VESTMK
E"""""""t"""'""m)nim))u))mnuutmttt""'""t'
Poštni urad 9020 Ceiovec § Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 šitingov š E ceioietna naročnina 120 šiiingov E
P. b. b.
Tin......nun)..muimnnuitmn....mmumnmintnr
LETNfK XXX)ii.
CELOVEC, PETEK, 14. DECEMBER 1979
ŠTEV. 50 (1947)
DUNAJSKi RAZGOVOR BO OCENiLA BODOČNOST:
Korak po novi poti
aii samo eden izmed „aiibi-kontaktov"
Po daljši prekinitvi je v petek prejšnji teden na povabilo zveznega kanclerja dr. Kreiskega spet prišlo do razgovora med predstavniki vlade in treh v parlamentu oz. koroškem deželnem zboru zastopanih strank ter predstavniki obeh osrednjih oiganizacij koroških Slovencev.
Slovenski predstavniki so ob tej priložnosti jasno in odločno povedati, da po izkušnjah, ki jih imamo koroški Slovenci vse od leta 1920 dalje in še posebej tudi po drugi svetovni vojni, ne moremo imeti zaupanja. Ne moremo verovati obljubam in besedam, ko
pripravljenost, potem je morda le pričakovati,*da bo z rešitvijo vsaj nekaterih bistvenih vprašanj spet ustvarjena baza zaupanja in s tem dana možnost nadaljnjega razgovarjanja in iskanja rešitev.
V tem smislu smo koroški Slovenci pozitivno vzeli na znanje, da so se predstavniki vlade in strank obvezali, da bodo na zvezni in deželni ravni proučili naše predloge in da bo po kakih dveh mesecih prišlo do ponovnega razgovora. Ta pozitivni vidik je prišel do izraza tudi v zaključnih izjavah kanclerja Kreiskega, šefa ustav-
pa smo vedno spet doživeti, da so na vsak pozitivni poskus in na našo pripravljenost za kompromisno rešitev odgovorili z .rešitvami", ki so položaj slovenske narodne skupnosti še poslabšale. Koroški Slovenci smo vedno izražati pripravljenost za razgovore in za konstruktivno sodelovanje pri iskanju sprejemljivih rešitev. Ta pripravljenost obstaja tudi sedaj, vendar pa mora biti po dosedanjih slabih izkušnjah najprej ustvarjeno ozračje zaupanja. Zato so na sedanjem razgovoru opozorili, da slej ko prej veljajo stališča in predlogi, ki sta jih osrednji organizaciji sporočili vladi v pismu dne 15. 5. 1979; tokrat pa so jih še dopolnili s konkretnimi zahtevami v obliki operativnega koledarja (o katerem še posebej poročamo — op. ured.).
Pri tem je treba nedvoumno ugotoviti in poudariti, da člen 7 državne pogodbe s trenutno ureditvijo nikakor ni izpolnjen. Na tem stališču se ničesar ni spremenilo in je zato slej ko prej naša neodsvojljiva zahteva, da se končno pristopi k pozitivnemu reševanju. (e je res na obeh straneh iskrena
ne službe dr. Adamovicha, pa tudi deželnega glavarja Wagnerja, njegovega namestnika Knatla in deželnega svetnika Ferrarija.
Po drugi strani se je med razgovorom pokazalo, da doslej tudi vlada oziroma stranke niso bile v stanju imenovati svoje zastopnike v manjšinske sosvete, kar ponovno dokazuje nesmisel in neuporabnost sedanje ureditve. Vendar pa rešitev ne more biti v tem, kakor si jo nekateri zelo poenostavljeno zamišljajo: da bi enostavno spremenili zakon v toliko, da predstavniki strank v sosvetih ne bi več morali biti pripadniki manjšine oziroma ne bi bili
več obvezani, da zastopajo njene interese.
Na razgovoru je bilo jasno in odločno postavljena tudi zahteva po ukinitvi vseh političnih procesov. Ta zahteva sicer ni bila postavljena kot pogoj, vendar je težko pričakovati obnovitev zaupanja, dokler bo nad manjšino kot Damoklejev meč visela stalna grožnja z nadaljnjim sodnijskim preganjanjem naših aktivistov samo zato, ker so opozarjali na nerešena vprašanja in zahtevali dosledno izpolnitev člen 7. Sedaj govorijo o pravni državi; leta 1972, ko so nemški nacionalisti s svojim .tafelsturmom" poteptali zakonitost v blato, pa ta pravna država menda ni bila v nevarnosti. In tudi sicer vedno spet doživljamo, da najdejo kakšno luknjo v zakonu, kadar bi bilo treba obsoditi dejavnost, ki je naperjena proti manjšini in njenim pravicam. Tudi taka dvojna merila niso primerna, da bi nam vrnila zaupanje — niti ne morejo koristiti ugledu države, ki se rada sklicuje na pravni red.
Tako je po zadnjem dunajskem razgovoru treba ugotoviti naslednje: Pozitivno je dejstvo, da je prišlo do ponovnega dialoga med pristojno vlado in prizadeto manjšino, ker je neposredno in enakopravno sodelovanje edina pot, ki obeta uspeh. Razgovor je pokazat in potrdil, da s sedanjo ureditvijo potom zakona o narodnih skupinah člen 7 ni izpolnjen. To je bilo priznano tudi s strani vlade in strank, katerih predstavniki so se obvezali, da bodo proučili predloge in zahteve koroških Slovencev in da bo potem prišlo do ponovnega razgovora. Pri tem pa je uspešnost nadaljnjega dialoga seveda odvisna predvsem od tega, v koliko bo uspelo ustvariti ozračje zaupanja — ne z lepimi besedami in obljubami, niti z odlaganjem in zavlačevanjem reševanja, temveč edinole z dejanji po črki in duhu člena 7 državne pogodbe. Zato zavisi od vlade in strank, ali bomo dunajski razgovor lahko ocenili kot prvi korak po novi poti, ali pa bo ostal le eden izmed mnogih .alibi-kontaktov".
Vodstvo A!DLCM
za pravice manjšin
Federalno vodstvo Mednarodne zveze za varstvo ogroženih narodov in kuitur (AiDLCM) je na svoji seji, ki je biia 8. in 9. decembra 1979 v Torinu, po poročiiu pokrajinskega sekretarja za Avstrijo ugotoviio, da se poiožaj koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov, kakor je bii prikazan v resoiuciji na kongresu AiDLCM v Barceioni dne 25. jutija 1979, medtem ni bistveno spremenit.
Federaino vodstvo AiDLCM apeiira zato s svoje seje v Torinu ponovno na avstrijsko viado, da v sodeiovanju z reprezentativnimi organizacijami kot iegitimnimi predstavniki koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov čimprej pristopi k reševanju v zgoraj omenjeni resoiuciji navedenih vprašanj stovenske in hrvaške narodnostne skupnosti.
Na pobudo predsednika Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zwittra je federaino vodstvo AiDLCM ob priiožnosti Dneva čtovekovih pravic skieniio tudi poziv vsem državam, v katerih živijo zapostavijene narodnosti, da ie-tem zagotovijo v smisiu mednarodne dekiaracije o čiovekovih pravicah nemoten jezikovni in kuiturni razvoj, in to spričo Mednarodnega ieta otroka še ziasti na področju predšoiske in šoiske vzgoje.
DVOJNA MERILA
niso izraz pravne države
Mg razgovor;: z v/Mo sfntMŠM-77H, je M Mn;:/; pfže^ M4 $0	Mro!^;A Slovencev
med drMgim ponov;/; tM; zMtetm po MiMv; vse/; po/ipčn;/? procesot*, še fedno grozno veejemK štefdK š;7: gMfis/ot;. PoKf/gr;/; so, de M c more M; zeepenje, do^/er (?omo ;z-postetdjem strdnemM pr;t;sM v o/?-sodmjs^ege pregenjenje neš;7; /j«d;'. Vender ne sžren; tdede in štreni n; Mo reznmevenje, nasprotno; žozedetme ze/tteve so zetrM; z ergementecijo, M je /ltsfrije vender pravna držafe(7) — pa so ravno s ten: san:: p/j;:n;7; na pravn: red, Mjt; dvojne merde (ena za nemšMnecio-nedstične ta/e/s:%rnrerje, drege za M-rošibe Vovence) vendar ne morejo M: izrez pravne države.
/n to pristno evstrijsM pojmove-nje pravnega rede tedi dosledno preMcirejo. /stega dne, M so M: na Dnnejn razgovor:', je M v sosednjem W:ener /Venstedtn proces prot: &o-roš^emn S/ovenca, ^i ga dolžijo, de
se je pr; Krajnem teje/sterme iete /977 v Pi;7?erM npire/ drževni ofde-st; (^er je obtoženec za/tteva/ obravnavo v slovenščini, je M proces preložen). Za prihodnji te</en pa je napovedano nedeijevenje procesa v Sa/zMrgn, bjer se morata dva bo-rošba S/ovenca zagovarjat; zeredi upore prot; državn; oidesti pr; zna-n;'b izgredi/? iete 7976 v $boc;jan;; — čeprav je ceio avst:;jsA:o astavno sodišče tabratno ravnanje vernostmi? organov oi?sod;7o bot kršitev človekovi/? previc in svoboščin.
Višek tega cinizme pa je pokezei sam zvezni kencier, b; je prejšnji pe-teb ob procesa v IViener /Veastadta ponudil pravnema zastopmba obtoženca s/ažbeno vozdo za vožnjo na sodišče. Torej res ne moremo trditi, da nam zlvstrije ne b; Me nab/onjena; ceio z viednimi evtomoMi nas hočejo prevažat; na sodišče, bjer b; nam sodiii bot z/oč:ncem in kriminei-cem. Edinstven prZspeveb b astvar/a-nja ozračja zaapanja . . .
bistvenih vpraactnj
medeče	oznpctč/c
so se predstavniki osrednjih sto-po več kot poidrugotetnem
Pavie Kernjak je umri
Sporočamo žaiostno vest, da je nenadoma umri Pavie Kernjak s Trebinje pri šent-iiju. S tem v zvezi Siovenska prosvetna zveza obvešča vse zborovodje in odbornike, da se udeiežijo žaine seje v soboto 15. decembra ob 13. uri na sedežu SPZ, Ceiovec, Gasometergasse 10. Hkrati obveščamo pevke in pevce vseh zborov, da se udeiežijo pogrebne svečanosti, ki bo v soboto ob 14.30 uri na šentiijskem pokopaiišču, kjer se bomo posioviii s pesmijo od nekdanjega osrednjega zborovodje in priijubijenega skiadateija Pavia Kernjaka.
Skupne vaje za združeni mešani in moški zbor bodo ob 1!.30 uri v farni dvorani v Šentilju.
Avtobus vozi iz železne Kaple ob 1145, Žltara vas 12.00, šentprimož 12.15 in Skocijan 12.30. Drugi avtobus ob 12. uri Piiberk-Posojiinica, 12.10 Šmihel, 12.15 štebenj.
Minuti petek venskih organizacij premoru ponovno udetežiti neposrednih pogovorov z avstrijsko zvezno vtado in predstavniki strank. Zvezni kaneter Kreiskv je koroške Slovence povabit na razgovor, da bi njemu in predstavnikom strank obraztožiti nemisteke gtede sedanje manjšinske zakonodaje. V detegaciji so biti s strani Zveze slovenskih organizacij predsednik dr. Franci Zwitter, podpredsednik Janez Wutte-Luc in tainik dipt. inž. Fetiks Wieser. Narodni svet koroških Stovencenv sta na razgovoru zastopata podpredsednik Ignac Domej in namestnik tainika Karet Smotte, ker se predsednik NSKS dr. Matevž Gritc po dogovoru obeh organizacij sestanka v pariamentu ni udetežit, marveč je isti dan v Wiener Neustadtu zastopat Boruta Sommereggerja na procesu zaradi dogodkov v Ptiberku avgusta 1977. Poteg kaneterja Kreiskega so se sestanka udetežiti sekcijski šef dr. Adamo-vich, dr. Ermacora za zvezno DVP, dr. Broesig-ke za zvezno FPd, dežetni gtavar Wagner za koroško SPd. namestnik dežetnega gtavarja Knaf! za koroško dVP in dežetni svetnik Ferrari-Brun-nenfetd za koroško FPD. Sodetovat je tudi „stvar-nik" zakona o narodnih skupinah 'dr. Unkart.
Pred samim sestankom so predstavniki koroških Slovencev na tiskovni konferenci obrazložiti svoje oredstave. Ugotoviti so, da ne razumejo, zakaj naj bi ponavtjati svoie areumente proti nespre-iemtjivi trenutni manjšinski zakonodaji. Da pa hi pokazati svojo votio do konstruktivnega sodelovanja z vtado. so izdetati operativni kotedar s konkretnimi predstavami za uresničevanje še vedno odprtega čtena 7 avstrijske državne pogodbe. Izhajajoč iz dejstva, da trenutno vtada vetika kriza zaupanja med vtado in koroškimi Stovenci, ki temetji na številnih neizpotnjenih obljubah in
izjavah od teta t920 naprej, sta osrednji organizaciji formulirati operativni kotedar do teta t985, do 30. obtetnice podpisa državne pogodbe. Od izpotnjevanja tega operativnega kotedarja bo odvisno, ati bodo koroški Stovenci sodelovati v nekem konsuttativnem tetesu ati sosvetu.
Na prvo mesto postavtja operativni kotedar takojšnjo ukinitev vseh potitičnih procesov proti koroškim Slovencem. (Kot so sporočiti, bo i9. decembra v Satzburgu ponovno proces proti dvema. koroškima Stovencema)! Dat je vsebuje kotedar vrsto zahtev gtede predšolske in šotske vzgoje, tako ustanovitev oddetka z gospodarsko usmeritvijo na gimnaziji in stovenskega oddetka pri deželni gtasbeni šoti, prevzem stroškov za privatne dvojezične otroške vrtce in uvedbo dvojezičnosti v vseh javnih otroških vrtcih na dvojezičnem ozemtju ter uvedbo slovenščine kot obveznega predmeta v obveznem šolstvu. Kotedar terja tudi redna proračunska sredstva za detovanje slovenskih organizacij. Nadatje je v njem vsebovana zahteva po razširitvi slovenskih radijskih oddaj na cetodnevni program in uvedba vsaj poturne tetevizijske oddaje v slovenskem jeziku, v tej zvezi pa tudi omogočanje sprejema teteviziiskih oddaj RTV Ljubtjana na cetotnem južnokoroškem področju. Gtede gospodarskega položaia predvideva kotedar pospeševanje gospodarskih ustanov koroških Stovencev in podporo posebnim gospodarskim projektom v južnokoroškem prostoru, poteg tega pa tudi ustrezno pospeševanie in vključevanje slovenskih znanstvenih institucij v tekoče raziskovatne projekte javnih ustanov. Kar zadeva dvojezičnost v javnosti oz. prisotnost stovenskega jezika kot enakopravnega uradnega jezika, zahteva operativni kotedar nastavitev usposobljenih dvojezičnih uradnikov in rešitev vprašanja
sprejema Stovencev v javne stužbe, poteg tega pa postopno uvajanje dvojezičnosti v upravo podjetij v javni tastnmi. Za 30. obletnico podpisa državne pogodbe bi po mnenju koroških Stovencev bit na mestu primeren jubitejni prispevek za posebno pospeševanje konkretnih projektov na gospodarskem, sociatnem in kulturnem področju. Do teta 1985 pa naj bi prišto tudi do nadomestitve zakona o narodnih skupinah iz teta 1976 z zakonsko ureditvijo, ki bi jo v smistu čtena 7 državne pogodbe izdetata posebna komisija, sestavtjena iz zastopnikov vtade in manjšine.
Medtem ko je zvezni kaneter zagotovi), da bodo predtoženi kotedar preučiti tako na zvezni kot na dežetni ravni in je s tem posredno priznat, da so v kotedarju vsebovane zahteve vredne premisteka, pa na Koroškem ta predtog za rešitev življenjskih vprašanj stovenske narodne skupnosti že obrekujejo kot „nakičeno božično drevesce". S tem si dežetni poslanec Sitta, avtor take kvatifikacije živtjenjskih vprašanj koroških Stovencev. ki so jo v dežetnem zboru menda z odobravanjem sprejeti, sam izstavtja spričevato svoje moratne in značajne ravni.
O manjšinskih sosvetih na sestanku ni bito govora, obe strani pa sta izjaviti, da bi pod doto-čenimi pogoji bit možen tudi pogovor o tej temi. Najprej pa bo treba, kot je izjavit dr. Zwitter, ustvariti vzdušie zaupanja 'n v ta namen so Stovenci oredtožiti svoj operativni kotedar. Zdaj mora svojo voljo pokazati še zvezna vtada. Dežetni gtavar Wagner je v razgovorih videt „do!o-čeno konstruktivno jedro". S tem je posredno mora) priznati, da državna pogodba v nasprotju z njegovim statnim zatrjevanjem nikakor še ni iz-potnjena, saj sicer do sestanka sptoh ne bi bito prišto.
/c nn^hdj Jcncanct cMihtz varčevanja
Po teieviziji, radiu in časopisih, pa tudi v vseh denarnih zavodih in posojiinicah deiajo propagando za tako imenovano ..Stanovanjsko varčevanje" (Bausparen). Z najraziičnejšimi gesii skušajo opozoriti na prednosti stanovanjskega varčevanja, ki veija za najboij donosno obiiko varčevanja spioh. Ker pa si marsikdo kijub temu še ne more prav predstavijati, kaj bi to mogio biti, hočemo bratcem v nasied-njih vrsticah pojasniti najvažnejše pojme in jim s tem pribiižati bistvo, način in pomen stanovanjskega varčevanja.
NAMEN VARČEVANJA
Namen stanovanjskega varčevanja je načrtno privarčevanje iastnih sredstev za nakup stavbišča, stanovanjske hiše aii lastniškega stanovanja, za stroške pre- ati dogradnje stanovanjskih prostorov, za odplačilo že najetih sredstev za pridobitev stanovanjskih prostorov; pa tudi za odpravnino iz dediščine, če se po izpiačitu več dedičev pridobi izključna iastniška pravica za stavbišče ati stanovanjske prostore. Stanovanjsko varčevanje se more povezati s posojitom, ki ga nudi stanovanjska hranitnica po poteku varčevanja z odptačitnim rokom do 21 tet in pnoti 6 "/w obresti. Prav tako pa se more stanovanjsko varčevanje izrabiti tudi kot najbotj donosna natožba tastnih sredstev — torej da stuži za donosnejše varčevanje s
hkratnim koriščenjem davčnih ugodnosti.
SPLOŠNt POGOJ)
Ob sktenitvi pogodbe se pogodbenik odtoči za pogodbeno vsoto, po kateri se potem odmeri višina posojila; nadatje se odtoči upravni prispevek ter višina mesečnega ati tetnega vptačita in s tem tudi višina davčne otajšave. Izbira je možna med tremi tarifami, navadno, mtadinsko in posebno.
Za navadno tarifo se odtoči tisti, ki žeti dobiti posojilo že po treh tetih. V tem primeru mora pogodbenik ob sktenitvi pogodbe vptačati najmanj eno tretjino pogodbene vsote.
H Mtadinska tarifa je namenjena tistim, ki še niso dopolniti 25. teta
O delovanju cerkve
med Slovenci v zamejstvu in v tujini
Predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič je prejšnji teden izroči) visoki odlikovanji Slovenskemu duhovniškemu društvu ob 30-)etnici njegovega delovanja ter dolgoletnemu tajniku društva Mihaelu Jeriču ob njegovi 70-letnici.
Koordinacijski odbor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri predsedstvu RK SZDL Slovenije pa je razpravljal o delovanju rimskokatoliške cerkve med Slovenci na tujem. Pri tem je prišel do ocene, da ima za ohranjanje narodne zavesti med zamejskimi Slovenci, zdomci in izseljenci tudi versko življenje svojo vlogo, ..kolikor slovenski duhovniki gojijo zavest o pripadnosti narodu, njegovi kulturi in ponos nad dosežki socialistične samoupravne ter neuvrščene domovine Jugoslavije".
Kar zadeva vlogo in pogoje delovanja slovenske duhovščine v boju za narodnostne pravice v zamejstvu, kordinacijski odbor ocenjuje, da so razmere še najmanj neugodne v Italiji, kjer vodi na Goriškem škof Cocolin posebej strpno politiko do Slovencev; pa tudi na Tržaškem so se po odhodu Slovencem nenaklonjenega škofa Santina razmere izboljšale. „Na-sprotno pa avstrijska večinska katoliška cerkev še vedno vztraja na starih stališčih in ne daje slovenski manjšini in menim duhovnikom ustreznih pravic."
Kot posebno raznarodovalno pa je odbor spoznal dejavnost cerkvenega mesečnika „Naša luč", ki izhaja v Celovcu, urejajo pa ga v glavnem emigrantski duhovniki v Munchnu. „Ker jo med zdomci širijo naši duhovniki," je ugotovil odbor, „s tem vnašajo nemir mednje, saj revijo polnijo v večji meri politično protikomunistični, protijugoslovanski članki, kot pa kakšna verska vprašanja."
Na splošno je odbor ugotovil, da so se odnosi med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi v zadnjem obdobju vse bolj urejali v prid obeh. Ostro pa je obsodil nekatere najnovejše poskuse politikantstva in vnašanja zmede s strani manjšega kroga duhovščine, kar da se je še posebej pokazalo v nekaterih člankih oziroma posebni prilogi ..Družine", kjer so poskušali pod plaščem znanstveno filozofske razprave razvrednotiti dosedanje ustavne dosežke, posebej še sodelovanje med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi in enakopraven položaj vernikov pri graditvi samoupravne družbe. Člani odbora so poudarili, da bi vodstvo rimskokatoliške cerkve na Slovenskem moralo samo preprečiti takšne pojave, „ki niso v skladu z ustavnim položajem cerkvenih skupnosti ter škodijo v prvi vrsti cerkvi sami in tudi niso v duhu proklamirane politike Vatikana".
starosti. Ker je pri mtadincih pogost pojav neredno vplačevanje, ki sta mu lahko vzrok vojaščina ati poklicna izobrazba, se pri tej vrsti varčevanja črtajo vsi prispevki.
HI Za vse ostale varčevatce, ki želijo dobiti posojito sete po poteku pogodbe ati hočejo stanovanjsko varčevanje te koristiti kot donosnejšo ob-tiko varčevanja, pa se dotoči posebna tarifa.
Pri -navadni tarifi se dobroimetje obrestuje s 3 "/o, pri drugih dveh tarifah pa s 4,5 "/o. Pogodba poteče pri mtadinski in posebni tarifi po petih tetih; vendar to dotočilo ne vetja za pogodbe, ki so bite sktenjene pred 6. 9. 1979, ker te pogodbe potečejo šete po šestih tetih.
DAVČNE UGODNOST)
S stanovanjskim varčevanjem so povezane posebne davčne ugodnosti. Posameznik tahko izkoristi te otajšave do vsote 7000 šilingov, nadaljnjih 7000 šilingov za ženo (oz. moža), po 3000 šitingov pa za vsakega otroka, za katerega prejema družinsko doktado. Vendar se za otroke tahko sktene tudi posebna pogodba in v tem primeru znaša osnova davčne otajšave prav tako 7000 šitingov.
Kdor žeti izkoristiti cetotno davčno olajšavo, mora še tetos vptačati najmanj 83 "/o vsote, ki zanj vetja kot osnova davčne otajšave (za posameznika je to 7000 šitingov, torej mora vptačati najmanj 5810 šitingov). Raz-tika v višini 17 "/o, ki jo prispeva finančni urad, se imenuje premija. Premijo dobi, kdor ob sktenitvi pogodbe podpiše posebno izjavo, ki jo stanovanjska hranitnica pošlje pristojnemu finančnemu uradu. Premija se more v kotedarskem tetu te enkrat izkoristiti. Davčna otajšava je povezana s potekom pogodbe. Kdor izkoristi dobroimetje že pred iztekom pogodbe, mora finančnemu uradu predložiti račune in dokazati, da je dobroimetje porabit za pridobitev stanovanjskih prostorov; izdatkov za opremo ati za druge potrebščine finančni urad ne upošteva.
POSOJtLO
Po izteku pogodbene dobe pogodbenik tahko pri stanovanjski hranit-nici zaprosi za posojito po obrestni meri 6 "/o in z odptačitnim rokom do 21 tet; pri mladinski tarifi znaša rok odptačita posojita četo 25 tet. Pogoj za odobritev posojita je, da ima pogodbenik pri stanovanjski hranitnici dobroimetje v višini najmanj 30 "/o pogodbene vsote. Posojjto se sme uporabiti samo za določene namene (ki smo jih navedti v začetku), zato stanovanjska hranilnica od prosilca zahteva predtožitev odobrenih gradbenih načrtov in proračunov ter vknjižbo na posest, navadno na prvo mesto.
Po izteku ene pogodbe oziroma po dodelitvi posojita je moč skteniti spet novo pogodbo in pričeti znova z varčevanjem ob enakih davčnih ugodnostih.
ZAKLJUČNE PRtPOMBE
S 6. 9. 1979 so biti spremenjeni nekateri pogoji za stanovanjsko varčevanje. Pogodbena doba je bita (Da/je na 7. strd?!!,)
5 terenom mora biti staien
in mora doJbiii (udi nove organizacijska obiike
Ma pragu novega teta odpira Zveia stovenskih organizacij na KoroSkem pisarno za okraj Velikovec. Pisarna, ki bo urejena v novih prostorih Posojitnice Ptiberk, bo v začetku svojega deiovanja odprta vsak torek v tednu, in sicer od 9. do li. ure, ter bo v prvi vrsti namenjena prebivatstvu veiikovSkega okraja.
Ma zadnjem občnem zboru ZSO 4. apriia ietos v Žeiezni Kapti je bi) med drugim sprejet tudi sk)ep. da mora naSa organizacija iskati nove, boij čvrste obiike povezave s terenom. Ureditev okrajne pisarne torej predstavijo tudi izvajanje tozadevnega skiepa zbora.
Znano je, da je medvojno in povojno deiovanje predhodnic ZSO — Osvobodiine fronte in Demokratične fronte detovnega ijudstva — temetjito predvsem na tem, da so imete dobro izgrajeno organizacijsko mrežo na cetotnem dvojezičnem ozemiju južne KoroSke. jasno je, da današnji čas narekuje potrebo novih obiik potitičnega, kuttur-nega in drugega deiovanja. Res pa je tudi, da brez organiziranih oblik povezanosti z ijudmi na podeietju doi-goročno ni mogoče voditi uspeSne narodnostne poiitike.
Osnovna naloga nove okrajne pisarne bo, da )Sče in izgradi trdne obtike sodeiovanja med osrednjo organizacijo ter prebivaistvom veiikovSkega okraja. Pisarna bo na razpoiago tako naSim ijudem kot tudi nemSkogovore-čim sodežeianom, ki bodo priSii po nasvet, trna natogo, da pomaga in svetuje v narodno-poiitičnih, gospodarskih, davčno-pravnih in drugih zadevah. Vsak, ki bo žete) na-stoviti na obiasti pismene vioge in proSnje v stovenskem
jeziku, bo prav tako naSe) pomoč v pisarni. Brez dvoma pa bodo prostori na razpoiago tudi krajevnim dejavnikom v občini Piiberk.
Gotovo so med nami tudi taki, ki ne čutijo potrebe po takem načinu deiovanja. Vendar je na tem mestu treba ugotoviti, da so sedeži osrednjih organizacij precej odmaknjeni od podežeija in marsikateri naS čiovek ie poredkoma prihaja v Ceiovec. Zato je potrebno, da ..pride' centraia k čioveku na teren — in to naiogo naj bi izpoinjevaia nova okrajna pisarna.
Maioga ZSO in vseh njenih organizacij, druStev in ustanov je, da se morajo zavzemati za uresničitev popotne in vsestranske enakopravnosti naSega čioveka. To naiogo pa bodo iahko uspeSno izpoinjevaie ie tedaj, če bodo v vsej njihovi dejavnosti staino prisotne konkretne potrebe nafih ijudi na podežeiju. Zato je doižnost nas vseh, da izgrajujemo take organizacijske obiike, ki bodo to omogočate, in da na drugi strani gradimo na tem, da se obstoječe in novo nastajajoče ustanove ne bodo zapirate pred potrebami terena.
Prepričan sem, da bo nova pisarna prej aii siej obrodita sadove in da jo bodo ijudje tudi sprejeti kot svojo. Zveza siovenskih organizacij na Korofkem, ki bo v prihodnjem ietu praznovaia ZS-ietnico obstoja, s tem prispeva svoj deiež k pogiobitvi stikov z nažimi ijudmi.
dtp), inž. Fetitn Wioser tajntk ZSO
„Sefev In žetev" Je nas/ov pak/!kac!je, I?; jo Je — kakor smo kratko že poroča/! — Izda/a Krščanska ka/tarna zveza v Ce/ovca. /zš/a Je v počastitev 7C-/etn!ce astanovltve S/ovenske ^rščans^o-soclaNe zveze za Koroško /eta 790#, v podnaslova pa Je povedano, da predstavlja devet desetletij organizirane Unitarne dejavnosti koroškik Slovencev. Knjigo, k! Jo Je Izdala KKZ v sodelovanja s Slovenskim Injormac/jsklm centrom, so are-d!/I Lovro Kašelj, Borat Sommeregger In franc Kattnlg, ki Je skrke/ tadl za Izkor dokamentaclje In ok/Ikovanje, na naslovni strani Je reprodakclja grajlka Valentina Omana, tisk pa Je oskrke/a Norea-repro.
Knjiga oksega dokrlk 230 strani ter Je razdeljena na več poglavij. V prvem dela so prispevki znamk ka/tarn;k delavcev, ki se Iz gledišča „centra/e" In Iz IzkašenJ s „terena" spominjajo rojstva In razvoja slovenske kaltarno-prosvetne dejavnosti na Koroškem. V dragem dela sledijo ..poročila draštev, ki so včlanjeni v Krščansko ka/tarno zvezo". Zadnji de/, ki ga Je po zamls/I ok/!kova/cev knjige treka razametl kot nekakšno „pr!/ogo", pa oksega še dokamentacljo v s/Ikak. Sicer pa Ima sp/ok pak/1-
ŽANJE NAJ, KDOR JE SEJAL
kaclja svoje težišče na s/Ikovnem gradiva — od arklvsklk dokamentov preko ponatisov Iz časopisja pa do JotograJske kronike skozi vsa desetletja ze/o kogatega adejstvovanja korošklk Slovencev na področja široko razvejane ka/tarno-prosvetne dejavnosti.
V tej /ačl predstav/Ja pak/lkaclja krez dvoma zanimiv In dragocen prispevek k zgodovini s/ovenske narodnostne skapine na Koroškem. Vendar to še ne pomeni, da ne ki ki/e potrekne In apravlčene tadl kritične prl-pomke. To ve/ja z/ast! g/ede načina napraviti vtis, kakor da ki ki/a na Koroškem vsa aktlvntost — nekdaj In sedaj — pogojena z enostransko, določeno „pokarvano" asmerltvljo. Tadl za predvojno okdokje, ko vendar še ni mogoče govoriti o organizacijski dvojnosti, stari zas/ažnl prosvetašl z razam/JIvo prizadetostjo agotav/jajo, da Je prikaz vse preveč enostranski.* da marsikaj In marsikoga ne omenja In s tem postaja pristranski.
Posekno očitno pa se kaže ta tendenca pri okravnavanja. novejše doke, torej časa, v katerem raz/lkovanje med „naš!m" In „vaš!m" nikakor ni /e vnašanje neklk akstraktnlk pojmov, temveč gre za okravnavanje ze/o stvarnik vrednot, ki Izkajajo tadl Iz nas/ova knjige — kdo Je seja/ In kdo žanje. A/Is/Imo, da Je edino pošteno nače/o tisto, ki pravi; „ZanJe naj, kdor Je seja//" Tema nače/a so zvesti tadl števl/nl prosvetašl Iz raznlk krajev, ki menijo, da tvorci knjige niso ki/ ravno skromni, marveč se ze/o pogosto ponašajo tadl s stvarmi, za katere res nimajo nokenlk zas/ag.
N! namen tega spisa, da ki podrokno razprav/ja/! o tem, kje sl Je kdo kaj prisvoji/. Sodka o tem prlstoja vsem tistim aktivnim prosvetnim delavcem, ki požrtvova/no In neseklčno de/ajejo v našo skapno korist, ne da ki se ravna/I po mora/no dvom/JIvo prejankclonlranema pregovora, češ „kar Je tvoje, Je tadl moje; moje pa teke nič ne krlga". /Ve g/ede nat pravo vrednost, ki Jo ko knjigi še/e odmeri/a omenjena sodka prosvetašev, pa Je vsaj k enema konkretnema vprašanja /e treka zavzeti sta/Isce — namreč k načina prisvajanja ka/ta.rn!k domov.
Pod skapnlm nas/ovom ,,/VašI ka/tarnl domovi" predstav/Ja knjiga v s/Ikl In kesedl 2# pos/oplj fpo/eg tlstlk, ki so prikazane že pri posameznik č/ank!k) In torej napravi vtis, da Imamo koroški S/ovenc! to/Iko ka/tarnlk domov. Točnejša In resnici k/lžja oprede/Itev Je vendar precej dragačna; med temi 2S /oka/1 Je namreč /2 Jarnik domov, 9 gosti/n, 2 ka/tarna domova In 3 raz/Ičnlk draglk pos/opIJ.
G/ede Jarnik domov Je na pod/agl IzkašenJ treka agotovltl, da /akko s/ažljo s/ovenskl ka/tarno-prosvetnl dejavnosti — In še to pod ze/o strogimi pogoji — /e to/Iko časa, dok/er Je na Jari s/ovenskl dakovnlk Jkar enako ve/ja za Jamo m/adlnoj,- kaj potem s/edl, kaže primer Ko/plngovega doma v Ce/ovca, ki ga Je astanov!/ S/ovenec Andrej flnsple/er, pa Je danes že tako „odtaJen", da v njem ta In tam sicer še dovolijo kako s/ovensko prireditev, as/ažkenke — v ko/Ikor so S/ovenke In tega tadl ne skrivajo — pa menda že konjrontlrajo z z/og/asnlm, Iz nacistične doke znanim aka-zom „Karntner sprlck deatsek/"
Prl/aščatI sl zasekne gosti/ne za „svoJe" ka/tarne domove, Je ml/o rečeno stvar okasa. /n Je stvar lastnikov, v ko/Ikor sl pastljo dopastl takšno verka/no ..razlastitev" — z/ast! če se kodo na kakem kelmatdlenstovskem /etaka po/eg že označenlk /oka/Itet v Ce/ovca v kodoče pojavi/e tad! te gosti/ne kot „t!tovsko-s/iovenska oporišča" — morda na „razstre/!/nem načrta" a/! vsaj na ..seznama Izokčenlk".
Od dvek ka/tarn!k domov Je za prireditve asposok/Jen /e dom v Dokr/! vasi, kjer s! Je S/ovensko prosvetno draštvo „Srce" ok Izdatni podpor! predvsem domače PosoJI/nIce In S/ovenske prosvetne zveze v Ce/ovca aredl/o /epo dvorano. Dom v ŽItarl vasi pa ža/ že do/ga /eta ne s/až! več prvotnema namena, tako da Je ko/J spomenik prve povojne aktivnosti, ko ga Je m/adlna oknovl/a z adarnlšklm de/om, kot pa žarišče današnje ka/tarno-prosvetne dejavnosti.
Drage zgradke, k! J!k knjiga avršča med ka/tarne domove, so; nekdanji De/avsk! dom v Pod/Jake/Ja, nekdanji f/a!m/!nger v Ce/ovca /k! Je zdaj /ast Zveze s/ovensk!k zadrag, vendar povsem neaporaken) ter Mokor-Jeva klša v Ce/ovca, gospodinjska šo/a v Sentraperta pr! Ve/Ikovca In Dom kato/Iškc prosvete v TInJak. /zmed tek k! posekej omeni/! /e De/avsk! dom v Pod/Jake/Ja (k! Je /ast S/ovenske prosvetne zveze, od /eta /933 da/je pa Je v njem tiskarna Drava) — kajti zgodovina tega doma postavlja tiste, k! ga danes avrščajo med svoje ka/tarne domove, v posekno zna-č!/no /ač. Dom v Pod/Jake/Ja so namreč zgradi/! prav tisti aktivni koro-ve/Jsk! prosvetašl, katerim so dakovn! prednik! današnjlk verka/n!k prisvaja/cev zaradi njlkove napredne asmcrltve odreka/! narodno zavednost In J!k Izrini/! Iz draštva.
Tako k! ki/! v samozadovoljnem navdašenja p/avajoč! avtorji ponosne kl/ance o desetlnak „ka/tam!k domov" postav/Jen! spet na trdna t/a dejstev. Pr! tem pa Je treka agotovltl, da so takšne „dokamentac!Je" neodgovorne v dvojnem pog/eda. Navznoter; ker poadarjena In pretirana enostranskost nikakor ne more prispevat! k atrjevanja medesekojnega zaapa-nja, k! Je pogoj s/ekernega ska.pnega de/a za skapne korist/. Navzven; ker z ničemer aprav/čeno kva/lsanje, zgrajeno na pret/ran/k In ce/o neresnlč-n!k podatklk, v Javnost! najno astvarl napačno s/!ko; omenjena predstavitev „ka/tarn!k domov" Je v tem pog/eda posekno zgovorna. Zato se ne k! čad!/!, če k! se te „dokamentac!Je" pos/ažl/! tad! razni „k/!carj! domovine" za svoje protislovensko kajskanje, češ pog/ejte, ko/Iko S/ovenc! vsega Imajo, pa so še vedno nezadovo/Jn!. Zt/! so avtorji knjige mls/I/I tad! na to, ko so med „naše ka/tarne domove" avršča/! zasekne gostl/nc, Jame domove In ce/o stare razva/Ine? Ds/age s tem gotovo niso napravi/! koroškim S/ovencem, temveč samo našim nasprotnikom. Morda kodo vsaj de/ežn! zas/aženega priznanja; K//D-Jevskega „Dank der /Zclmat" a/! pa aradnega avstrijskega od/lkovanja, saj so s svojim nestvarnim In nekritičnim prikazovanjem enim kot dragim posredoval! dovo/J argamentov za odklanjanje s/ej ko prej aprav/čenlk zaktev korošklk .S/ovencev. Sicer pa Jim svetajemo, da se ma/o zamislijo v naak, k! Izkaja Iz nace/a, da naj vsak žanje samo tisto, kar Je seja/ . . .
Pefa samosfo/na Pn/igra
AULA SLOVENICA
CELOVEC, PAUHT SCHGASSE 5--7
Zvezni kancier Kreisky
v Ktubu siovenskih študentov na Duna ju
-Brez sosvetov ne gre ", to je srž Kreiskyjevih izvajanj v Kiubu siovenskih študentov na Dunaju. Stovenski študentje so kancierja svoječasno povabiti na diskusijo v svoje kiubske prostore in kancter Kreisky se je v ponedetjek temu vabitu, kot je povedat, rad odzvat. Čeprav je v uvodnih besedah spet enkrat dektarirai svojo veiiko simpatijo do manjšin, češ da iz tastne izkušnje pozna njihovo situacijo, pa te ni moget mimo tega, da se ne bi povrnit na svojo najtjubšo temo v zvezi z manjšinami: na manjšinske sosvete.
V	petek pri pogovorih s predstavniki koroških Slovencev sicer ni vztrajal pri vstopu manjšinskih predstavnikov v ta organ, ki je bojda višek avstrijskega načina direktne demokracije. To je še dopuščalo upanje, da se kanclerjeva manjšinska politika počasi le spreminja na boljše. To upanje pa je v ponedeljek zvečer v klubskih prostorih bilo bridko razočarano.
V	zagovor svojega pojmovanja sosvetne demokracije je Kreisky kot primerjavo navedel paritetno
paragraf o sosvetih v zakonu o narodnih skupinah lahko malenKO-stno spremenil, kar naj bi povečalo možnost za konstituiranje sosveta. Gre za določbo, da se morajo člani sosveta zavzemati za interese manjšine. Take ljudi je težko najti v vseh treh strankah. Če bi to določilo črtali, bi stranke enostavno delegirale svojega člana, ne glede na to, kakšno razmerje ima do manjšine. Sicer manjšine noče siliti v sosvete, toda manjšina potrebuje to telo, da lahko tam pove,
tevami, predvsem kar zadeva šolstvo, otroško varstvo, televizijske in radijske oddaje in gospodarsko pospeševanje, torej s tistimi točkami, ki so predmet operativnega koledarja. Kreisky je z argumentom, da noče prejudicirati pogajanj med strankami, samo poudaril, da bodo katalog zahtev, ki so mu ga predali Slovenci minuli petek, temeljito preštudirali. O njem je dejal: Veliko bo šlo, pri nekaterih stvareh bo potreben kompromis, nekaj pa tudi ne bo šlo.
Nekajkrat je Kreisky omenil tudi posebno psihično oz. psihološko situacijo na Koroškem. S tem je z lepimi besedami opisal pojav nemškega nacionalizma. V tej zvezi je priznal, da je prav ta posebna psihična situacija motivirala ..Konsensstreben", torej trostran-karski sporazum. To je pa hkrati priznanje, da je v zadnji instanci za sedanjo manjšinsko zakonodajo odgovoren Heimatdienst.
Na poseben odpor je zadela tudi kanclerjeva trditev, da mora vsak imeti pravico do asimilacije. Ta ugotovitev je bila prikrojena predvsem na gradiščansko situacijo. Nekateri gradiščanski Hrvati, ki so
(KoMCC Hg 7.
Vljudno Vas vabimo na ogled slikarske razstave
Frana Ktemenčiča
Frana Zupana
(1880-1961)
(1887-1975)
Razstava je odprta do 21. decembra 1979, in sicer od pone-deijka do petka od 13. do 17. ure.
Prisrčno vabijeni!
komisijo pri zvezni vladi, najvišji organ avstrijskega socialnega partnerstva, in pa angleške „royal co-mission". Osebno je prevzel odgovornost za to, da je člen o manjšinskih sosvetih prišel v zakon o narodnih skupinah, češ da je podobno telo predlagal tudi že svoj-čas pri pogajanjih o Južnem Ti-rolu, vendar tam s tem ni prodrl. Po njegovem mnenju naj bi v tej ustanovi manjšina vsakčas imela možnost, da preveri svoj položaj in zakonodajo prilagodi novim razmeram. Koroški Slovenci, pa tudi gradiščanski Hrvati, naj bi vendarle spoznali veliko prednost takega telesa. Tudi če zakonodajo kot tako odklanjajo, bi z vstopom v sosvet priznali kvečjemu duha zakona.
Sicer pa je bil mnenja, da bi se
kaj ji ni prav in kaj potrebuje. Tedaj bo tudi šele možno točno izvedeti, kakšno potrebo po finančni podpori ima manjšina.
Študenti so kanclerja prijeli sicer stvarno, vendar kljub temu trdo, kar je povsem razumljivo. Tako so bili proti pojmovanju, da so manjšinske pravice posebne pravice, privilegiji. Kreisky je proti argumentaciji, da imajo tako ali tako vsi enake pravice, postavil argument, da manjšina potrebuje določene posebne pravice, vendar pa pozneje ni več povsem vztrajal pri tem pojmu, ko so ga diskutanti opozorili, da so manjšinske pravice temeljne človeške pravice in nikakršni privilegiji.
Slovenski študenti so kanclerja konfrontirali tudi s konkretnimi zah-
Ro/ra i3rj7ia — Dragra Druš^ro^ča
,,Telemahova iskanja" je naslov nove, že pete samostojne knjige tudi pri nas na Koroškem dobro znanega pisatelja Roka Ariha-Draga Druškoviča; saj je prav pri nas izšel njegov knjižni prvenec — zbirka črtic, ki jo je leta 1953 pod naslovom ..Zibelka" kot prispevek k podgraski kroniki izdala Slovenska prosvetna zveza.
V svoji najnovejši knjigi — izšla je pri založbi Obzorja v Mariboru — je Rok Arih spet nanizal dolgo vrsto kratkih zapiskov — drobnih opisov doživljajev, "ki ne izdajo za črtico", zato jih imenuje krokije. Razdelil jih je v pet poglavij: prvo mesto zavzemajo „Po-govori s Telemahom", kjer se spominja doživetij s svojim sinom; v Sprehodih" pripoveduje o različnih srečanjih in vtisih, predvsem iz Ljubljane; ..Dečakovo pomnjenje" sega nazaj v otroštvo pisatelja samega; zadnji dve poglavji — ..Živalce" in ..Krokiji, krokiji" — pa združujeta zapiske, ki niso toliko vezani na čas in prostor.
Na platnicah je avtor zapisal, da so njegovi krokiji namenjeni kratkočasju, pa tudi primerjavi, kako eden izmed nas pač dojema, se odziva in izbira dogodke, doživetja. Del opisanih dogodkov in doživetij je bolj ali manj povezan tudi neposredno z nami, s tako imenovano ..kioroško stvarnostjo", ki jo je njegov sin do-
življal na lastni koži: ko je živel pri materi v Rožu; ko je obiskoval gimnazijo v Beljaku, kjer je marsikdo pri omenjanju ..drugega" jezika vihal nos; ali ko je pozneje spoznal, da mu je tista karantanska šola, za katero ga je morala mati še posebej prijaviti, posredovala zelo pomanjkljivo znanje materinščine . . .
Preko teh doživetij s sinom se tudi avtor sam vrača — vsaj v spominih — nazaj na Koroško, s katero se je najprej srečal v letih partizanščine, jo spoznaval in dodobra spoznal v lepem številu povojnih let bivanja in delovanja tukaj ter ji ostal zvest, saj tudi danes velja za dobrega poznavalca ..koroške stvarnosti", njene senčne in sončne strani, saj ga poznamo kot razumevajočega prijatelja koroškega slovenskega človeka in kot angažiranega spremljevalca njegovega boja za obstanek na domači zemlji. Tako je literarno snovanje Roka Ariha v gotovem smislu še vedno tudi naša, koroška literatura, v kolikor ni sploh zakoreninjena v tej deželici.
..Telemahova iskanja" je opremil Telemah-avtorjev sin Drago Druškovič, ki kot svoboden umetnik živi v Salzburgu, pa se je lani že predstavil z razstavo svojih de) tudi v Celovcu, nekaj reprodukcij pa je objavil v Koroškem koledarju SPZ za teto 1979.
DRAGO DRUŠKOVIČ	3
A vstrijsko-slo venski kulturni odnosi
Prevajalci avstrijske književnosti: F. Al-(Rok Arih), M. Golob, J. Gradišnik, A. Gradnik, N. Grafenauer, D. Grah, A. Glazer, J. Glazer, H. Grun, D. Ferjančič, F. Filipovič, J. Fistrovič, D. Furlani, F. Hedl, B. Janc, A. Jarc, L. Jenčič, dr. A. Kern, V. Klabus, M. Klopčič, E. Kocbek, S. Kočevar, K. Kovič, B. Kozinec, M. Kramberger, R. Kresal, F. Las-bacher, P. Levec, D. Ludvik, S. in A. Medved, M. Merlak-Detela, J. Messner, J. Moder, B. Paš, J. Potočnik, S. Pirc, F. Prajs, S. Rendla, V. Rudolf, S. Smerdu, J. Stabej, J. Stopar, A. širok, S. Škerl, J. Šmit, K. Špur, N. Schuster, J. Udovič, B. Vodušek, J. Župančič.
V Knjigi 76 (revija slovenskega založništva, št. 4/5, 253) navajajo: v zadnjih 15 letih je izšlo v Ljubljani 23 avstrijskih avtorjev, v Mariboru še 7; na prvem mestu je Štefan Zweig, sledi Franz Kafka, dalje Sigmund Freund (znanstvena literatura), še J. Roth. R. M. Rilke.
O avstrijski književnosti so pisali: S. Bar-borič, F. Bister, J. Bobek, B. Borko, D. Druškovič (Rok Arih), F. Fras. H. Grun, V. Habjan, St. Klinar, M. Kramberger, P. Levec, D. Ludvik, J. Messner, L. Mrzel, F. Novšak, D.
Pirjevec, L. Ude; občasno sta poročala Avstrijca M. Guttenbrunner in H. Lienhard.
Slovenski pesniki in pisatelji po drugi svetovni vojni, ki jih je posredoval avstrijski prevajalec v nemški jezik: I. Cankar (1947, 1953, 1976), M. Kranjec, I. Tavčar (1953), F. Milčinski (1948), Prežihov Voranc (1963). Antološko: I. Cankar, A. Hieng, B. Zupančič v „Ein Orden fur Argil Jugoslawien" (M. Dor, 1965); v „Neue slovvenische Lyrik" (uredil P. Kruntorad, Salzburg, založba O. Muller, 1971); T. Seliškar, E. Kocbek, S. Kosovel, M. Klopčič, B. Vodušek, J. Udovič, M. Bor, C. Vipotnik, F. Balantič, I. Minatti, C. Zlobec. L. Krakar, J. Menart, D. Zajc, G. Strniša. K. Kovič, V. Taufer, F. Zagoričnik, S. Vegeri, N. Grafenauer, T. Šalamun, A. Brvar; v „Slowenische Lyriker in Karnten" (prevedel P. Kersche): V. Polanšek, A. Kokot, G. Janusch, K. Smolte, E. Prunč, A. Hudi (revija Panonia, 1976, št. 1—2).
Avstrijski prevajalci: Th. Arko, W. VVeili-ger, Ina Jun-Broda, P. Kersche, H. Kralj, J. Messner, J. F. Perkonig. H. D. Sihler, F. Smerdu, H. Scharf.
Avstrijski pisatelji o slovenski književnosti: E. Glasser, P. Kersche, J. Mati, J. F. Perkonig, Ch. Ransmayer, G. Pratschke, W.
VValder; oskrbeli informacijo: M. Dor, dr. E. Nussbaumer, H. Spiel.
O avstrijsko slovenskih odnosih so pisali: B. Borko (1968), D. Druškovič (1975), M Jaindl (1967), H. Haas-K. Stuhtpfarrer, A. Kopriva (1977), M. Križman (1974), F. Lipuš (1974), dr. A. Lah (1969), C. F. Peturnig (1968), dr. Th. Veiter (1970).
V jugoslovanskem pregledu (1978) je Avstrija med državami, s katerimi ima SFRJ številne, tudi višje oblike kulturnega in znanstvenega sodelovanja. Prve meddržavne možnosti je omogočat sporazum o maloobmejnem prometu (1953), doplnjen 1960 in 1964. Stališča o meddržavnih kulturnih odnosih sta državi prvič podpisali v protokolu (1958) o sodelovanju kulturnih ustanov in organizacij, izmenjavi gradiva iz znanosti in kulture, delavcev, knjig, gledališč, filmov; hkrati so obnovili arhivski in restitucijski sporazum, uredili tudi vprašanje Knaflove ustanove; nadaljevali so z obiskom avstrijske kulturne delegacije v Beogradu (1961) in bilateralnim sporazumom o kulturnem sodelovanju (1972). Doslej dva „Programa".
Prvi ..program" (1973): govori o meddržavnih možnostih za jezikovno izobraževanje (seminar-Ljubljana, lektorati slovenščine, štipendije, izvedenci), podpora nepos-breht, B. Avsenak, J. Belin, K. Bogataj, K. rednim stikom kulturnih in znanstvenih ustanov (za Slovenijo sodelovanje ljubljanskih Brenk, V. Detela, D. Dolinar, D. Druškovič
fakultet s celovško in graško), pisateljska srečanja v Piranu, izmenjava pedagoških delavcev, ljubljanskega in mariborskega muzeja z muzeji na Dunaju, v Celovcu in Gradcu; podpora izdajateljski dejavnosti, glasbi, likovni umetnosti.
Drugi ..Program" (1977): povečuje število štipendij, govori o lektoratih slovenščine na visokih šolah v Gradcu in Celovcu, o podpori sodelovanja arhivskih ter drugih znanstvenih in kuiturnih ustanov, o organizacijah in prireditvah.
Seznanjanje pospešujeta Avstrijski kulturni inštitut (1954 do 1976 ..čitalnica") v Zagrebu in Kulturno-informacijski center SFRJ na Dunaju (1974).
(Konce)
Viri:	dr Dušan Biber, Nacizem in Nemci v
Jugosiaviji 1953—1941, Ljubijana 1966; Dokumentacija o kutturni izmenjavi, inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubijani, !i, 6/g (1965—1978); Drago Druškovič, Posredniška vioga narodnih skupnosti, Siovon-ci v itatiji po drugi svetovni vojni, Ljubijana 1975; R. GOner, Kuitur ats Mittet der Aussenpoiitik, Wien 1974, Leitiinien der osterreichischen Ausiandspoiitik, Usterr. Zeitschrift fur AuOenpoiitik; 3ugosiovenski pre-gied, 1961, št. 7-8, 1962, št. 4, 1966, št. 4, 1978, št. 1; Gradivo o izvajanju arhivskega in restitucijskega sporazuma Ljubtjana 1978; Odprto pismo arhivskega društva, Ljubijana 1973; inštitut za narodnostna vpra šanja v Ljubijani; E. Kardeij, intervju za„Profii" (Deto, 1976); Koiedar SPZ 1978 (prispevek dr. A. Mai-ie); dr. Metod Mikui, Siovenci v stari 3ugos!avji,
Ljubijana 1965;dr.T. Zorn, Koroški Siovenci v ietih
192(^—1930, Koroški ptebiecit, zbornik, Ljubijana 1970.
Š K O C ! J A N
Krajevni sestanek Zveze slovenskih organizacij
Prejšnji teden je bi) pri Tedinu na Zgornjih Žamanjah krajevni sestanek Zveze siovenskih organizacij.
Podpredsednik ZSO Janez Wut- jevni sestanki zelo pomembni. Po te-Luc je navzoče, med njimi tudi eni strani zato, da predstavniki or-tajnika ZSO tovariša Feliksa VVie- ganizacij iz Celovca seznanijo iju-serja, prisrčno pozdravil in v svojih di na terenu o najbolj aktualnih izvajanjih poudaril, da so taki kra- političnih vprašanjih, po drugi pa
ŠENTJAKOB V ROŽU
Sociatisti proti sodeiovanju s Siovenci
E
Na zadnji občinski seji v Šentjakobu v Rožu so med drugim razpravljali tudi o podražitvi odvažanja smeti. Tu je občinski odbornik Antonič ponovno opozoril, da obstoja še neko podjetje, ki je na tem področju ugodnejše (cenejše), ki pa kljub temu nima šanse, da bi se v občini moglo zasidrati. Krivi temu so socialisti. Če bo prišlo do povišanja rispevkov za odvažanje smeti, ta-o Antonič, bodo občani vsaj vedeli, da se morajo zato zahvaliti predvsem socialistom. Pri nakupu stroja za urejevanje smučarskih lojp je odbornik Antonič, v funkciji predsednika nadzornega odbora, zahteval, da naj občina poskrbi za vsaj dve pismeni ponudbi, kakor je to predvideno po zakonskih določilih. Osrednja točka seje pa je bila. da je slovenska frakcija predlagala, da bi tudi njei. ki ima tri mandate, omogočili sodelovanje v občinskih strokovnih odborih. Kakor smo že poročali so socialisti pred izvolitvijo župana obljubili,
ČESTiTAMO
Na ceiovški univerzi je za-kijučiia jezikovni študij Aien-ka inzko, hčerka dvornega svetnika Vaientina inzka. Aienka inzko je absoiventka Zvezne gimnazije za Sioven-ce v Ceiovcu.
Aienki inzko k temu uspehu iskreno čestitamo.
če ga Slovenci podprejo, da dobijo zato mesto v posameznih odborih. Slovenci so župana Gressla podprti, socialisti pa besede niso držali. Kljub temu dejstvu je slovenska frakcija na seji predlagala, naj bi število članov v odborih določili s številom 7 in ne 6, kakor doslej. Potem bi bili Slovenci enakopravni člani tudi z glasovno pravico. Čeprav so ta predlog podprli tudi vsi trije odborniki ljudske stranke (UVP), ki so izpovedali, da so s slovenskimi mandatarji v odborih dtobro sodelovali, so pri glasovanju socialisti glasovali proti. Še pred glasovanjem je Antonič orisa) trenutni položaj v občini, in ga je označil kot mizerijo. So-ctalistom je očital, da so prelomili besedo in se vprašal ali bo sedaj šla sedemletna doba dobrega sodelovanja li kraju.
Odločitev seje oziroma glasovanja je pokazala, da so socialisti proti sodelovanju s Slovenci, in to tisti socialisti, ki imajo dvetretjinsko večino mandatov v občini in s tem možnost, da vsak predlog preglasujejo. Zadržanje socialistov v šentjakobski ob-
pe
činski sobi je vse prej kot „sociali-stično" in demokratično. Celo UVP-jevci so pokazali razumevanje za teždje slovenske frakcije in s tem širino.
Zadnja seja je vsekakor pokazala, da supersili socialistični stranki v Šentjakobu ne gre za plodno sodelovanje, marveč predvsem za kopičenje oblasti kar pa seveda nima mnogo skupnega s pravo demokracijo.
zato, da ljudje s podeželja seznanijo funkcionarje iz Celovca o perečih problemih v posameznih občinah dvojezičnega ozemlja.
Tovariš Wieser je v obširnem referatu opozoril na dogodke od sprejetja sedmojulijske zakonodaje in nakazal narodnostno-politično situacijo, ki je nastala po sprejetju te protimanjšinske ureditve, ki temelji na preštevanju manjšin v Avstriji. Nadalje je tajnik ZSO govorit o naporih samopomoči slovenske narodne skupnosti na Koroškem na tistih družbenopolitičnih področjih, kjer avstrijska vlada že 25 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še ni nič storila.
Tovariš Wieser je domačine informiral tudi o povabilu kanclerja Kreiskega obema osrednjima organizacijama za pogovor na Dunaju. Ob tej priložnosti je opozoril, da se je Zveza slovenskih organizacij po sprejetju sedmojulijske zakonodaje iz leta 1976 stalno prizadevala za enakopravne razgovore z avstrijsko vlado.
Po plodoviti diskusiji, v okviru katere so prediskutirali važne probleme, so se tudi pogovorili o nekaterih konkretnih akcijah in nalogah, ki se tičejo občine škocijan.
Na sestanku so zbrani tudi podprli osrednji organizaciji v zvezi z razgovori s kanclerjem Kreiskim in predstavniki strank.
Krajevni sestanek, ki se je zavlekel skoraj do polnoči, je ponovno pokazal, da so takšni razgovori nujno potrebni.
Obirsko
Gorski kraj Obirsko ima svojega drugega akdemika z doktorskimi častmi. Včeraj 13. decembran je na graški univerzi promoviral za doktorja filozofije domačin magister Ludvik Karničar.
V svoji nad 300 strani obsegajoči disertaciji je zbral dragoceno ljudsko gradivo. Zavzet se posveča zbiranju in raziskovanju dialektoloških oblik. Pri vsem nadaljnjem znanstvenem delu želi domače Slovensko prosvetno društvo „Obir" svojemu drugemu tajniku mnogo uspehov, k doktoratu pa najtoplejše čestitke.
Obirska mladina se usposablja za razne poklice, tako tudi v gastronomiji. Pred kratkim je z odii-ko opravil izpit za kuharja in natakarja domačin Manfred Zimpas-ser. Tudi Manfredu iskreno čestitamo.
SLOVENSKO MLADiNSKO GLEDALiŠČE
Sen zelenjavne noči
Minuti teden je na Koroškem prvič gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane. Ker letos ni bito moč dobiti na razpolago dvorane Mestnega gledališča v Celovcu, kar je bil že vrsto let običaj, je bil prireditelj, Krščanska kulturna zveza, prisiljen umakniti se na podeželske odre. V soboto 8. decembra je bilo gostovanje v Ločah, dan kasneje pa v Skocijanu. Obisk je bil obakrat izredno dober.
Številni igralci so imeli priložnost videti satirično basen Svetlane Makarovič .Sen zelenjavne noči". Bister humor te vsestranske pisateljice in pesnice ter njeno iskrivo obračunavanje z manj svetlo platjo človeške nravi smo na Koroškem že doživeli ob predstavi Hiša tete Barbare. .Sen zelenjavne noči" obsega še nekaj dimenzij več. Makarovičeva si takoj v začetku sposodi sodobno .vitaminsko zavedno" družino, kjer v resnici živi vsak zase svoje majhno življenje z majhnimi problemi, kjer vsak zase zahteva razumevanja in pomilovanja, ne da bi bil sam pripravljen zanimati se za drugega.
Petru se ponoči sanja o zelenjavi, s katero ga doma pitajo, on pa je ne mara. Koleraba, cvetača, korenje, peteršilj, zelje, solata, vse oživi v karakterizirane osebe, kakršne srečujemo vsak dan. Celo kuhalnica, piskrček in budilka se pomešajo med to pisano druščino, prav tako originalna steklenica konjaka (Alja Tkačeva), ki je s svojo igro še posebno pritegnila in navdušila občinstvo.
Največji učinek pa je Makarovičeva dosegla z ironijo v problemu pesnik — kritik. Pesnika Petršilja, ki poje tako kot mu je grlo ustvarjeno, prevzetno in domišljavo skri-tizira kritik Česen. Ko se celotna druščina potegne za svojega pesnika in strupenega Česna izobčijo, pokliče le-ta Zelenjavno veščo, ki pa ni nevarna samo drugim, ampak
tudi Česnu samemu. Vešča, ki simbolizira oblast, se sicer poslužuje izdajalcev in prilizovalcev, a jih je pripravljena uničiti skupaj z ostalimi brez pridržka. Ob grozeči nevarnosti pesnik žrtvuje svoje prepričanje; poje tako kot je ljubo vešči, pri čemer ga kritik in del tovarišev podpira. S tem reši sebe in tovarišijo. A glej — komaj izgubi vešča svojo moč, je Petršitj izobčen, očitajo mu izdajo celo tisti, ki so ga prej vzpodbujali! Kaj bi naj bil ubogi pesnik napravil? Stanu svojega se spomni, trpi brez miru
—	je rekel nek znan mož že skoraj pred stopetdesetimi leti. Kritik pa — čeprav brez vešče (bo že priletela kakšna nova) — spet kritizira in je jasno spet .najpametnejši".
Odličen tekst pa bi gotovo ne prepričal v tolikšni meri, če bi ga igralci ne podali dovršeno, kot lahko seveda pričakujemo od poklicnih igralcev. Posebej naj omenim še Petršilja, ki ga je z zavzetostjo podal Vladimir Jurc, silno zabavno Zelje (Pavle Rakovec), odlično Solato (Majotka Suklje) in pa seveda cinični Česen (Niko Goršič).
Če bi radi iskali paralel v tej predstavi s situacijo na našem ljubem Koroškem (logo et claro, da ne samo na Koroškem), jih seveda lahko najdemo za cel gnojni koš. In dobro bi bilo, če bi si to igro ogledali tudi tisti, ki priporočajo .orientacijo na razvoj naše privlačnosti", ki je baje važnejša kot vse table tega sveta. Tudi ne smemo enostavno zahtevali tega, kar nam po pravici pripada, kje pa! Le če bomo ljubko ekstrovertirani, se smemo morda nadejati kakšnega dobrohotnega migljaja od zgoraj. Torej
—	ljube Korošice in ljubi Korošci — zdaj vemo! Globok dekolte, šlic na kikto, rdeč .štrumptbandl", fantje pa s pesmijo na ustih žarečih oči naprej! (samo kam, tej tajfel?) pa nas bo večinski narod samo še ujčkal!
Vsi prisrčno vabtjeni na tradicionaini
29. Stovenski ptes
ki bo v soboto 12. januarja 1980 s pričetkom ob 20. uri v Detavski zbornici v Ceiovcu.
Tokrat bosta za pies igraia znana in priijubijena
#	piesni ansambei „šOK" — RTV Ljubijana
#	narodno zabavni ansambei „Fantje treh doiin"
& v kuiturnem deiu bo nastopit vokaini ansambei
„R)BN)ŠK) OKTET"
Vstopnice po 50 šiiingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni „Naša knjiga", v pisarni Siovenske prosvetne zveze in pri večerni biagajni.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
BiLČOVS
Uspelo gostovanje
V nedeljo 2. decembra je igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva .Vrtača* iz Slovenjega Plajberka gostovala pri nas s komedijo .Navaden človek*. Miklavževo dvorano je naša publika napolnila do zadnjega kotička, izvajanje plajberških igralcev, je naše ljudstvo nagradilo z navdušenim aplavzom, kar je prepričljiv dokaz, da je igra vsem ugajala. Komedija .navaden človek* se odvija nekje na deželi na nekem posestvu, kjer se domača hči ob branju pesmic zaljubi v avtorja, ki ga smatra za nenavadnega človeka, ki ga pa seveda osebno ne pozna. V treh dejanjih pride do številnih perfektnih iz zadreg porojenih situacij, ki sO pri noši publiki povzročili salve smeha. V tej hiši, kjer se dogajajo te čudne smešne stvari (zamenjave), je po sili razmer inkognito tudi avtor pesmic — Tomaž. Čeprav dekle še kar rada vidi Tomaža, mu pa stalno nasipava ušesa o tistem pesniku, ki je nanavaden človek, ki plava visoko nad navadnimi ljudmi. Tomaž jo prepričuje, da je pesnik ravno tako človek, kot so drugi, kar pa dekle kategorično zavrača. Končno se le razvozla voze) in konec je takšen kot si ga vsi želimo — dekle v pesniku Tomažu končno spozna, da le ni bajno bitje in oba si sva srečna padeta okoli vratu in si obljubita zvestobo do . . .
Po dolgem smo se spet enkrat pošteno nasmejali. Igralcem iz Slovenjega Plajberka čestitamo — igrali so odlično. Komedijo Navaden človek iz vsega srca priporočamo, da bi se je poslužila tudi še druga društva z željo, da bi razveselila vse naše kraje južne Koroške.
Na koncu predstave se je igralec in predsednik SPD .Vrtača* Janko Malle v imenu igralcev prisrčno zahvalil za povabilo in topel sprejem ter za obilen aplavz, kar je največje priznanje nastopajočim igralcem. Izrazil je tudi željo, da bi bilo med obema društvoma tesnejše sodelovanje in da bi tako eden drugega bogatili z raz-iičnimi kulturnimi dobrinami.
Siovenska prosvetno društvo Borovije vabi na
TRADiCiONALNi DRUŽABNi POPOLDAN v sredo 26. decembra 1979 s pričetkom ob 14.30 uri v go-stiini pri Pošti v Borovijah.
Prisrčno vabijeni!
Siovenska prosvetna zveza v Ceiovcu vabi na
VEČER UMETNiŠKE BESEDE ob 40-ietnici kuiturnega de-iovanja Siiva Ovsenka
V sporedu sodeiujeta:
Siivo Ovsenk prof. Črtomir Zorec
Prireditev bo v četrtek, dne 20. decembra 1979 ob 19. uri v dijaškem domu Siovenske-ga šoiskega društva v Ceiovcu, Tarviser StraOe 16
Prisrčno valjem'/
Obisk dragih gostov
Na povabilo zveze slovenskih žena se je v ponedeljek mudila na Koroškem veččlanska delegacija iz Slovenije — sestavljena tz zastopnikov Zveze prijateljev mladine, otroških vrtcev in borčevskih organizacij iz Kranja, Maribora in Ljubljane — Šiška.
Na sedežu Zveze slovenskih organizacij so delegacijo sprejeli predstavnice Zveze slovenskih žena s predsednico Mileno Groblacher na čelu, podpredsednik ZSO H. Ogris, tajnik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser in predsednik Zveze koroških partizanov Kare! Prušnik-Gašper. V prijetnem razgovoru so naši predstavniki seznanili goste iz Slovenije s problematiko naše predšolske in šolske mladine ter tudi s položajem naše narodne skupnosti na Koroškem. Gostom iz Slovenije je bila izrečena iskrena zahvala, da že leta naši predšolski in šolski mladini omogočajo letovanja na morju kakor tudi na Pohorju. To je vsekakor tudi prispevek k dviganju morate v boju za ohranitev naše narodne skupnosti na Koroškem in pa seveda tudi h krepitvi zdravja in duha naše mladine. Gostje so ob tej priložnosti obljubili, da bodo tudi v bodoče nadaljevali s tem delom, ki je v veliko korist naši mladini in pa seveda tudi naši narodni skupnosti.
Po razgovoru na sedežu ZSO je bil na sporedu kratek ogled koroške prestolnice in pa obisk škocijanskega otroškega vrtca, kjer so delegacijo s petjem in plesom prisrčno sprejeli naši malčki z voditeljico vrtca Simono Portsch na čelu. Člani delegacije so našim malčkom predali lepa darila. Zaključek obiska delegacije je bil v gostišču Hojnik v Mokrijah.
Ob slovesu so gostje iz Slovenije obljubili, da bodo tudi v prihodnje naši mladini omogočali letovanja, ker to smatrajo kot dragocen prispevek matične domovine svojim bratom v zamejstvu.
Praznik prosvete v Piiberku
SPD ..Edinost" siaviia 70-!etnico
Prazniki niso nekaj vsakdanjega, posebno pa ne takšni, kakršnega smo imeii priiiko obhajati minuio nedeijo v Piiberku. števiina družina piibrških prosvetašev društvenikov je obhajata svojo jubiiejno 70. obietnico uspešnega kuiturnega posianstva v piibrški občini. V Schwarziovi dvorani se je zbraio precejšnje števiio prijateijev društva, da s prosvetaši prosiavijo ta izredni jubiiej. Sedanji predsednik SPD „Edinost" Joško Hudi je v uvodnem nagovoru na čeiu potno zasedene dvorane pozdravit števiine častne goste — med njimi konzuia SFRJ v Ceiovcu tov. Alfonza Naberžnika s soprogo, predsednika in tajnika Stovenske prosvetne zveze Vatentina Potanška in Andreja Kokota, predsednika NSKS dr. Matevža Gritca s soprogo ter števitne predstavnike kuiturnega in potitičnega živijenja s Koroške in Siovenije.
S pozdravno pesmijo je navzoče sprejel moški zbor domačega društva pod taktirko neumornega pevovodje Vatentina Hartmana. Zgodovino društva pa so oblikovala različna časovna obdobja, ki so pogojevala intenzivno in plodno pa seveda tudi občasno onemogočeno delovanje. Začetkom tega stoletja so se po številnih krajih ustanavljala prosvetna in izobraževalna društva, leta 1908 se je ustanovila strešna organizacija vseh podeželskih društev, današnja prosvetna zveza. Leto kasneje, torej leta 1909 se je rodilo marsikatero društvo, med njimi tudi Katoliško slovenskd izobraževalno društvo v Pliberku. Gonilna sila ob ustanovitvi plibrškega društva je bil kaplan Ivan Hornbock, kajti duhovščina je v tistem obdobju bila edina inteligenca, ki se je lahko enakovredno „bodla" s posvetno oblastjo. Društvo, ki ima še danes široko terensko zaledje, je imelo zastopnike po vseh krajih v okolici Pliberka. Prvi predsednik je bil Jožef Krof — Oserba-nov iz Smarjete, tajnik Ignacij Trehtar — Bavhnarjev iz Doba, ostale funkcionarje pa so zavzeli društveniki-odbor-niki iz Vidre vasi, Libuč, Podkraja, Bo-ruvij, Drveše vasi itd. Društvo je takoj začelo z najplodnejšim zanosom in delovalo na vseh mogočih področjih: pevskem, igralskem, tamburaškem in drugih. Med društveniki je tudi vladalo veliko zanimanje za lepo slovensko knjigo, saj so prebrali v dobrem letu kar 1324 knjig. Dve leti kasneje, torej leta 1911 se v društvenem okviru ustanovi tudi hranilno društvo „Čebe-lica ". Leto nato pa tudi dekliški odsek. Po prvih društvenih uspehih izbruhne Prva svetovna vojna, ki društveno delovanje več ali manj onemogoči. Se
v vojnem času, na občnem zboru 1917. leta zasledimo že kot tajnika neumornega kulturnega delavca Lovra Potočnika.
Ob desetletnici društva 1919 je dru-
Podelitev priznanj
štvo — „podobno še majhnemu drevescu, ki pa se vedno bolj razvija in končno zrase v veliko močno drevo, ki s svojimi močnimi vejami bije in se brani pred nasprotniki", piše v knjigi zapisnikov. V drugem desetletju društvenega delovanja je uspešno delovanje bilo otežkočeno s strani vedno močnejšega nasprotovanja določenih krogov, kakor to vemo iz poplebiscit-ne dobe. V tistem obdobju se je začel razraščati tudi največji sovražnik Slovencev, predhodnik današnjega Hei-
	<**
§	
	
matdiensfa. Po istih principih je delala tudi koroška deželna vlada, ki je društvu večkrat prepovedala razne igralske nastope, izobraževalne tečaje in podobno. Mnoge prieditve so se zato morale odvijati pri sosednjih društvih. V teh najtežjih letih pa se pojavijo na obličju prosvetnega udejstvovanja tri imena, ki so prerasla društveni okvir v vsesplošno kulturno poslanstvo med koroškimi Slovenci — to so Foltej in Milka Hartmann ter Lovro Potočnik. Vsi trije so krojili velik del kulture koroških Slovencev in to več kot pol stoletja. Zal vse prekmalu umrli Lovro Potočnik dolgoletni predsednik .Edinosti" ter urednik Slovenskega vestnika, Milka Hartmann kot gospodinjska iz-obraževalka večine slovenskih mater, in katere pesniških stvaritev si danes sploh ne moremo odmisliti iz koroške literarne zgodovine in nenazadnje še Foltej Hartmann, ki je vzgajal cele generacije pevcev med koroškimi Slovenci, to celo v najhujši dobi zgodovine Slovencev v tem stoletju, ko je stokal ves slovenski narod pod fašističnim škornjem, je on vlival svojim sotrpinom v Dachau-u življenjsko voljo z vzkipevajočo slovensko pesmijo. Vse tri je vzgojilo in plodilo uspešno prosvetno delovanje pliberškega društva, vse svoje napore pa so vlagali in vračali ob izobraževanju mlajše generacije v društvu doma in drugod po vsej Koroški. Marsikaterega so rešili iz okovja germanizacije, ki ga je že jela pogubiti. Kar je zamujala šola pri mladini, so oni dograjevali in dopolnjevali z velikim usoehom. Po programsko uspeli 20-letnici društva je društveno delovanje sicer nekje popuščalo na raznih področjih, pa se je medtem ustanovil društveni pevski zbor z rojstno letnico 1931. Vodil ga je kdo drugi kot še danes s polnim elanom delujoči pevovodja Foltej Hartman, ki vodi torej ta zbor že pol stoletja z največjimi uspehi.
Društveno delo pa je bilo popolnoma prekinjeno pod fašističnim terorjem druge svetovne vojne. Kljub temu slovenska beseda, slovenska pesem ni izumrla, nasprotno vzpodbujala je in klicala k uporu iz temnih gozdov naše slovenske domovine. Mnoge žrtve, tudi med društveniki, so s svojimi življenji postavili temelje nove družbe, novega društva, ki se je preimenovalo v Slovensko prosvetno društvo .Edinost". Predsednik SPZ Valentin Polan-šek je naglasi) v svojem govoru, da naj edinost, združuje vse prosvetaše, kot so jo imeli v zamisli ustanovitelji. Ta .edinost" pa naj bi nas tudi danes združevala in krepila, je naglasil Polanšek.
V povojni dobi je društvo doseglo svojo današnjo čvrstost sicer šele leta 1959, razvilo se je vsekakor v eno najmočnejših društev med Slovenci. Uspešno delovanje je doprineslo tudi k temu, da je plibrško območje eno najtrdnejših zaledij slovenstva na Koroškem. Do leta 1972 je društvu predsedoval pokojni Lovro Potočnik, njega je nasledil Joško Koncilija, Lovru pa je bilo za njegove uspehe priznano mesto častnega predsednika. V tem desetletju je društvo doživljalo močan
tibuShi fantje — vodi Košutnih fanez
(*D%(je Mr! S.
Polna Schwarz)nova dvorana
Moški zbor .Edinost " pod vodstvom Foitija Hartmanna
Mešani zbor ..Podjuna " — vodi Oton Wutto
Skupina recitatorjev, ki jo podata zgodovino društva
Valentin Polanšek	n
l.dei
Vzela je njegovo desnico in jo pritisnila tesno tik pod svojo levo prsno jabolko.
„Tukaj bom tebe vedno čula. Ali čutiš moie srce? Zakaj pa moje srce ne bije tako enakomerno močno in lepo kot tvoje? Tako zanesljivo tolče tvoje srce! Včasih se mi zdi, da bi mi lahko srce obstalo, pa ne bo tebe blizu, da bi mi pomagal!"
Na te besede se je spomnil Domen večkrat tukaj v celovškem sadovnjakovem skrivališču. Tudi danes. Kar med godenjem so se spletale misli. Vedno so se začele pri Minki in se končale pri njej. Pa tudi, če se je spominjal kakega najbližjega dogodka iz celovškega vsakdana, je kaj hitro povezalo prvo čustvo misel na Minko.
Domen je ležal v travi. Gledal je v nebo. Trava je dehtela drugače kot v Ojstrovini. Ni bilo v njej čutiti višinskih zelišč in domačih zdravilnih vonjev. Tuja zemlja Tii tako dehtela kot doma letos v srečnih Minkinih dneh!
Le oblaki so se mu videli prav tako zaljubljeni v svetli dan kot doma v gorski grapi. Samo oddaljeni so bili bolj od njega v tej celovški nižini. Moreči nižini, ki se je po jutrih že zavijala v hladne megle. Kadar je bil sam s seboj in svojimi samogovori, je najbolj spoznaval mesto. Vse je drugače v mestu! je ugotavljal vsakikrat, kadar se je samcat podal po mestnih ulicah. Tako je stopical okrog in odkrival mesto. Krožil je v vedno večjem razdalju svo-
jega delovnega mesta in bivališča. Opažal je, da se zunaj po ulicah odvija vse drugačno življenje kot v zavodu, kjer ima svoj posel z drugimi vrtnarji. Mestni vrvež je čisto nekaj drugega. Tam je živahno mravljišče ljudi. Hitijo v vse smeri. Niti ogovarjajo se ne. Tudi pozdravljajo ne. Redki so, da se poznajo. Torej je vsa ta zmes neznancev med nepoznanci! Temu se Domen ni mogel do kraja načuditi. Kod se jemlje toliko ljudi? Da sploh morejo na takem kupu skupaj živeti? Kaj pa delajo? Vsi niso bogati. Se vidi tudi na obleki. Vsi ne morejo biti trgovci, gostilničarji, uradniki, delavci... Kje je toliko posla, da vsi nekaj delajo? Ali pa so tukaj sami bogatini? Premožneži, ki imajo svoje imetje na podeželju, sami pa imenitno živijo v mestu? Domen je ugibal, pa ni prišel do kraja, kaj so Celovčani pravzaprav.
Večkrat ga je tud na sprehodih po mestu sladko premoglo, da bi najraje vzel orglice iz žepa in zagodel svoji Minki. Orglice na ustih so ga prijetno grele. Bilo je kot Minkini poljubi ... Zdaj se je tudi pogosto spomnil, da se spočetka nista poljubljala na usta. V kinu je on šele prvič videl, kako se ljudje poljubljajo na usta in s kakšno srčno predanostjo, s kakšno shrljivo strastjo, s kakšno intimno bojaznijo! V takem spominjanju se je počutil deloma razdvojenega, deloma pa boljšega, kajti preživljat je ozki skromni svet podeželskih ljudi.
Največ veselja mu je napravilo delo, ki je imelo opravka z zemljo, delo po vrtovih, nasadih, parkih in njivah, zelnikih, poljih. Z zemljo, ki je bila po vonju in nižinski rodovitnosti hribovskemu fantu sicer tuja, a se je prav ob tuji zemlji nenadno spomnil besedi, ki jih je slišat kot otrok od svoje matere doma. Besede so prišle na vprašanje, zakaj spomladi vse začne rasti iz zemlje. Ker je Adam ustvarjen iz ilovice, torej iz zemlje, je sedaj po njem vsa zemlja rodovitna do konca dni! Fantu seveda
tak odgovor ni v zadostni meri pojasnit neznanke. Adam je iz ilovice, dobro, a Eva pa je iz mesa? je podvomila takrat že Domnova otroška pamet. Vsekakor, četudi danes drugače misli o započetku človeka in sveta, vseeno skrivnosti v njem rastejo, za katere ne išče odgovorov, saj si de v tolažbo: ,To naj bo delo študiranih, ki se za to brigajo!'
Zdaj v tujini je prišel večkrat tako v svojih skrivajnih premišljevanjih na konec življenja, pa je ugotovil, da je najhujše umreti v tujini in biti pokopan v tujini. Torej pripisuje nekako povezanost mrtveca z živimi, pokojnega z rodno grudo. Zato se je dolgo zadrževal ob misli na skupne rodbinske grobove, kjer so pokopani rodovi za rodovi. Kako je s tako zemljo? Vsa je že nastala iz telesnih ostankov ljudi, ki so v tesni krvni zvezi? Ljudje, ki so živeli skupaj, se ljubili, se razdajali drug za drugega v ljubezni? Zdaj je vsa telesnost prešla v prstenost, ki izvira iz tajne skupnosti?
Tako je prišel na očetovo pripovedovanje o vojnih dogodkih svetovne vojne. Prav zaradi smrti v tujini je bil smrtni strah še hujši! je zatrjeval oče. In v kakih nemogočih krajih so pokopavati padle vojake. Zlasti na laški fronti. Ko so jemali tragični konec po kavernah in rovih v skalnatih skrivališčih.
Če je že na eni strani povečan strah pred smrtjo, če bi moral biti pokopan v tujini, zakaj še potlej tisti, ki imajo svojo lastnino v domačem kraju, ne ravnajo po takih plemenitih načelih? Domen se je spomnil spufanega kmetavzarja Gareža in njemu podobnih drugih propadlih kmetov. Kaj se ti ne bojijo smrti v tujini? Morali bi biti prisiljeni v smrtni nevarnosti na fronti daleč v tujini, tedaj bi se morda le zbudila v njih ljubezen do domače zemlje? Tisto ljubezen, ki jo toliko opevajo kot domovinsko ljubezen, občutiš šele, ko si v tujini, tega si je bil Domen svest.
Kod si pa spet hodila!
Siv; obFaA*;' - brada?; možab;
^;'v; o/;/^^; — w;oža^;, v ^oŽM^e zav/r/, v Jve zw':;', r^w^/? v ^Mg^ Z;7MOMMO.
//^rja v;/;r^v^
z^wotav^
;;w 7!oge r ^oŽM/;; op/eta,
;n Haga;a.' vrfifnMgaraja /;ra^;c woža^t' — o^/a^f.
Zapata, zacvi/i — s^oz va^ rogov;/;; ^oJa^a;;;če, zv;7;ra ^vor/rče,
prefa^^e v^e ^/jra?;/c, ^ot;č^e, kotanje,
;;a stre/;; io/;;r;
;r^a na c/ver/, z o^n; žven^eče,
;v;e /sireče
navMana^^f.
2e;o/?o/7r;!:e...
/Va vraf na no^ p/anc we^ ;a/;/anc sfare, razwr!;';;wvc;e, zra^z/;$it;fwposf;e ;n — že več n; je.
V^ovc; — borove;
^o veje razpe/;,
^Mrjo^ovje/;
na/;oncMvaM.
/ira^a:; rnoža^; — ^ahrav;', razpef;', o^ p/eM razgref; $ot)'H^n;'o/nfa/;'. Za^op/; pre^jd/;
^o z rawe na ra;ne okorne /;;Mge.
Vse ?*o/j naJ/ežno //^/'re^eje snežno ^r/owj;7;pr;v;'j^, v Jve ga/;e zv;;a; a končan; pot;, tenoč;;bza/ot;. Ug^;;;/;Uo pravo: /;;sage na g/avo postav;/;', stres/; —
vsoz/nto/ztres//.
Ivan Minatti
Prem raže n e živalce
Večer v mestu.
Po izložbah gore luči, ki odsevajo na vlažnem tlaku. Po ulicah vrvenje ljudi. Hladno je, kajti zima je tu. Snega v mestu ni, saj je le nepotrebna prometna ovira. Toda zunaj, v parku, leži sneg, pravi sneg. Prav takšen kot je v gozdu, na travniku. Sneg, iz katerega delamo kepe. Mrzel je, če ga pri-meš. Prijeten je - vsaj za otroke, ki si ga vedno neverjetno žele.
Iz šolskega poslopja se je usula gruča otrok. 2iv žav, kričanje, prerivanje. Fantki, deklice - reka mladega življenja, ki se razhaja v bližnje ulice.
Po ulici gredo tri deklice in se drže pod roko. V prosti roki je šolska torba. Čebljajo in se smejejo. Tretješolke so. Koliko zanimivega in skrivnostnega se morajo še pomeniti.
Pa pove ena: „V parku je pa sneg!"
In že so vse tri istega mnenja: ..Gremo v park!"
Velike so že. Ne bodo se kepale. Toda sneg bodo prijele v roke, prav gotovo. Čebljajo - se smejejo. Sproščene so. Težko je bilo sedeti šest ur v šoli in slediti profesorjem. Toda sedaj so proste, pljuča vdihavajo čist zrak, so že v parku, sneg, beti sneg leži po tleh. Pozabljena je šola, pa tudi čas, ki neverjetno beži.
Doma gleda oče na uro.
„Kje je Meta? Ura je pol osmih in je še vedno ni domov! Ali ti kaj paziš, kod hodi?"
Mama je nervozna. Kod hodi otrok! Oče se bo zopet jezi). Seveda, boji se za dekle. V najbolj neumnih letih je. In zunaj je tema. Večer je.
Resnica o koščku kruha
„Ne vem, zakaj me ne pripravljajo vsak dan?" se je spraševala potica. „Ob rojstnem dnevu me vedno hvaiijo, kako sem dobra. Da, misiim, da sem najboijša stvar na svetu!"
„Poznam tvojo dobroto. Zeio draga je," ji odvrne kruh. „)n tudi če ne bi bila, bi se te kmaiu vsi prenajedii. Presiadka si. Za košček kruha pa se ijudje že tisočietja borijo vsak dan. Zato mene cenijo boij kot vse siadke dobrote sveta."
Meta pride domov vsa razigrana in vedra. Lepo je bilo v parku in tako lepo so se po-razgovorile.
„Kod si pa spet hodila? Kaj se je pouk tako zavlekel?"
„Oh ne, očka, v parku sem bila z Milico in Majdo, ti ne veš, kako krasno je bilo ..."
Meta je utihnila sredi stavka, ko se je zazrla v mrki očetov obraz. Tudi v njenih očeh je ugasnila luč.
Nato je sledila dolga očetova pridiga! Še mama je pritožila svoje, ker se je bala, da ji bo drugače očka očital, da daje Metki potuho.
Metka se je poskušala zagovarjati. Saj ni naredila nič hudega.
„Bodi tiho in ne ugovarjaj!" jo je ustavil oče. „Takoj po šoli moraš priti domov, si razumela! Pa še enkrat: ne zvoni z jezikom."
„Le kdaj bom potem šla v park," misli Meta, ki je previdno utihnila. ..Dopoldne se bom učila, popoldne je šola in očka nikoli ne utegne, da bi šel z menoj, mamica pa tudi ne. Sicer me pa tako vedno le zmerjata, saj nikoli ne naredim nič prav."
Metka je žalostna. Hitro povečerja in gre spat. Preden zaspi, pa misli na prijateljice in pogovore z njimi. Obraz se ji zjasni, jutri bo zopet z njimi.
Drugi dan v šoli ne misli več na očkove pridige. Po šoli gredo po ulici in se drže pod roko Metka, Milica in Majda, tri dekletca, polna življenja in željna življenja.
„Ste videli slike novega filma? Krasne so."
..Pojdimo jih gledat."
2e so zavile v mesto, pozabljen je dom in čas.
,,Kaj Metke še ni iz šole?"
Očka je siten in nataknjen. Tudi on je utrujen. Pošteno bo nahrulil hčerko in prepričan je, da ima prav.
,,Kod si pa spet hodita?"
Metka za hip okleva. Nato pa gladko odgovori: ,,Veš očka, imeli smo matematični krožek, saj veš, kmalu bomo pisali nalogo, pa je profesor tako prijazen, da nas po pouku še uči. Če nočeš, pa drugič ne pojdem zraven."
,,Ne, ne, če se učiš, je že v redu," gode očka, Metke ne ozmerja kot prejšnji dan.
Mama vzdihne olajšano. Ne bo prepira. Metka ugotavlja pri sebi. ,,Ne povej resnice, pa ne boš ozmerjan. Odrasli me tako ne razumejo!"
Ko se prvim jutranjim žarkom umakne sivi decembrski mrak, huškne izpod strehe mata, komaj vidna senca — palček! S premraženimi nožicami se je komajda obdržat na okenski potici. Njegove črne očke strmijo skozi teske-tajoče se okensko stekto, prevtečerio s tanko tedeno ptastjo. Ko se je frfotaje z tačnim ktjunčkom nekajkrat zaletel v steklo, so se zasvetite oprezujoče dečje oči v kuhinji, kjer je v šteditniku že prasketat ogenj in jo ogrevat. Ročica je segta po ktjuki, korak je bit ne-stišen, a patČek je že zopet odtetet pod streho, na okensko potico se je iz drobne pesti usuto semenje, pomešano s krušnimi drobtinicami. Obrazek, ki se je tiščat stekta, je zopet izginit. Ko je na goti poledeneti vejici zaščinkata črno-pisana sinica, je patček že zopet stopicat po okenski potici in zobat, zobat. Skozi rahto priprto okno je smukni) v prostor med oknom. Tu je bito topto. Naščeperit se je in se stisnit v kot. Na potici pa je že brskata po semenju sinica, odtetavata in se zopet vra-
Pametne mis!i
#	Izogibajte se kozla od spredaj, konja od zadaj, zlega človeka pa od vseh strani.
#	Kdor veliko govori, tisti aii veliko ve, aii pa iaže.
#	Poštenost je edini denar, ki povsod veija.
#	Česar človek ne razume, tega se boji.
#	Modrost ne izvira toiiko iz razuma, kot iz srca.
čata. Ulični hrup je ni vznemirjat, bita je tač-na. Na žtebu visoke sosednje hiše pa so se stiskati premraženi gotobi in tiščati gtave pod perutnice. Na potedenetem dvorišču so težah zmrznjeni odpadki žgancev, ki jih, čeprav tačni, niso mogli sktjuvati.
Po zasneženi cesti, ki se je vita iz mesta med betimi travniki in potji, so se preganjate sive vrane in krakajoč stikate po zmrznjenih odpadkih, se dvigate in posedate po brnečih tetefonskih žicah. Na potju pa se je ob zamreženem drevesu stezat zajec, a njegovi močni zobje so grizti te v mrzto, trdo žico. Za vasjo se je izgubtjata cesta v zasneženem gozdu, ki mu ni bito videti konca. Pod širokimi povešenimi vejami stare debete smreke je težato raztreseno seno. Srnjak se je vsak dan prišet najest pod to smreko, kjer ga je vedno čakato seno, ki ga je prinašat skrbni gozdni čuvaj. Njegove stopinje so se križate s števitnimi sledovi fazanjih nožič. Tudi fazni, ki so najraje posedati po nizkih vejah, so našti dovolj gozdnega semenja in ga detiti s potepuškimi rumenimi strnadi, ki so kaj radi brskati po novem pršiču. Med rogovitami Se je v ostrem vetru rahto pozibavato zaprto veveričje gnezdo, kjer je mata košatorepka ob obilni zatogi tešnikov in češarkovih zrn čakata topte pomtadi.
Ob samotni kmetiji so zmrznjeno snežno skorjo zaman ktjuvate premražene in lačne jerebice, dokter niso odkrite priprtega skednja in druga za drugo smuknite vanj. Na tteh je bito potno odpadtega zrnja. Pod senikom so brskati po tteh ščinkavci in se poditi za vedno tačnimi vrabci, ki so vse teto domovati na kmetiji. Na stemenu pa je naščeperjen poseda! gotob in Strmet v megteni zimski dan.
V/ar/o F;rw
Domna je vrtnarski šef napotil k imenitni hiši na drugem koncu mesta. Ni bilo govora, ali bo našel tja. Bo znal izvesti, kar mu je bilo naročeno? je zaskrbelo Domna. Z nemščino pri njem ni bilo daleč. Vseeno pa je našel po daljšem iskanju in vpraševanju zaželjeno vilo v nepoznani mestni četrti.
Ko je zgolčal hišni, čemu je tukaj, ga je priletna ženska s pojočo rožanščino spravila v vilo:
,,Le kar naprej. Tu notri malo posedite, pa počakajte, da pride gospa. Vsakčas mora biti tukaj. Saj je omenjala nekaj o novem vrtnarskem pomočniku in o poti na pokopališče v Trnjo vas ..."
Domen je ugovarjal, da ne tja, ampak na Annabicht. Zenica mu je blagohotno pojasnlia, da se po starem reče prav tistemu Annabichlu Trnja vas. Spet sem se naučil nekaj slovenskega sredi Celovca! si je mislil Domen.
,,Kar brez skrbi posedite. Nič se ne begajte, ko igra Justina na klavir. Ne boste je motili. Ona tako rada muzicira, da je kaj."
In že je stal mladi Ojstrojčan v gosposki sobi.
Nekaj hipov nepremično postoji. Začudeno si ogleduje neznano okolje. Polsvetloba ga spočetka omamlja. Razkošne okenske zavese visijo kot otrpneli svileni slapovi do žametnih tal. Takega pohištva še ni videl. Kako tudi, saj se mu je doslej odvijalo življenje več ali manj v enoličnih, skromnih kmečkih in kočarskih bivališčih ali srednjih tr-žanskih stanovanjih. Skrivnostno ga obide nepoznani svet. Tudi vedeti ne bi mogel, čemu je treba toliko opreme po sobi, ki ne more biti ne kuhinja ne izba ne spalnica.
Ko je zašuštelo nekaj s papirjem, je uzrl v najsvetlejšem kotu salona človeka, ki je sedel ob neki čudni temni omari.
Domen je pomislil na cerkvene orgle, ko je ugotovil tipke na glasbilu. V tem hipu je začela gospodična spet
igrati na pianino in se vsa poglobila v očarljivo glasbo.
Domen je stal. Ni se vedel kam djati. Takoj pa ga je prevzela klavirska glasba. Zamaknjen je stal in se predajal doslej nepoznanim sladkostim, ki so jih dekletovi prsti izvabljali glasbilu.
Potem se je Justina prekinila. Vstala je, odstrla okno do kraja. S toplim, prikupno nizkim glasom se je začela opravičevati zaradi pol zatemnjene sobe in se kretala, kot da se srečuje z dobrim znancem.
Domen je povedal na svoj način, zakaj je tu. Ona mu je prišla na pomoč, skočila po stol in ga z ogrevajočo prijaznostjo povedla k sedežu. S keksi mu je postregla.
,,Vam glasba kaj pove?"
,,To je nekaj ... saj ne znam povedati ..."
,,Z besedami je težko pojasniti, kar glasba izpoveduje."
,,Jaz sem s podeželja. Le cerkvene orgle poznam in godbo na pihala, pa domačo harmoniko, citre, kitaro."
,,lgrate tudi kak inštrument?"
..Imam svojo trobento, a ne pridem naprej, ker se le sam učim."
..Gotovo boste našli tukaj v mestu kako možnost, da se ipopolnjujete in da vas vzamejo v godbo. Bi vas to zanimalo?"
..Seveda bi. Sem šele nekaj tednov v Celovcu. Morda bo res počasi kaj ..
Justina se je vrnila k pianinu in zaigrala nekaj taktov vrtavega StrauBovega valčka. Potem se je prekinila na mah. Zdajci je sunkovito zapletla prste v Schubertovo mojstrovino Nedokončane. In tudi tukaj je kar naenkrat prenehala. Zavrtela se je s stolom k Domnu.
On je videl, kako se ji iskrijo oči. Skoraj tako kot Minki, kadar je govorila v goreči resnicoljubnosti. Domen se je v dno srca vznemirjal.
še drugo okno je odstrla. Soba je dobila nov blesk in
drugačne dimenzije. Domen se je preočitno pasel z očmt naokrog. Vmes se je ozirat pobalinsko plaho na lepotico, ki je drsela živahno sem ter tja, tam nekaj premaknila,, tu nekaj potipala.
,,Jaz sem zaljubljena v glasbo, zlasti v klasično!"
Njeno navdušenje je bilo preočitno. Imenovala je slavna imena velikih umetnikov. Obožuje njihova dela! Gori zanje! Vidi se na njej. Sliši se iz njenega prekipevajočega glasu. Gori iz njene telesne lepote! Prav nič ni motilo gospodične Justine, ali ve preprosti človek kaj o Haydnu, Mozartu, Schubertu, Beethovnu. V velikem zanosu niti ni vprašala, kdo jo posluša. Podzavestno pa je slutila, da ima ta človek v sebi nekaj, kar je v zvezi s skrivnostmi g!asbe. Ni važno, kdo je, kaj je. V človeku so ali niso predpogoji v duši za sprejem glasbe.
Spet je nekaj zaigrala, nato je rekla:
,,Rada bi vedela, kaj misli človek prvič, kaj občuti ob prvem doživljaju glasbene umetnije ..."
,,Če bi rekel, da je lepo, je še vse premalo. Povrhu ne znam toliko nemško povedati. Pri nas govorimo le pa domače, slovensko."
..Povejte po svoje. Glasba ne pozna jezika, glasba je vse več kot izraz besede. Najbolj intimno pa se človek zna le v materinščini izpovedati."
Nadaljeval je v posrečeni mešanici obeh jezikov.
,,Prav glasba je tista nadzemska sila, ki brez besed najde stik do človeškega srca. Glasba pa je tudi tisto, kar ne razlikuje ljudi po govorici."
Domnu se je kar samo od sebe pritrjevalo. Lepotica se je stopnjevala v tako intimno izpovedovanje kot še nikoli. 2ato je zabredel Domen v opojne občutke. Kaj bi raje užival: lepotičine poglede in njen negovani obraz ali glasbo, ki so jo pričarali živahni prstki iz pianina...
fDa/je pr;Z70(/n;;č)
NA F!LMSKEM PLATNU BO ZAŽIVELA:
„Dražgoška bitka"
piamen upora sredi okupirane Evrope
Med števiinimi bitkami narodnoosvobodiinega boja jih je nekaj, ki so že zdavnaj preraste v iegendo. Tako med pojme, ki so povezani z najsiavnejšimi boji siovenskih partizanov, sodijo Pohorski bataijon, pohod X!V. divizije na Štajersko, Jeienov žieb — pa tudi Dražgoška bitka, ki je biia visok piamen upora sredi okupirane Evrope.
Prav ta bitka pa bo zdaj zaživeia tudi na fiimskem traku. Sioven-sko fiimsko podjetje Viba-fiim je namreč po večmesečnih pripravah začeio uresničevati projekt, ki bo po vseh predvidevanjih dosiej največji siovenski fiim o narodoosvobodiinem boju. Pričai bo o pre-tresijivem dogodku iz zgodovine NOB, ki je bi) zeio pomemben za vsespiošno narodno vstajo proti okupatorju.
Znani slovenski partizanski pisatelj Ivan Jan je v svoji knjigi „Draž-goška bitka" takole opisal ta dogodek:
Proti koncu leta 1941 so imeli partizani za sabo že več uspešnih spopadov z Nemci. Majhne skupine partizanov so okupatorja zalo uspešno napadale iz zased. Partizanska taktika, udari hitro in izgini, se je izredno obnesla. Omajan je bil mit o nepremagljivosti nemške vojske. Samozavest pa je rasla z vse večjim številom partizanov. Slišale so se tudi vesti iz ruske fronte, kjer so Nemci doživ-ijali večje vojaške neuspehe in izgube. Takrat je vodstvo slovenskih partizanov sklenilo, da se zbero v večjem številu v vasi Dražgoše na Gorenjskem. Dražgoše so izbrali zaradi svoje že naravne obrambne lege, vsa je namreč s strmim bregom prislonjena na južno stran pozimi skoraj neprehodne Jelovice.
Na novega leta dan 1942 je bil v vasi zbran ves Cankarjev bataljon, ki je štel okoli 200 borcev. V takšnem številu ni bilo nikoli to-iiko partizanov skupaj. Bili so dobro oboroženi in preskrbljeni z
*++++++++++++*+*++++++++++++++++++**
Zvezni kancier Kreisky...
tudi biti navzoči pri diskusiji, so Kreiskega napadli zaradi njegovega podpiranja Robakove skupine, ki se odkrito priznava k asimilaciji in s tem aktivno raznaroduje gradiščanske Hrvate. Kreisky je Ro-baka zagovarjal kot „v redu moža", -čeprav se v manjšinskem vprašanju ne strinja z njim.
Konkretni rezultati diskusije so bili: kancler Kreisky še naprej jaha svojega konjička — manjšinske sosvete; Kreisky zagovarja pravico do asimilacije. Bolj pozitivno je dejstvo, da je gradiščanskim Hrvatom obljubil povabilo na podoben razgovor kot s koroškimi Slovenci. Prav tako pa je bil sam od sebe pripravljen, da po novem letu pride na ponovno diskusijo v Klub.
Na zaključku je še ugotovil, da bo zdaj laže odgovarjal raznim njegovim nasprotnikom, češ da se pogovarja s tremi, štirimi ekstremisti, ki nikogar nimajo za seboj. Diskusija v Klubu slovenskih študentov mu je — kot je ugotovil -pokazala, da predstavniki koroških Slovencev s svojimi zahtevami nikakor niso sami, temveč da za njimi stoji veliko število ljudi.
Svoja stališča so študenti obrazložili tudi v posebni pismeni izjavi, ki so jo kanclerju izročili ob zaključku sestanka.
hrano. Razpoloženje med borci je bilo izredno. Počutili so se izredno močne in prav nič se niso bali Nemcev. V vasi so seveda vsak dan prirejali mitinge, ki so jih obiskovali vaščani in na ta način spoznavali partizane. Mnogi so jih namreč takrat prvič videli. Komandant Stane Žagar je imel veliko govorov na mitingih, na katerih je Dražgoše med mnogimi navdušenimi besedami imenoval partizansko državico ali Dražgoško republiko.
V vasi je bilo kulturno, politično in vojaško življenje izredno aktivno. Neprestano se je nekaj dogajalo. Partizani so postajali z dneva v dan vse bolj prepričani v svojo moč, razpoloženje med borci je bilo zares odlično. Vaščani so se sicer bali groženj Nemcev, da bodo vsakega, ki skriva partizane ali z njimi sodeluje, najhuje kaznovali, štab Cankarjevega bataljona je do-
volil vaščanom, da so partizane prijavili nemški komandi in si s tem zagotovili, da Nemci ne bi izvajali zločinov nad vaščani. Partizani so vedeli, da bodo Nemci zvedeli o njihovem bivanju v Dražgošah zelo kmalu. Niso se jih bali. Sklenili so, da se spopadejo in da branijo vas. Bili so dobro oboroženi in razpoloženje je z dneva v dan naraščalo, z njim pa tudi samozavest.
Tako so pričakali napad Nemcev 9. 1. 1942. Nemci so napadli z vseh strani z vsem mogočim orožjem. Tri dni je trajal srdit in težak boj. Bičkova skala je postala legendarna za dražgoško bitko, ki se je po tej borbi poimenovala po bratih Bičkih. Številne premoči partizani niso zdržali, umaknili so
se na Jelovico z mnogo manjšimi izgubami, kot jih je imel sovražnik. Vaščani so upali, da bodo Nemci držali besedo, da jim ne bodo nič storili. Vendar so se nad njimi strahovito znesli. Enainštiri-deset vaščanov so pobili na grozovit način, mnoge so odgnali v taborišča, vse hiše v vasi požgati in izropali. To je bilo eno najbolj prizadetih naselij v drugi svetovni vojni.
Tudi domačini se spominjajo tistih strašnih dogodkov:
Tisto leto je bil hud mraz in meter visok sneg je bit vse naokrog. Na Silvestrovo so prišli „gošarji", tako so imenovali takrat partizane. Vprašati so, če lahko prespijo pri nas v vasi. Odgovorili smo jim, da lahko, če ne bo Nemcev. Strah nas je bilo Nemcev, med ljudmi so krožile govorice o njihovih zločinih.
V	vseh hišah v vasi so se naselili partizani, toliko jih je bilo. Skoraj nismo mogli verjeti, koliko jih je. In kako so bili oboroženi, kot prava vojska. Prijetni in korajžni fantje so bili. Kmalu so v vas začele prihajati novice, da Nemci vedo, kje so in v dolini pod nami se je začelo zbirati nemško vojaštvo. Napetost in strah med vaščani je rasla.
V	petek zjutraj, ko se je zdanilo, je počilo. Tam čez globel so streljali tudi s topovi. Bilo je zelo hudo in tako je bilo vse tri dni. Če se je na primer na vrtu z drevesa sa-
mo malo usul sneg, je bilo takoj tisto mesto zasuto z granatami. Vaščane sosednjih vasi so Nemci prisilili, da so jim s sanmi v hrib vozili strelivo.
Ko silovitega pritiska le ni bilo moč več zdržati, so se partizani umaknili na Jelovico. Zaradi majhnih otrok in hudega mraza nismo mogli nikamor. Čakali smo, stisnjeni v kotu kleti. Sunkoma so se odprta vrata in noter je planila grozeča postava v beli obleki in z avtomatom v roki. Vpitje: „Bandi-ti, marš!" Otroci so jokali, tresli smo se od groze, nismo vedeli, kaj bodo storili z nami, ali nas bodo pustili žive. Pred vrati je bilo Nemcev še več. Od vsepovsod je bilo slišati jok. Hiše so zagorele. Nikoli ne bom pozabil, kako je žena ko-
maj utegnila zaviti v staro rjuho najmlajšo Minko, ki je imela šele pol leta. Dekletce je bilo premra-ženo, saj je bilo več kot 20 stopinj pod ničto. Seveda se je prehladila in kasneje od izčrpanosti tudi umrla.
Vse so nam pobrali, ostalo nam je samo nekaj cunj, ki smo jih imeli na sebi. Odgnali so nas v dolino in od tam v Šentvid pri Ljubljani. Tam so me ločili od družine in me poslali v nemška taborišča Dachau, Mauthausen. Veliko sem pretrpel. Dolgo je že od teh strašnih časov, spominjam se jih le še, kot da so bile zelo hude sanje...
Te „hude sanje" bodo zdaj zaživele na filmskem traku. S pripravami so začeli že sredi leta. Predvsem so morali postaviti nove „Dražgoše", kajti današnja vas ni več takšna, kot je bila takrat, ko so jo Nemci požgali. Če bi snemali na istem mestu, bi bilo potrebnih preveč posegov arhitekture, zato so se odločili, da poiščejo drug kraj, kjer bi postavili ..filmske" Dražgoše. Po dolgem iskanju so se odločili za vas Podlonk, ki teži v bližini Dražgoš, približno na isti višini in ima isto lego na strmem bregu. Tam so zrasle „nove" Dražgoše: hiše, cerkev in pokopališče — vse iz tramov in lat, lepenke in prebarvane vrečevine, vendar tako podobno originalu, da naključni popotnik, ki bi zašel v samotni zaselek pod Jelovico, sploh ne bi uganil, da so vse to le kulise, ne pa stoletja stara vas. Vsega so v Podlonku zgradili 15 večijh objektov. Zelo težavno je bilo delo na Bičkovi skali, ki je 15 metrov visoka in zelo ozka ter spada med najbolj zahtevne objekte. Najtežja naloga pa je bila cerkev, ki je visoka 27 metrov in nima nobene železne konstrukcije.
Na tem in na številnih drugih prizoriščih bodo v prihodnjih mesecih snemali film ..Dražgoška bitka". V tem doslej največjem slovenskem televizijskem filmskem projektu bo 280 večjih vlog in poleg teh še 200 manjših, v največjem množičnem prizoru pa bo nastopilo okoli 800 statistov. Za televizijo bodo izdelali 8 nadaljevanj po 60 minut, istočasno pa bodo posneli tudi celovečerni film.
Poleg mogočnega spomenika, ki so ga v Dražgošah ustvarili arhitekt Boris Kobe. kipar Stojan Batič in slikar Ive Šubic, bo tudi film ..Dražgoška bitka" pomnik slovenskemu partizanstvu — spominjat bo na enega izmed legendarnih bojev v okviru junaške narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda.
K"j'ga
najtepše dari!o
Ko boste za biižnje praznike izbirati dariia za svoje sorodnike in prijateije, pomisiite, da je najiepše dariio dobra knjiga. Knjigarna „Naša knjiga" v Ceiovcu ima bogat izbor siovenskih knjig z naj-raziičnejših področij in za vse kroge bratcev. Če pa se ne morete odtočiti za eno aii drugo knjigo, iahko dobite tudi DOBROPiS v zažeijeni višini, za katerega bo obda-rovanec potem iahko sam izbira) knjige po svojem okusu.
Obiščite knjigarno „Naša knjiga", ki je pred prazniki ceiodnevno odprta tudi ob sobotah.
iz bogate zaioge pa navajamo tukaj ie majhen izbor.
*	SVETOVNE PRAVLJiCE,
ilustr., kart.,	sii.
tri knjige skupaj
704 str.	547.-
*	Grimm: MiZiCA POGRNi
SE, pravljica, barvna slikanica, kart.	47.—
*	ZVEZDNA DEKLiCA, pripovedka, ilustr.,
240 str., pl.	89.-
*	Andersen: VŽiGALNtK,
pravljica, barvna slikanica, kart.	40—
" PRAVLJiCE JUGOSLOVANSKA NARODOV, tri knjige skupaj 690 str., ilustr., kart .	547.—
GRAMOFONSKE
PLOŠČE
*	DEČVA Z OBiRJA
Obirski ženski oktet 130.-
*	MAVRiCA, ansambel Lojzeta Slaka, 2 plošči 120,-
*	KOROŠKA RODNA PESEM
mešani in moški zbori naših SPD	110 —
*	ZABUČALE GORE, vokalni kvintet Gorenjci 80 —
*	LOVSKE LAŽi, ansambel bratov Avsenik 110.—
*	PRAVLJiCE NA PLOŠČAH
Grdiraček, Slavec, Svinjski pastir, Lonček kuhaj, Pravljica o zlatih jabolkih, Zgodba o oblačku, Mojca Pokrajculja, Erazem in potepuh,
zbirka 8 plošč 224.—
Posamezne knjige in piošče dobite aii jih naročite v knjigarni
„Naša knjiga"
Ceiovec, Pauiitschgasse 5—7
VCEPČCVCtMJC ...
jNg&JjfMnjf z 2. .strani')
skrajšana od šest na pet tet, medtem ko bo davčna olajšava od 1. 1. 1980 dalje znašala le še 10 "/n. Letos znaša ta olajšava še 17 "/o, zato vsakomur priporočamo, da izkoristi prihodnja dva tedna in se še do konca leta 1979 odloči za stanovanjsko varčevanje, ki je še vedno najbolj donosna oblika varčevanja. Poleg že omenjenih ugodnosti nudi stanovanjsko varčevanje namreč donos v višini 8,5 "/o medtem ko se varčevanje z vrednostnimi papirji obrestuje z 8 "/o, pri navadnem premijskem varčevanju pa znaša donos 7,5 "/o.
V prihodnjih dneh vam bodo POSOJILNICE še posebej na razpolago s podrobnejšimi nasveti in pojasnili. Izkoristite to priložnost in se oglasite pri domači POSOJILNICI.
In še ta nasvet: Letko otroka se izteka. Še imate možnost, da sklenete za vašega otroka posebno pogodbo — zbrani denar bo prišel prav bodisi za izplačilo dote, za študij ali za poklicno izobrazbo vašega otroka.
Na vsak način pa vam svetujemo, da se zglasite pri domači POSOJILNICI!
Praznik prosvete v Ptiberku...
razmah — 1973 se ustanovi Oder 73, ki se je predstavit z nekaj nadpovprečnimi uprizoritvami, nadalje še Mešani pevski zbor .Podjuna", (medtem samostojno društvo), mtadinska (otklorna skupina, glasbeno pa se mladina uri v Olasbeni šoli, za katere ima sedanji predsednik J. Hudi največje zasluge in ki je tudi s svojo soprogo Anito pripravil levji delež nedeljske uspele praznične prieditve. Globoke korenine so vzbrstele in rodile bogate sadove zveste dediščinam pliberških društvenih prednikov. Za zaključek bi povzeli nadaljnje geslo društva, s katerim želi hoditi uspešno pot v bodočnost (povzeto po Aniti Hudi, ki je pripravila povezovalni tekst za to proslavo in ki je naštudirala z mladimi prosvetaši posredovanje le-tega): .Kultura, prosveta ne pozna meja, združuje srca, v pesmi, besedi, jih povezuje in krepi v prijateljstvu. Naj krepi tudi sožitje med narodi." Naj povemo še, da so program sooblikovali Moški pevski zbor .Edinost" pod vodstvom Folteja Hartmar.na in Mešani pevski
zbor .Podjuna", ki ga vodi Oton Wuf-te. Oba zbora sta prijetno presenetila in jih lahko uvrščamo med koroške vrhunske zbore in si jih želimo čimveč-krat slišati. Za presenečenje pa so poskrbeli tudi fantje z libuških poljan, ki so prav za to priložnost postavili na noge svoj pevski zbor, ki ga vodi mladi Košutnik Janez iz Libuč. Oder 73 pa je predstavil Franc Kvežnik .z višjo matematiko ljudskega štetja posebne vrste". Najzaslužnejšim članom društva je predsednik Hudi podelil ob tem jubileju posebna priznanja oz. zahvalne listine.
Čestitkam društva so se poleg predsednika SPZ še pridružili v imenu Skupščine Kulturne skupnosti Prevalje piot. Janez Mrdavšič, predstavnik DPD .France Prešeren" iz Vojnika, DPD .Svoboda" iz Prevalj, Kult. skupnost Ravne na Koroškem ter drugi, ki tesno sodelujejo z društvom v Pliberku. Vsi so naglašali želje po nadaljnjem in še uspešnejšem sodelovanju. Mi pa .Edinosti", da bi še naprej bila prisotna v kulturnem življenju koroških Slovencev na vseh področjih.
Pomagajte pomagati!
Nabiratna akcija Voikshiite za potresnike v Črni gori
Avstrijska karitativna zveza Volks-hilfe (ljudska pomoč) je aprila in avgusta meseca izvedla nabiralno akcijo za potresnike v Črni gori. Namen te dobrodelne akcije je bil v Baru zgraditi otroški vrtec. Akcija, kateri sta se pridružila tudi avstrijska zvezna vlada in industrijski koncern VOEST je dobro uspela, tako da je gradnja otroškega vrtca v Baru zasigurana. Tej akciji se je pred nedavnim pridružila tudi sindikalna zveza, ki je prav tako sklenila podariti Črnogorcem otroški vrtec in sicer v nekem drugem kraju.
Pred kratkim so bili v Črni gori v Baru predstavniki ..Volkshilfe" in VOEST, da se konkretno pogovorijo o gradnji obeh otroških vrtcev. Ob tej priložnosti so ugotovili, da je pomoč potresnikom še vedno zelo potrebna. Pod tem vtisom je ..Volkshilfe" star-tala novo akcijo z naslovom „Streha nad glavo". V okviru te akcije zbira denar za montažne hiše, ki stanejo 150.000 šilingov komad. Zvezna vlada je pripravljena vsak zbrani šiling podvojiti, tako da bo cena montažne hiše za Volkshilfe znašala zamo 75 tisoč šilingov. Volshilfe je startata zbiralno akcijo v sporazumu z zveznim kanclerjem dr. Brunom Kreiskim v okviru zveznega kongresa socialistične stranke in na predhodnih konferencah žena in zvezne izobrazbe. Delegati so to akcijo vzeli zelo resno in zbrali kar 82.000 šilingov. Njim velja posebna hvala ustanove Volkshilfe, saj so omogočili postavitev nadaljnjega poslopja v Baru v črni gori.
Volkshilfe — Ljudska pomoč — pomagajte pomagati! Poštna hranilnica PSK - konto št. 7,750.009
V	A B IL O na
5. NOVOLETN! MEDNARODNt NAM!ZNOTEN!ŠK! TURN!R
ki ga prireja dne 6. januarja 1980 športno društvo v Seiah pod pokroviteijstvom Slovenske športne zveze v Ceiovcu
V	Seiah se bo v nedeijo 6. januarja 1980 tekmovato v 3 skupinah:
V	skupini A tekmujejo moški igraici iz inozemstva in igraici, ki tekmujejo v koroškem prvenstvu.
V	skupini B tekmujejo moški igraici, ki ne tekmujejo na koroškem prvenstvu, in šoiarji (brez inozemske udeiežbe).
V	skupini C nastopajo dekieta (tudi inozemska udeiežba).
Otvoritev Novoietnega namiznoteniškega turnirja bo v nedeljo, dne 6. januarja 1980 ob 11.00 uri v farni dvorani v Seiah.
Prijave se pošijejo do 4. januarja 1980 z oznako A, B aii C na nasiov: Mirko Oraže, Seie-cerkev 7, A-9170 Borovije/Feriach izžrebanje tekmovaicev bo 5. 1. 1980 ob 20.00 uri v farni dvorani v Seiah.
Vodstvo turnirja: Mirko Oraže Giavni sodnik: funkcionar ŠD Sete Prijavnina: za A in C skupino S 25 — za B skupino S 20.—
igra se po iziočiinem sistemu (praviinik avstrijske namizno-tenikše zveze)
Nagrajevanje siedi po finainih tekmah.
Pripravijene so iepe nagrade.
Tekmovaici tekmujejo na tastno odgovornost.
ŠD Seie
Siovenska športna zveza
Em
harter
Wintey
wartet auf viele Opfer der jugoslawischen Erdbebenkatastrophe des heurigen Som-mers. Damit sie noch vor Einbruch der Kalte eine Unterkunft finden, brauchen sie jetzt unsere Hilfe.
Aktion DACH OBERM KOPF
der Osterreichischen Volkshilfe
Postsch.-Kto.7750 009 Wir besorgen Hauser fiir die Erdbebenopfer. Helfen Sie uns helfen!
Rožek
Na predvečer švetega Miklavža je naš župnik Nika Markti obhajat 00-ietnico :voje iivijenje:ke poti. Nad 30 iet je župnik v naši fari, tako da ga imamo za Rožana pa čeprav je po rodu Podjunčan. Najboij zvesti so mu pač pevci, ki pridno pojejo v cerkvi. Se nikoii ni biio siišati tako lepega petja v cerkvi in iz tako miadih grl, kakor zadnja leta, kar našega župnika navdaja še z posebnim veseijem. tn ker to naši mladi pevci vejo, so mu za 80-ietnico pripraviti tudi dostojno siovesnost v obiiki pevskega nastopa. Miadi pevci pod vodstvom magistra Aieksa Schusterja so jubiiantu na čast zapeli vrsto pesmi in mu tako res napraviti vidno veseije.
Stevitnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Siovenskega vestnika z žeijo, da bi bil srečen in zdrav in še dolgo med nami.
VABILO
Ob izidu trojezične zbirke poezij in grafik „KRAS" Srečka Kosovela in Lojzeta S p a c a I a bo
predstavitveno srečanje
na katerem bodo poleg predstavnikov obeh založb in slikarja Lojzeta Spacala prisotni še prevajaici Kosovelove poezije v nemščino in italijanščino Helmut S c h a r f in Andrej Kokot ter Luciano M o r a n d i n i in Marino Vertovec, avtor spremnega eseja Ciril Zlobec, likovni opremljevalec Kiavdij Palčič in urednik zbirke Marko Kravos.
KRAS kot vir Spacalovega umetniškega doživljanja pa bo predstavil tudi Sergio S e r g a s
s pretivajočimi se dijaprojekcijami
Predstavitev bo v sredo 19. decembra 1979 ob 18.00 uri v dvorani „Auia slovenica v Celovcu, Paulitschgasse S—7.
Prisrčno vabljeni!
Založniška in tiskarska družba Drava	Založništvo tržaškega tiska
Celovec — Borovlje	Trst
Slovenska prosvetna zveza Celovec
^ A V S T R ) J A 1
PETEK, 14. 1!.: 7.00 Za pred šolske otroke — 7.30 Ruščina — 10.00 Tempe!, cerkev in mošeja — 10.30 TV kuhinja — 10.55 Klub seniorjev — 11.35 Vrtnice v jeseni — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Dobri prijatelji — 17.30 Slike naše zemlje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Muppet-show — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi
—	17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki
—	20.15 Strah — 21.20 Zabavna oddaja z dunajsko noto — 22.10 šport — 22.20 Nastajanje in umiranje.
SOBOTA. 15. 1!.: 15.35 Takšen neotesanec
—	17.00 Risanje, slikanje, oblikovanje —
17.30	Pinocchio — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads —
17.00	Slike iz Avstrije in Južne Tirolske —
17.30	čas v sliki in šport — 20.15 Glasba je adut — 22.00 Šport — 22.20 TV pogovor
—	23.05 Poročila.
NEDELJA, 14. U.: 11 00 Ura tiska — 15.20 Stric Filser — najnovejše pobalinske zgodbe — 16.45 Ena, dva aii tri — 17.30 Maii jelen — 17.40 Otrokom za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 Pregled sporeda
—	18.30 Srečanje med živaljo in človekom
—	17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Adventni pogovor — 17.30 čas v sliki — 17.50 Šport
—	20.20 Grofica s sadnega trga — 22.00 Iščemo prominentnega pisatelja — 22.15 Poročila.
PONEDELJEK, 17. U.: 7 00 Za predšolske otroke — 7.30 Biotehnika — 10.00 Angleščina — 10.30 Takšen neotesanec — 17.00 Za predšoiske otroke —	17.25 Zgodbe o
igračkah — 17.30 Lov na luno — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Živali pod vročim soncem — 18.25 Pregled sporeda —
18.30	Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki — 20.15 Ponedeijski šport — 2105 Rumpole, odvetnik za kazniva dejanja — 21.55 šport.
TOREK, 18. 1!.: 7.00 Za predšolske otroke — 7.30 Angleščina za začetnike — 10.00 Snov in prostor — 10.30 Polkovnik Redi —
17.00	Za predšoiske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Fay — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki — 20.15 V središču — 21.00 Neredni spomini Eiisabethe Bergner — 21.50 Videoteka.
SREDA. 17. 1!.: 7.00 Oddaja z miško —
7.30	Dežela in ljudje — 10.00 Avstrijska jezera in njihov gospodarski pomen — 10.30 Rosie — 17.00 Lev Johartnes — 17,25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Pustolovščine na Rdečem morju — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 17 00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 17.30 čas v sliki — 20.15 Luis Trenker: „Moje gore, moji filmi" — 21.50 ORF potovalna igra — 22.00 Zeli am See: Smuk za ženske.
ŠPORTNI VESTNIK
Smučanje: Zadnji teden se je spet začela borba za svetovni pokal. Medtem ko je Avstrijec Wirnsberger bil na poti k zmagi v smuku, so Se jugoslovanski reprezentantje odtočili za ..nogomet" v snegu. To pa z vso previdnostjo, da se ne bi poškodovali. Naslednjega dne je prišlo do sijajnega uspeha jugoslovanske ekipe v veleslalomu. Najmanj tako čudovita kot je bila ponovna zmaga Stenmarka, je bila tudi demonstracija jugoslovanskega moštva, ki šteje sedaj med najboljše ekipe v veleslalomu sploh. Na drugo mesto za Stenmarkom se je kvalificiral Bojan Križaj, četrto in peto mesto pa sta zasedla Boris Strel in Jože Kuralt. Omembe vredno pa je tudi deveto mesto v drugem tekmovanju Josipa Franka.
Tri dni pozneje, v torek 11. decembra pa je Bojan Križaj ponovno pokazal svoje zmogljivosti s tem, da je za Stenmarkom zasedel drugio mesto v slalomu. Tretje in četrto mesto sta zasedla Frommelt (Liechtenstein) ter Bernardi (Italija), ki je imel od-
športno društvo Peca v Podjuni vabi na
SANKARSKE TEKME v sredo 26. decembra (na Štefanovo) 1979 s pričetkom ob 10. uri v Podjuni (sv. He-ma).
Prijave sprejemamo izključno od 9. do 10. ure na dan tekmovanja. Tekmovaio se bo v petih kategorijah. Pričakujejo vas iepi pokati.
Prijateiji sankarskega športa prisrčno vabijeni!
ličen drugi tek. S 40 točkami zaseda Križaj trenutno 2. mesto v boju za svetovni pokal pri moških. Prvi pa je kdo drugi kot Ingemar Stenmark.
Nogomet: Za Italijo, Anglijo, Nizozemsko, Češkoslovaško in Grčijo so se kvalificirali tudi Španci za evropski prvenstveni turnir 1980 v Italiji. Na Cipru so premagali tamkajšnje moštvo s 3:1 (2:0). Toda pri tej zmagi niso pokazali večje zmogljivosti, kljub temu pa so s to zmago izpodrinili jugoslovansko reprezentanco na drugo mesto, ki pa se s to uvrstitvijo ne more udeležiti turnirja.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 13. decembra 1979
Za 100	din	dobite	57.-	šil.
Za 100	din	plačate	64.-	šil.
Za 100	Hr	dobite	1.50	šil.
Za 100	lir	plačate	1.59	šil.
Za 100 mark dobite	710.50 šil.
Za 100 mark plačate	726.80 šil.
Slovensko kuiturno društvo Giobasnica in Siovensko prosvetno društvo „Edinost" Šte-ben vabita na
LESiČJAKOVO PROSLAVO
ki bo v nedeijo 16. decembra 1979 ob 14.30 uri pri Šoš-tarju v Giobasnici.
Nastopajo: mešani zbor „Pe-ca" iz Giobasnice, moški zbor „F. L. Lesičjak" iz Steb-na pod vodstvom Janeza Pet-jaka in recitatorji.
Prisrčno Miljeni/
Siovensko pianinsko društvo v Ceiovcu vabi na
skioptično predavanje V HRiBiH SE DELA DAN
v petek 14. decembra 1979 s pričetkom ob 19. uri v go-stiini Pri kosi/Sensenwirt na Ravnah pri Rožeku. Predavateij: Franci Kropivnik Prisrčno Miljeni/
Izdajata!], zoložnljk in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 7021 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 32 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
ČETRTEK, !0. 1!.: 7.00 Za predšolske otroke — 7.30 Francoščina za začetnike —
10.00	Obraz stoletij — 10.30 Ko so cveteli mandljevci — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Otroški cirkus Santelti — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi —
17.00	Slike iz Avstrije — 17.30 Čas v sliki — 20.15 Buddenbrooki — 21.15 O umetnikih in njihovih strankah — 22.00 Videotka.
BOŽtČN) BAZAR
v otroškem vrtcu „Naš otrok" v Ceiovcu, Mohorjeva hiša, 10 -Oktober-StraBe 25
v soboto 15. decembra 1979 od 10. do 16. ure. Naprodaj bodo igračne in božični okraski, ki so jih izdetati otroci in starši.
Prisrčno vzt^ljenl/
SLOVENSK)ATLETSKiKLUB vabi v petek 14. decembra 1979 na
B OŽ ) Č N i C O s pričetkom ob 19. uri v go-stiini „Pi8schenberg" na Pie-šivcu pri oz. nad Kotmaro vasjo.
Prisrčno Miljen!/
ZAHVALA Ob priiiki izgube mojega dragega brata
Antona Gri!a
mi je biio od števiinih strani izkazanega mnogo iskrenega sočutja. Zahvaijujem se za vse te izraze sožaija, za vso rajnemu bratu za časa boiezni izkazano zdravniško pomoč, kakor tudi tistim, ki so mi pomagati pri boiniški oskrbi pokojnega.
Zahvaijujem se č. duhovščini z gospodom župnikom dr. Ostravskym na čeiu, posebno pa še č. gospodu dekanu Sriencu za pogrebni nagovor.
Moja končna zahvaia veija vsem obiskovaicem rajnega brata in tistim, ki so ga pospremiti na zadnji poti. Posebna zahvaia še darovaicem vencev, šopkov in duhovnega cvetja, nadaije cerkvenemu pevskemu zboru, takisto moškemu zboru „Trta" in vsem, ki so se pokojnega spomnii) v moiitvi.
Piaznica, dne 25. novembra 1979
ADELA, sestra