnejši. Rusija se je morala že večkrat boriti z njegovimi poglavarji, ki so branili neodvisnost Kirgizov pred moskovskim gospostvom deloma radi osebnih koristi, deloma pa zato, da jih spravijo pod svojo oblast. Tedanji poglavar kan Feofar je hodil popolnoma po stopinjah svojih prednikov.
Buharski kanat se razteza od severa proti jugu med 37. in 41. vzporednikom, od vzhoda proti zapadu pa med 61. in 66. poldnevnikom; obsega torej približno 10,000 kvadratnih milj.
Njegovo prebivalstvo se ceni na 2,500,000 duš, vojska pa na 60,000 pešcev, ki se ob vojnem času potroje, in nekako 30,00 jezdecev. Dežela je bogata najrazličnejših živali, rastlin in rudnin ter se je znatno povečala s tem, da se je združila z bal-škim, andhojskim in mejman-skim ozemljem. V njej je 19 velikih mest. Buhara je obdana z več kakor osem angleških milj dolgim in s stolpi zavarovanim obzidjem. Slavno mesto, ki ga omenjajo že Avicenna in drugi učenjaki X. stoletja, velja za središče mohamedanske znanosti in se prišteva med najvažnejše kraje srednje Azije. Samarkand s Tamerlanovim grobom in slovečim modrim kamnom, na katerega se mora usesti vsak novi kan, ko nastopi vlado, je zavarovan z izredno močno trdnjavo. Karši stoji sredi močvirja, v katerem gomazi vse polno želv in kuščarjev, ter je vsled trojnega obzidja skoraj nepremagljiv. Čardžuj brani prebivalstvo, ki šteje skoro 20,-000 duš. Tudi Katakurgan, Kurata, Džizak, Pendžakent, Karakul, Hisar itd. so zelo močno u-trjena mesta. Ker je dežela razen tega zavarovana še z gorami in s stepami, je v resnici nevarna država. Rusija bi bila v slučaju vojne prisiljena, da proti njej postavi znatne sile.
V tem delu Tatarije je tedaj vladal slavohlepni in divji Feofar. Ker sta ga poleg poglavarjev raznih ord v srednji Aziji podpirala zlasti kokanski in kun-
CHICAGO. ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
MICHIGAN
FOR SALE—150 A. highly productive livestock farm, including 14 A. saleable timber, predominantly hard maple. Modern home with farm buildings in excellent condition. Near many lakes. Contact owner on Saturdays. Harold Geb-hard, Vandalia,: Mich., telephone MArCellus—MI 6-3944.	(173)
duški kan — oba kruta, roparska in sebična vojaka —, se je postavil na čelo vpada, ki ga je zasnoval Ivan Ogarev. Ta izda-javec, ki ga je gnala blazna častihlepnost in sovraštvo, je u-redil premikanje čet tako, da se je polastil najprej glavne sibirske ceste. Bil je v resnici ob pamet, ako je mislil, da more streti moskovsko oblast. Pb njegovem nasvetu je emir — tako se izjemoma naziva jo buharski kani — s svojimi ordami prekoračil rusko mejo in planil v semi-palatinsko pokrajino. Kozaki ki jih je bilo veliko premalo, so se mu morali umakniti. Kmalu je prodrl do krajev, ki leže onstran Balkaškega jezera, in je potegnil kirgiško prebivalstvo za seboj. Ropajoč in požigajoč se je valila njegova vojska od mesta do mesta. Kdor se je vdal, je moral v vojsko, kdor se je branil, je bil umorjen. Tako je prodiral dalje z brezmiselno predrznostjo novodobnega kana Džengisa.
Kje je bil v tem trenutku? Kam so dospele njegove orde, ko so za vpad izvedeli v Moskvi? Do katere sibirske točke so se morale umakniti ruske čete? Tega nihče ni mogel povedati. Zveze so bile pretrgane. Ali so brzojavno žico med Kolivanom in Tomskom prerezale tatarske prednje straže? Ali je emir sam že dospel v jenisejske pokrajine? Je li bila vsa dolenja za-padna Sibirija v ognju? Ali se je upor razširil že do vzhodnih pokrajin? Kdo bi mogel vedeti! Edini sel, ki ga ne more ustaviti ne izmski mraz ne poletna vročina in ki leti hitro kakor blisk — električni tok ni mogel več preko step, ni mogel več o-pozoriti velikega kneza v Irkutsku na nevarnost, ki mu je grozila vsled izdajstva Ivana Ogareva.
Samo brzi sel bi še mogel vsaj nekoliko nadomestiti prekinjeni tok. Da prehodi 5200 vrst (5523 km) dolgo pot med Moskvo in Irkutskom, bi potreboval precej časa. Dalje bi mu bilo treba tako rekoč nadčloveškega poguma in izredne spretnosti, ako bi se hotel preriniti skozi tolpe vpadnikov in upornikov. Toda človek, ki ima glavo in srce, pride daleč.
“Ali bom našel tako glavo in tako srce?” se je vpraševal car.
P blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
Martin Stergar
ki je preminul 8. sept. 1959.
Tam v božjem vrtu spite, predragi soprog in oče, rešeni ste vseh skrbi, duša Vaša pa uživa srečo v božji milosti.
V spominu nam ostaneš vedno, ljubi oče in soprog, v upanju, dla bo nas združil enkrat skupaj ljubi Bog.
Žalujoči:
ROSE STERGAR, soproga ANTHONY, MARTIN, sinova ROSE GORZELANCZYK, MARY STERGAR, hčere VNUKI IN VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 8. sept. 1960.
(172)
HELP WANTED — FEMALE CLERK-TYPISTS
for
ACCOUNTS RECEIVABLE
and
ACCOUNTING DEPARTMENT
Also a variety of openings for experienced office personnel.
Good starting salary, opportunity for advancement, excellent company benefits, modern air-conditioned office, 5-day week.
CRestwood 2-3701
GENERAL BINDING CORP.
1101 Skokie Highway, Northbrook, 111.
Ya mile south of Route 68	(172)
Trettje poglavje Mihael Strogov Vrata carjeve sobe so se kmalu odprla in vratar je naznanil generala Kisova.
“Brzi sel?” je živahno vprašal car.
“Tu je, Veličanstvo,” je odgovoril general Kisov.
“Ali si našel moža, kakršnega rabim?”
“Drznem si prevzeti zanj odgovornost pred Vašim Veličanstvom.”
“Je li bil doslej v carski službi?”
“Da, Veličanstvo.”
“Ali ga poznaš?”
“Da. Že vekrat je uspešno vršil težavne naloge.”
“V tujini?”
“»Celo v Sibiriji.”
“Odkod je?”
“Iz Omska.”
“Ali je hladnokrven, razborit in pogumen?”
“Da, Veličanstvo. Vsa svoj-stva ima za to, da se mu posreči, kar bi mogoče drugim izpodle-telo.”
“Koliko let ima?”
“Trideset.”
“Ali je zdrav in žilav človek?” “Veličanstvo, do skrajnosti more prenašati mraz, vročino, glad, žejo in utrujenost.”
“Potem je iz jekla!”
“Da, Veličanstvo.”
“In srce?”
“Zlato srce.”
“Kako se imenuje?”
“Mihael Strogov.”
“Ali je pripravljen odpotovati?”
“V gardni dvorani čaka ukazov Vašega Veličanstva.”
‘Naj pride!” je dejal car. Nekaj trenutkov pozneje je
Mihael Strogov stopil v carjevo sobo.
Mihael Strogov je bil velik, močan, širokih pleč in polnih prsi. Imel je mogočno glavo z lepimi potezami kavkaškega'
plemena. Moža prikupljive zunanjosti in krepke postave bi ne bilo lahko premakniti proti njegovi volji, zakaj bil je kakor prirasel, kamor je postavil svojo nogo.
Dostojanstvo....
Dober okus in simpatično razumevanje vaših potreb
MARY A. SVETEK
pogrebni zavod
478 E. 152nd Street	KE 1-3177
Velik prostor za parkiranje Ambulančna posluga z oksigensko odzadaj	napravo dan in noč
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. 17002 Lakeshpre Blvd.
' Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
Kako srečna kombinacija
ZABAVA... PRIJATELJI... IN Z OGNJEM VARJENO STROK’S
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue
vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne


FLOOR
CARE
VALUES

u!f:

^ • v ■

MOST POWERFUL HOME CLEANER
Trane In Your Old Cleaner
NORWOOD APPLIANCE & FUTURE
6202 St. Clair Ave.
JOHN SUSNIK
Hladne jezerske sapice in mrzle steklenice osvežujočega Stroh’s piva . . . kako čudovit- način za preživetje poletnega popoldneva! Katerikoli (poletni šport imate radi, združite ga s
Strohs pivom ... s pivom, ki je varjeno z og- Edino ameriško
nad ognjem
njem in ima lažji, mehkejši okus!	varjeno pivo
. . . pri 2000
UGAJALO VAM 00
2th4tK
UULiM
The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Mtchigw
je imi\ _ . ,,
Sedaj po lokalnih cenah
DOBRI SOSEDJE — Vdova Mrs. Frank Barker jev Rexfordu, N. Y., živela deset let z otroci v kleti nedokončane hiše. Sosedje so se nekega dne domenili in ji ^postavili tole malo hišico, da bodo ona in njeni štirje otroci lahko živeli kot vsi ostali v dostojnem stanovanju. Na sliki vidimo na levi spredaj dva otroka Mrs. Barker, ko gledata sosede pri postavljanju hišice.