Š*- u (1338) NOVO MESTO,
Leto XXVI
četrtek.
13. marca 1975
odlikovan z redom fAbUJGE^ NAROD S SREBRNIMI ŽARKI

Teden dolenjskega cvička
Pomoč v kritičnem času
Zakaj redno obratovanje plinske elektrarne Brestanica šele v aprilu, precej po roku?
En dan izjemne pozornosti do žena in deklet, cvetje in darila, nakupovalna mrzlica mošl^ — vse to je že za nami. Za ženske teče spet vsakdanjik dela, doma in družine, vsakdanjik, v katerem je, upamo, vsaj del tiste pozornosti, ki je vzbrstela na dan, ko je bil pred cvetličarno v Novem mestu narejen ta posnetek. (Foto; Mikulan)
Odkrito, pošteno in enakopravno
Kaj je z Brestanico, smo se spraševali v kritičnih dneh pomanjkanja električne energije? Kombinirana plinskopama elektrarna bi mo^a začeti obratovati z novim letom, pa se napoved ni uresničila. Z rednim obratovanjem lahko računamo šele sredi aprila. Zamuda je res, vendar menijo v Brestanici, da je neznatna in da so opravičila zanjo. Kriv ni samo eden, ker je tudi vzrokov več.
Graditelji so imeli velike težave zaradi izredno slabega vremena, saj toliko deževnih dni že zlepa ne pomnijo. Rok je bil kratek, zelo napet in do sedaj se v Jugoslaviji še ni zgo-
Dolenjska in posavska regija se dogovarjata za tesnejše sodelovanje
ročni razvojni koncept treh občin in poudaril, da pri tem nikakor ne gre za zapiranje območja. V Posavju imajo do sedaj približno 15 integracij z drugimi območji predvsem z ljubljanskim, medtem ko v regiji do združevanja skoraj ni prišlo- (Nadaljevanje na 4. str.)
V Kostanjevici so se 5. marca srečali predsedniki medobčinskih svetov družbenopolitičnih organizacij ter svetov občin dolenjske in posavske regije, da bi izmenjali delovne izkušnje in se dogovorili m skupno reševanje problemov, ki segajo na obe območji. Posvetu je prisostvoval tUM Ludvik Golob, član IK predsedstva ZKS.
Informacijo o načrtih v Posavju je podal sekretar med-
občinskega sveta ZK Mirko Kambič. Predstavil je dolgo-
je^^?_^.etku
IDBHI NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Zra1c° 2 j^už^f	kra-
'®^'»ost f P^^zročal^nr^^H^' vlažen ^ tedi manjJe niP	ob-
— '■— in usposouijene ueiegaiK.e.
med kmetijci
Planili—------
fla z izgubo v proizvodnji mleka
Delegatski sistem je bolj kot kdaj vključil v družbeno dogajanje tudi ženske: nekdaj jih je bilo v trebanjskih odbomiških klopeh le 3,4 odst., sedaj je delegatk občinske skupščine 20,4 odst., v samoupravnih interesnih skupnostih pa 30 odst. Delegatkam in družbeno aktivnim ženskam so zato v trebanjski občini pripravili pred dnevom žena posebno srečanje. Kot je pred nastopom tria Lorenz v nagovoru dejal Roman Ogrin, potrebujemo predvsem osveščene in usposobljene delegatke. (Foto: Železnik)
Dimniki elektrarne v Brestanici
dilo, da bi tak objekt zgradili v letu dni. S prccejšnjo zamudo posluje tudi dobaviteljica opreme, tvrdka AEG iz Essna.
Brestanjška elektrarna je v kritičnih dneh učinkovito pomagala, kljub temu, da še ni redno vključena v proizvodnjo električne energije. Ko so imeli v Šoštanju okvaro, sta v Brestanici obratovala dva agregata po 24 ur dnevno. V dneh največjega pomanjkanja električne energije od
sveta ?^,tai-medobčin-
iSfr. 6" JLjubljam, Ivan iila^ DonoiH obiskala
deta i^tiiska L	ogle-
»brata Zdruie-
'"'''i in
kočevsko še	pa sta se
»"'Si
Med obiskom kmetijskih obratov sb predstavniki ZKGP gosta seznanili s težavami v živinoreji, saj ima njihova TOZD „Govedoreja" izgubo zaradi neusklajenih stroškov proizvodnje mleka in prodajne cene mleka. Cene krnil namreč hitro naraščajo, cena mleku pa se ne spremeni. Tako znaša izguba pri htru mleka že okoli 0,90 do 1 din.
Kmetijci so tudi opozorili, da bi morala biti nafta za kmetijske stroje, ki ne vozijo po cestah, cenejša vsaj za toliko, kolikor znašajo davščine za ceste v ceni nafte. Pri ZKGP imajo namreč edini v Jugoslaviji dehidrator, to je stroj za izdelavo briketov posušene krme, ki potrebuje za obratovanje nafto. Zaradi podražitve goriva so se proizvodni stroški teh briketov občutno zvečali.
Jože Smole je dopoldne političnemu aktivu predaval o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Udeleženci posvetovanja so mu zastavili več vprašanj o odnosih s sosedi, izvozu in uvozu, delovanju emigrantskih organizacij in drugem.
Popoldne je Jože Smole govoril ožjemu političnemu aktivu o nalogah Zveze komunistov po 2. seji CK ZKJ oziroma v sedanjem obdobju. Spet SO- mu zastavili več vprašanj v zvezi z odgovornostjo za izpolnjevanje sprejetih sklopov, vlogo in delovanjem komunistov v SZDL in krajevni skupnosti ter ilrugem.
J. PRIMC
ŠETINC IN URSIC V BREŽICAH ,
Na dvodnevnem seminarju za sekretarje osnovnih organizacij ZK, ki bo, 14. in 15. marca v Cateških Toplicah, bosta kot predavatelja sodelovala tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc in član istega organa Igor Uršič. Franc Šetinc bo govoril o metodah političnega dela ZK in nalbgah osnovnih organizacij ZK po drugi seji CK ZKJ, Igor Uršič pa o nalogah ZK pri uresničevanju ustavnega položaja delavcev.
POVEJTE NAM!
Naše uredništvo se bo v sredo, 19. marca, ustavilo na Tre-belnem. Kot ste prav gotovo že opazili - zapise s takih srečanj v Hinjah in Pišecah smo že objavili v zadnjih Prilogah - smo se omočili, da bomo vsako drugo sredo pripravili uredništvo Dolenjskega lista v gosteh.
Prihodnjo sredo bomo torej
NA TREBELNEM,
kjer bi se radi srečali z vami, kje drugod — ko v vseh 25 vaseh Trebelanskega ni gostilne — kot pri Tončku Pimaiju! Od 16. ure dalje bomo prisluhnili vsemu, kar nam boste želeli povedati, pograjati, pohvaliti, sporočiti ali se z nami pogovoriti.
Prebivalci Trebelanskega: na svidenje torej 19. marca popoldne pri Tončku Pimaiju.

UMRL VELJKO VLAHOVIČ
Krasile so ga tiste najlepše lastnosti komunista — borca, vojaka revolucije — samopremagovanje in ustvarjalnost, borbenost in doslednost, marksistično poznavanje stvari, pripravljenost in ^osobnosti besede spreminjati v dejanja, odločnost in razumevanje, trdnost in neomaj-nost, vera v človeka in boljši jutri, v zgodovinsko poslanstvo delavskega razreda in komunizma, predvsem pa tisto, po čemer ga poznajo vsi naši delovni ljudje: velika skromnost in tovarištvo. Družiti se in delati z njim je bilo pravo zadovoljstvo za vsakega izmed nas. V njem je zares utripalo veliko, plemenito človeško srce.
Iz govora Staneta Dolanca
4. do 6. marca je plinska elektrarna dala dnevno milijon kilovatnih ur, premogovnopama pa 259 tisoč do 500 tisoč.
Funkcionalne preizkuse opravljajo v Brestanici že od januarja. Obratovanje prilagajajo razmeram v energetskem sistemu. V tem obdobju je plinska elektrarna obratovala povprečno po 12 ur dnevno. Doslej je plinska delala zase, parna pa po starem načinu, na premog. Zdaj prehajajo na kombinirano plinsko-pamo obratovanje, ko bodo neizkoriščeno dimno toploto uporabili za pogon obstoječe parne turbine. Gorivo je kurilno olje. j 'j-£pp£Y
Grozi zakon
Pred nekaj več kot tridesetimi leti je Župančič pozival: „ . .. vrzi pesem v svet, pesem za današnjo rabo, vsi jo bomo povzeli za tabo!" Dandanašnjemu prerivanju okrog prispevnih stopenj za kulturo na rob bi lahko napisal:.....vrzi predlog
v svet, predlog za današnjo rabo, vsi ga bomo povzeli za tabo."
Kaže namreč, da noben od treh predlogov, s katerimi je predsednik republiške kulturne skupnosti Miloš Poljanšek prejšnji teden seznanil predstavnike (občinskih) kulturnih skupnosti na regionalnih posvetih, ni za vse zadovoljiv. To je Poljanšek slišal tudi v Novem mestu, kjer so se zbrali odgovorni predstavniki kulturnih skupnosti iz dolenjske in posavske regije.
Ker je prvotni predlog, naj bi letošnjo prispevno stopnjo za kulturo 0,74 odst. delili tako, da bi v občinah ostalo le 0,37 odst., 0,17 odst. bi dobila republiška kulturna . skupnost, 0,20 odst. pa bi šlo za solidarnostno združevanje za kritje potreb najpomembnejših dejavnosti nacionalne kulture, naletel na hud odpor in povzročil objavo odprtih pisem (Gorenjski, Dolenjska, Primorska), so ponudili v obravnavo novo inačico. Po tej bi sredstva za kulturo v občinah dobili tako, da bi lanskoletno z družbenim dogovorom dovoljeno porabo povečali za 20,1 odst.
Predstavniki posveta v Novem mestu so imeli na ta predlog enotno pripombo, češ da bi morali upoštevati samoupravne sporazume in letos načrtovati denar na podlagi s sporazumom, in ne z družbenim dogovorom določene porabe, ker so na takih izračunih povsod programirali tudi dejavnost.
Republiška kulturna skupnost je nedvomno v hudi zagati. Prvič zato, ker mora pri uglaše-vanju z občinami upoštevati, da vsota za kulturo v Sloveniji letos ne sme preseči 282 milijonov dinarjev, in drugič, ker mora reševati neurejeno „zapuščino" začasne slovenske kulturne skupnosti kot svoje predhodnice. Kaj bo mogla in sposobna napraviti, se bo videlo bržkone že na njenem jutrišnjem rednem zasedanju.
IVAN ZORAN
BRE2ICE: ULICA VELJKA VLAHOVICA
Včeraj je bila v tovarni pohištva v Brežicah skupna seja osnovne orra-nizacije ZK in komiteja občinske konference ZK Brežice. Na njej so obravnavali uresničevanje ustave v OZD, TOZD in samoupravnih delovnih skupnostih, kot to zahtevajo sklepi tretje seje predsedstva ZK Slovenije. Sledila je še razprava o informiranju delavcev v delovnih kolektivih. Na isti seji so udeleženci počastili spomin na revolucionara Veljka Vlahoviča in predlagali brežiški občinski skupščini, da poimenuje po njem eno izmed novih mestnih ulic v Brežicah.

Že
*aP°red bodo pri-,dici°nalno '^a .or8anizirali tra-C"jskcga £&$" "Teden do" ktos nrPv^ka . za katero je Tovarna zdS Pokr°viteijstvo P3 mesta. Nn r, "^rka ,lz Nove-Je Poslalo vzorr^nje,y^jc cvička Valcev vinoer/n -u pridelo-v Društvu y[n °v' združenih k°mbinat KrS	' A§r°-
PP^ranti ter ToVn ,?JC80vi ko" 0^ga mesta Hmeljnik iz Cviček ki k ,.aterega bodnr^-^ razstayi in J' lahko tudi nr.u'S^ov^c^ P° ze-a 21. febm • sab>j° ocenje-stacijska korr! posebna degu-^ovnjaST' sestavljena iz ^ tete. krripti' ^10teIlnične fa-
dolcnjskih st Sn83 in Srcev cvička^V?Jak0V- Deset
nad 15 točk , OSc8lo oceno Valci Prejeli bodo pridelo-• aveliki dlPlome
llo^adniko^bo1M dolenJskih
J9" marca v i! lctos od 15. -S v hotelu K-n r- mestu in ši-m 0ritev razstav Ja-' Slovenska SCa ob 16 !! CVlcka bo 15. K nt*aj dolenjskih "jej bo za' Vevski zbor n -pesmi mo" Jeob 15 °°r »Dušan Jereb".
gtenjci^ana0ndobroraz-ka? u naPihala K?lvn.em Z bodo v nn^lrebnJe8a. na-Bo' šla
nr 0 dejavnoIt - vinogradov02 cvička. m slmbolični
hotelu'nJ66tm-arca' bo v
°'đt . 19 Vmhcrt^\Siia'nja cvička
22' n Ca Vsak dan 0d 16- -4ka uN(*aj ! nicd 10. in
">ož„rt"i'/b?W':8a
N. P.
Informacijo o načrtih v Po-savju je podal sekretar med-
pil^TSKO SRECamsk0
JUTm B°
se ^tek, 14
v telS °bl5- ur'>
^vtatr,0sn°vne šni novo-
SSS dvohSna Grn,» v
Sta inPp nirski v"st: p°nK'rili u k bil\Ljubliani< p ■' Novcga S * ^Onec fi.K* dvoboj S ^ V skupnbruariavLjub:
«3555«?
tedenski mozaik
Preiskovalna komisija, ki jo vodi ameriški podpredsednik Rockefeller in ki raziskuje delovanje ameriške osrednje obveščevalne agencije - zloglasne CIA - je neuradno sporočila, da bodo raziskali tudi namige, da je bila CIA morda vplktena v umor ameriškega predsednika Johna Kennedyja. CIA naj bi po nekaterih nepreverjenih virih poslala v Dallas tistega usodnega novembrskega dne leta 1963 svojega sodelavca Hunta. Menda obstoja neka fotografija, na kateri je videti, kako dalhški policaji peljejo Hunta s prizorišča umora. CIA doslej uradno o tem ni izjavila ničesar, Hunt (ki je bil pred dvema letoma obsojen zaradi sodelovanja v aferi Watergate) pa je medtem izjmil, da tedaj sploh ni bil v fktUasu in da torej nima nobene zms£ z umorom Kennedyja... pnkodtto^ bo pokazala, kdo laže m kdo govori resnico...
Med4Bm pa se je končal še en del af&K ^atergate: zvezno sodišče je obsodilo nekdanje vodilne ameriške funkcionarje, obtožene, da so sodelovali v tej nečedni raboti Med drugim sta bik obsojena tudi nekdanji ameriški pravosodni \minister Mitchell in najožji Nixonov sodelavec Haldemann Dobila sta zaporno kazen od 30 mesecev do osnih let, vendar pa sta za zdaj še na prostosti, ker sta se pritožila... roka pravice (vendarle) seže tudi v najvišje vrhove...
Tačas pa so po svetu (po-nekje bolj, ponekje manj sve čano) proslavili mednarodni dan žena. V Parizu so žene izbrale dokaj nenavaden ttačin Nekaj sto ph je ruanrei prišlo ■na najbolj prometne pariške ulice in posedlo na cestišče. Razlog: protestirale so proti nenehnim podmžitvam, ki jih -ker so pač gospodinje - najbolj prizadenejo. Policaji so bili nekaj časa neodločni saj ni kazalo ravno na ženski praznik nastopiti s silo, potem pa so se vendarle odločili Bolj zgrda kot zlepa so posegli vmes in prekinili demonstracije. Nekaj demonstrantk je končalo celo v ječi - vendar so jih že čez nekaj ur izpustili. .. toda cilj je bil vendarle dosežen...
Zaslužkarji so opleli
Nov veter v zunanjetrgovinskem poslovanju
Vse kaže, da so neskladja v naši zunanjetigovinski bflanci postna že kronična jugoslovanska bolezen, pa čeprav se vsi zavedamo njihovega negativnega vpliva na gospodarska gibanja. In ne samo to. Zaradi naše slabe organiziranosti na področju zunanje tigovine in tudi nesposobnosti nekaterih predstavnikov marsikje izkoriščajo naše slabosti in si na ta način kujejo nezaslužene dobičke.
Povsem razumljivo je, da ne moremo vsega proizvajati doma. Toda spet je res, da smo se vse prevečkrat odloČili za uvoz, za pot z najmanjšimi problemi. Po drugi strani pa smo se spet zanašali, da bodo tuje države enostavno sprejele naše viške, ki bi jih imeli, ne da bi si zagotovili dolgoročne pogodbe in s tem tudi resnične dolgo-
TELEGRAMI
COLOMBO - Po podatkih poučenih krogov v Colombu so v Maldivski republiki uvedli, sistem predsedniške vladavine. Predsednika vlade Ahmeda Zahija so zaprli in ga poslali na neki oddaljeni otok. Vse posle predsednika republike in vlade je prevzel Amir Ibrahim Nasir. Mal-divsko republiko sestavlja kakšnih 2000 koralnih otokov, ou t^a jih je le 220 naseljenih. V državi živi kakšnih 100.000 ljudi, ki se večinoma ukvarjajo z ribištvom.
ŽENEVA — Tu se je začelo 6. posebno zasedanje sveta za trgovino in razvoj OZN (UNCTAD), ki je izključno posvečeno petletni anaUzi mednarodne strategije OZN v okviru drugega desetletja razvoja.
MEXICO — Sporočili so, da bo generalni skeretar OZN Kurt Wald-heim dopotoval v M^iki, kjer bo 19. junija pozdravil svetovno konferenco žensk, ki jo bodo priredUi v okviru mednarodnega leta žensk. Waldheim bo v Mehiki ostal tri dni in se bo ob tej priložnosti pogovarjal tudi s predsednikom -Luisom Eche-verrio.
ročne možnosti za prodor na tuja tržišča.
Tako lahko ugotavljamo, da so slabosti pri naši mednarodni menjavi predvsem posledica slabe organiziranosti združenega dela. Zato je tudi prav, da smo sprejeli zakon, ki onemogoča sleherno zunanjetrgovinsko de-javnsot, ki ne bi slonela, pa n^si gre za uvoz ali izvoz, na dolgoročno urejenih odnosih s tujimi partnerji. Še več. Tako tudi zagotavljamo bolj enotno in organizirano nastopanje v tujini in predvsem onemogočamo nelojalno konkurenco med našimi delovnimi organizacijami, ki nam je nemalokrat prinašala posmeh, ne pa poslovnega ugleda v tujini.
Zato je tudi dokaj značilen primer naših zunanjetrgovinskih odnosov sistem naših predstavnikov v tujih državah. Vse preveč delovnih organizacij si želi, da imajo lastne zunanjetrgovinske oddelke in referente. Le-ti pa so se največkrat predvsem iz turističnih in pri-dobitniških nagibov vozili po svetu ter se, ker tujih trgov niso dovolj poznali, zatekali po pomoč k najrazličnejšim zastopnikom in poslovnim pomočnikom ,,z zvezami", ki so jim odvzemali določene odstotke zaslužka. Zato je resnično nujno, da poenotimo naš na-

Iz zadnjega PAVLIHE
NOVI HOTEL PIRK NI BI£D9
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Umrl je revolucionar
odtujenih sil, je vtkan v akcijo milijonov naših ljudi, ki gradijo novo socialistično družbo na samoupravnih temeljih. Z močjo marksističnega teoretika ter revolucionarnega praktika in izredno plodnega pisca, je Veljko Vlahović doumel vsebino socialističnega samoupravljanja kot produkcijski odnos v družbi, ki pomeni premagovanje razmer, v katerih je človek odtujeno bitje; ki pomeni ustvarjanje pogojev za resnično osvoboditev človeka. Za Vlahoviča je bilo nesporno, da lahko ta velik družbeni preobrat izvede samo in edinole delavski razred.
Poti boja za samoupravne socialistične odnose Vlahović ni pojmoval kot brezkon-fliktno pot v nekakšno svetlejšo prihodnost, marveč kot nenehni boj, nenehno razreševanje družbenih protislovij, kijih ni mogoče obiti. Vsekakor je bil prav Veljko Vlahović med tistimi, ki so resnično globoko doumeli zgodovinsko vlogo in moč delavskega razreda — ne samo pri nas, temveč v vsem današnjem svetu, ki doživlja bistvene družbene preobrazbe.
Ime Veljka Vlahoviča je bilo znano tudi daleč onkraj meja naše domovine - ne samo, ker je že med vojno prek moskovske radijske postaje z vsemi močmi sodeloval pri graditvi nove Jugoslavije, temveč tudi zaradi tega, ker je pozneje, v najrazličnejših mirovnih poslanstvih kot glasnik naše neuvrščene zunanje politike, temelječe na enakopravnem sodelovanju vseh narodov sveta, obšel domala vse tuje dežele. Svetuje napovedoval prihodnost v miroljubni koeksistenci že tedaj, za časa obdobja velike svetovne napetosti po minuli vojni, ko je bilo še malo tistih, ki so govorili o takšnih odnosih med narodi sveta kot edini možnosti proti novemu svetovnemu konfliktu. Veljko Vlahović je kot dosleden humanist, kije imel pred seboj vedno samo Človeka, njegovo osrečitev, takšen razvoj sveta vseskozi napovedoval ter je tudi z vsem svojim delom pomagal, da bi se zares uresničil.
Vse svoje življenje je bil Veljko Vlahović prepričljivo navzoč v naši politični in idejni stvarnosti - z njegovo smrtjo je prenehalo biti veliko in plemenito srce dosicdnega revolucionarja, borca za nove, pravičnejše človeške odnose v družbi.
_;----
tedenski zunanjepolitični prB^
Predsednic republike Jos^ Broz Tito je na uradnem in prijatey5kem obisku na Poljskem, s čemer se nadaljujejo poljsko-jugoslovanski stiki na nqvišji raviu, začeti pred dvema letoma s prvim srečanjem med predsedn&oma Titom in Giere-kom.
V pogovorih sodelujeta tudi zunanja ministra obeh držav, kar ob udeležbi tudi drugii funkcionaijev omogoča zelo zaokrožene in plodne razgovore.
Med Jugoslavgo in Poljsko ni nlcakršnft odprtfli problemov, prav nasprotno: sodelovanje med obema deželama velja za dobro in to tako na političnem kot na go^odarskem in drugfi področjih.
Naša dižava in Polj^a imata sicer različne vloge v mednarodnem dogajanju — medtem ko ie Jugoslavija neuvrščena, je Poljska članica Varšavskega pakta — toda to nikakor ne moti nju-n^a dobrega sodelovanja tudi na mednarodni sceni.
Stališča obeh držav so namreč enaka ali zelo podobna do vseh mednarodnii problemov, zlasti pa imata obe državi enak globalni cilj: mednarodno sodelovanje in prizadevanja za trajen in pravičen mir na svetu.
Pogovori predsednika Tita in Giereka bodo to sodelovanje še poglobili, za kar obstojajo vse možnosti in želje. Prav t^o pa bodo med tokratnimi razgovori zanesljivo spletli tudi nove stike na gospodai^em področju. T u ne gre samo za preprosto povečanje blagovne menjave, marveč tudi za sodelovanje na področju industrijske koopera-cqe, znanstven^a in tehničnega sodelovanja, turizem in podobno.
skleniti nekakšen zum z Izraelom, P® (J^\ na škodo znamenja tudi v sirskii	n
doslej veljala za izreki"'' j nepopustljiva
Sirija pri tem P .Af-predsednik A sad je t intervjuju z amerišl^, (Jj|| tudi prvič jasno pr^ravijena skleniti lom, če bo ta goja. Ta dva pogoja
TITO NA POLJSKEM

I
CAPE C AN AVER AL — V ameriškem vesoljskem središču pripravljajo robota (imenovali so ga ^ ki bo poletel proti Marsu. Tja ga bodo izstrelili sredi letošnjega poletja, toda na cilj b° P' 1976. Raziskal naj bi večno vprašanje, če je namreč na tem planetu kakšna ded življenja-^ kapsula, v kateri bo poletel robot Viking. Zanimivo je, da ga bodo celih 40 ur pred ®' up. „ogrevali" na temperaturi 114 stopinj, da bi tako preprečili, da bi kakšne bakterije zZemJ Mars. (Telefoto: UPI)	___Jj
stop v tujini in si zagotovimo sposobne naše lastne predstavnike, ki se bodo dodobra spoznali na zahteve tujih tržišč. In spet ne samo to. Dobri predstavniki v tujini bi lahko na osnovi dogovorov zastopali večje število delovnih organizacij in hkrati tudi zagotavljali njihov poslovni ugled, ki pomeni nemalokrat več kot še tako dobra naložba.
To seveda povzroča, kot je pred kratkim dejal Miran Potrč, da veliko dražje poslujemo da se naša sredstva neupravičeno odlivajo v tujino in da dosegamo slabše uspehe, kot bi jih lahko. Zato je tudi nujno, da se samoupravni organi v delovnih organizacijah, ki nastopajo v tujini, marsikje temeljiteje vključijo v analiziranje te dejavnosti, hkrati pa moramo tudi v družbi dosledno omejevati uvoz vseh tistih izdelkov, ki nam niso nujno potrebni. Predvsem se mo-rair.o zavedati, da delna kriza v tujini lahko izredno močno vpliva na vse tiste, včasih tudi za naša pojmovanja zelo močne delovne organizacije, ki se premalo zavedajo, da dober glas seže v deveto vas, slab pa še precej dalje
JANEZ KOROŠEC
KISSEMGER NADALJUJE ISKANJE
Ameriški zunanji minister dr. Henry Kissinger medtem nadaljuje iskanje poti do trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Po obiskih v nekaterih prestolnicah bližnjevzhodnih držav, ki so neposredno zapletene v arab-sko-izraelsko konfrontacijo, je skočil še v Ankara, da bi dodal še kanček podpore iskanju miru na Cipru.
Kakršnokoli idealiziranje njegovih naporov bi bilo kajpak naivno, saj so očitno časi briljantnih in razmeroma hitrih rešitev (kod denimo v Indokini) minili, toda zaradi tega nikakor ni mogoče zanikati, da utegnejo njegovi napori *o pot roditi sadove.
Iz krogov, ki so blizu Kissin-geija — prav tako pa egiptovskega predsednika Sadata - je bilo mogoče zaznati namige o optimizmu. Ta počiva na dejstvu, daje Egipt pod določenimi pogoji veijetno pripravljen
Konec prejšnjega tedna — v petek — je vse ljudi naše domovine pretresla žalostna vest: po daljši in hudi bolezni je v Ženevi nenadoma preminil dolgoletni revolucionar, eden najbližjih sodelavcev tovariša Tita, dosledni borec in komunist Veljko Vlahović, član predsedstva CK ZKJ. Pokojnega Veljka Vlahoviča so z najvišjimi državnimi, partijskimi in vojaškimi častmi v nedeljo položili k zadnjemu počitku v aleji velikanov na beograjskem novem pokopališču.
Po vsej državi a se ob smrti Veljka VMiovića zvrstile žalne slovesnosti — na njih so delovni ljudje in občani ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti počastili spomin na velikega revolucionarja, državnika, misleca in humanista, čigar življenje je bilo do zadnjega diha posvečeno graditvi novega sveta, naše nove družbe samoupravnega socializma.
Iz naših vrst je odšel eden tistih borcev in nosilcev revolucije, ki je v okrilju partije dozorel v veliko osebnost jugoslovanskega delavskega gibanja — je na žalni slovesnosti v skupščini SFRJ poudaril v dolgem govoru sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, ko je orisal življenje in lik pokojnega Veljka Vlahoviča.
Veljko Vlahović je bil po rodu Črnogorec — rodU se je v Kolašinu pred 61 leti — in njegova bogata življenjska pot gaje vodila iz okrilja črnogorskih planin ter prek beograjskih študentskih let v široki svet, kjer je vseskozi deloval kot dosleden revolucionar ter borec za pravice delavskega razreda. Deloval je v Ženevi in Pragi, boril se je v Španiji v vr .tah komunističnih borcev med državljansko vojno, odšel je v Pariz in slednjič v Moskvj, kjer je med drugo svetovno vojno in mec obdobjem naše NOV na ukaz našega vrhovnega štab;, organiziral radijsko postajo „Svobodna Jugoslavija", prek katere je širil v svet resnico o našem boju za
svobodo, resnico o boju jugoslovanskih narodov.
V domovino se je vrnil še sredi vojne vihre — leta 1944 — in odtlej je nadaljeval svoje delo pri izbojevanju ter utrjevanju in graditvi naše nove ljudske oblasti, pri graditvi naše socialistične družbe.
Že na prvih svobodnih volitvah v Ljudsko skupščino je bil Veljko Vlahović izvoljen za ljudskega poslanca — potlej je vseskozi prevzemal razne najodgovornejše državniške in politične oziroma partijske dolžnosti. Od 7. kongresa ZKJ je bil Veliko Vlahović član
izvršnega komiteja CK ZlCJ, od 8. kongresa dalje pa eden izmed sekretarjev CK ZKJ. Na 9. kongresu je bil izvoljen v predsedstvo ZKJ, nazadnje, na 10. kongresu, pa za člana predsedstva CK ZKJ.
Veljko Vlahović je vse življenje hitel iz bitke v bitko — je poudaril v svojem spominskem govoru Stane Dolanc - pri tem pa seje že zelo zgodaj obogatil s številnimi izkušnjami in znanjem. Že zgodaj je tudi spoznal, da ni enotnega modela, po katerem bi gradili socializem hkrati po vsem svetu.
Začetek obdobja samoupravljanja je bil za Veljka Vlahoviča velika spodbuda za bogato ustvarjalnost. Njegov prispevek, da pomenijo razne oblike birokratizma krepitev delavcem
JI
zasedenih arabskih frm .ustanovitev pa^estulSjaj V Tel Avivu za JJJJ pogoja nikakor m* P' je£ izpolniti, pri čemer J . ?j zadnjega izredno K ^ tudi napad arabs*
dosov na nek hotelv Tu je namreč skup^y^ palestinskih koman? ^ fr padnikov oiganizacij jj. - vdrla v hote,nrfei#V
vigla vzrakpoogpj ^
z izraelskimi v®jartfe^f ■ dosa, ki sta napad P . izjavila, da so se .^Vi zato, da bi sabo^p^ pogajanja mmed
kraelci . ^5
Palestinci se n'r da bosta Tel Aviv i*
nila ločeni miro^11' pO*
pri čemer bodo oD^	,
na palestinske
Na Bližnjem v?
vedno nič odlo^'^ ^^ jf vendar pa z dodatka f] danja pogajanja « ^ prebijajo led " j, K° povezujejo od ni'J*
miših stališča obe«1
TFLE(IRaIV<I /
KARLSRUHt ško zvezno tožilstvou
obtožilo veleizdaje yl in
laumeja. Obtožni ^rjs proti njegovi želi * ^
laume je bil * • po'e. a'^ Brandta. Teden d" nskOd> ' razkrili njegovo vonu po ti> j, je kancler odstop1- $ mu očita obtožni^3'{
sojen na najmanj rtI,o * j
pričakuje tudidosf1	j-
pri i°Jj
BUKAREŠTA "
so bile v nedelj0 \q&m.i ljudsko skupščino ^
državne oblasti« JL 178^ : J" odstotka volivceV" ln «10 ' . odstotka je glasov' iVni}i- ^ , sov pa je bilo ncveiJ	jb |

^ učenp	®^ovne šole Kočevje je organizi-
Dlesni	razredov plesne vaje, ki jih
^•^znaira/ii/^	Ljubljane. Ra-
^ z lenim	P^®si se mladinci seznanjajo (foto: F, Bruskulturnim vedenjem na plesu.
POSESTNIKOM
^ Novonioči,^	V.
?	inženirjev
?'"»■»	j'-' ™ no-
°!»prt(lckkl"h
£Kzadnjim
„ I'. J*-' posveral • Posebno °jih članov V t
jS^iziralo ' nr,!^ S^zdov je nalogami	Med
5b' Poi^oč dru om„n\t\ organima " ^ P" obliko-^^arst4 gozdnega go-
f?^^nimipo^\sodelovanjc z m podobno.
Gasilsko društvo Šalka vas je dobilo nov gasilski avtomobil, za katerega so prispevali: gasUska zveza Koče^je, KS Rudnik — Šalka vas in domačin Stane Zaje, ki že 6 let živi v ZDA. Na svečanosti je na zastavo društva pripel botrovski trak njegov nečak, tudi član društva. (Foto: J: Prime)
Tudi v novomeški poslovni enoti Zavarovalnice Sava je bila minuli petek prisrčna slovesnost, na kateri so učenci osnovne šole Grm ženskam, zaposlenim v tem kolektivu (med njimi je bilo tudi nekaj njihovih mamic), zaplesali poskočno polko.
V Velikem in Malem Orehku seje odzvalo delovni akciji več kot 35 mladincev in mladink, ki so se zavzeli, da bodo popravili cesto od Stopič do Dolža. Večji del makadamskega cestišča je že popravljen, saj je ob sobotah in nedeljah pravo mravljišče. (Foto: S. Mikulan)
F. M.

^ Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto je v sodelovanju z Društvom arliitektov v Ljubljani razpisal javen anonimni republiški natečaj za podrobno urbanistično in jdejno-projektno obdelavo območja ob Cesti herojev v Novem mestu.
^imišča
. ^^EŽIcr	~
7^ «arih 4''». nad tri me-iPo 14 - ,pa so prodali ave,„. '5d,naqevkilogr™
koSvNoJe0 - ponede,j.
Ijali o J^ajn° živ Rp—estuJe ^
jih 28n4 Prašičev D!C'fiS?.pripc-
tedn Prašiči ' P odah pa so
5S so s,sta;A6do 12
stari ,T - 51°
PaS20~7oSdindo6m^
Maketa nagrajenega projekta „VRSTE"
O tem pišemo zato, ker seje najbrž prvič v zgodovini Novega mesta zgodilo, da so se občinski možje odločili, kako lahko o ureditvi nekega predela Novega mesta razmišljajo tudi glave mimo občinskega plota.
Uporabili so zlato pravilo, da več možgan več ve ali pa vsaj različno misli. Na natečaj je prispelo kar 17 natečajnih projek-
tov, kar je svojevrsten rekord tudi v jugoslovanskem merilu. V poročilu komisije, ki je podelila dve enakovredni nagradi projektoma „K BREGU" in „VRSTE", piše med drugim, da je bilo nezrelih elaboratov zelo malo.
Vsekakor spodbudna ugotovitev, posebno če vemo, da je doslej o podobi Novega mesta odločala kvečjemu ena skupina arhitektov. Nezrele rešitve so bile potemtakem lahko vedno najboljše ali, če že hočete, obratno. Poudarek je seveda na „lahko".
• M. B.
Konec na vidiku?
Je že „na obzorju" konec živinorejske krize, se bo za naše govedo in goveje meso odprl zahodnoevropski trg, ki nam je v preteklih letih prinašal tako lep kup dragocenih deviz? Vprašanje, ki že leto dni visi v zraku in ki je zadnji čas postalo posebno aktualno.
dovoliti uvoz iz tretjiii dežel, ker bi se same rade znebile pretiranih zalog zmrznjenega mesa, ki ga imajo v hladilnicah (okoli 240.000 ton). Posel bi izpeljali tako, da bi uvozili sveže meso, v zameno pa izvozili ustrezno količino zamrznjenega. Po nekih ocenah bi tako EGS uvozila 100.000 ton mesa, kar pa ni niti še enkrat toliko, kot je svoj čas v dežele EGS letno izvozila sama Jugoslavija.
Eno k drugim: nič kaj spodbudni znaki da v resnici že prihaja konec živinorejske krize. Povedati še velja, da vrhunec prireje govejega mesa v deželah EGS šele prihaja in da ni mogoče pričakovati popolne sprostitve. Toda naša živinoreja ima še velike možnosti za povečanje prodaje mesa na domačem trgu, saj je poraba na prebivalca mnogo manjša kot v razvitejših deželah. Mnogi to možnost žal podcenjujejo, zlasti zato, ker zahteva velike napore glede stroškov prireje.
M. L.
Lani smo izvozili le eno desetino celotnega prirejenega mesa, prejšnja leta pa tretjino ali še celo več.
Slovenski gospodarski list ,.Gospodarski vestnik" nanj odgovarja, da „bo najverjetneje začenši z aprilom ukinjena prepoved uvoza mesa iz tretjih dežel na območje Evropske gospodarske skupnosti." Obveščeni sodijo, da bi to utegnilo nastopiti že s prvim aprilom (ki pa sam po sebr resda ni ravno resen datum). List dodaja, da so dežele Evropske gospodarske skupnosti prisiljene
Potrebna je pomoč računalnikov
Eden, a močan
Računalniška mrzlica v Sloveniji je mimo, z njo pa tudi čas, ko so podjetja kupovala računalnike - povsem neusklajeno. Za to obdobje je bilo značilno, da suio dobili veliko manjših in srednje velikih računalnikov, nismo pa imeli nobenega večjega, ki bi poleg običajnih računovodskih poslov lahko .opravljal kompleksne ekonomske analize in nudil popolno sliko o poslovanju posameznih podjetij ali celili gospodarskih panog.
Potrebe in smotrnost so narekovali ustanovitev Republiškega računskega centra in nakup visoko zmogljivega računalnika Cyber 72-74. Ta je začel obratovati leta 1972 in ta-
koj pokazal, da združevanje sredstev za njegov nakup ni bilo zgrešeno. Omogočil jc' vsakemu partneiju, da razpolaga z večjo računalniško zmogljivostjo, kot bi si jo lahko zagotovil z lastnimi sredstvi, poleg tega pa se mu ni treba ukvarjati z vprašanjem kadrov, kijih v Sloveniji močno primanjkuje.
Pred kratkim se je z vgraditvijo štirih, novih diskov zmogljivost republiškega računalnika za polovico povečala, kar je omogočilo priključitev terminalov tudi iz oddaljenih krajev. Dolenjska se zaenkrat v RRC še ni vključila, razen Kočevja. Gotovo pa ne bo potrebno predolgo tehtati prednosti, kijih prinjiša vključevanje v močan računalniški center.
»Dol suknjič«
Pred preteklostjo dol kapo, pred prihodnostjo dol suknjič, pravi ameriški pregovor. Prihodnost, ki je v naših rokah, je torej odvisna od naše ustvarjalnosti, našega dela. Tega se, dokler ostajamo v mejah splošnega, vsi (ali vsaj večina) zavedamo, na to, pa pozabljamo, ko je treba dati svoj osebni prispevek.
Kako bi sicer razložili, da že dalj časa toliko govorimo o varčevanju in varčevalnih programih, večina pa potem dela po starem. Res, za nekaj odstotkov zmanjšana poraba energije ali za nekaj minut povečan izkoristek delovnega časa za posameznika ne pomeni dosti, če pa se to izmeri in sešteje za vso"deželo, so lahko prihranki naravnost ogromni.
Te dni so bile objavljene nekatere številke, ob katerih s*.- je vredno zamisliti. Zaradi zamud pri prihodu na delo in zaradi slabo izkoriščenega delovnega časa vsak dan zapravimo v Jugoslaviji 18 milijonov delovnih ur. Kar 230.000 Jugoslovanov v povprečju vsak dan izostane z dela, to je toliko, kot da bi 230 srednje velikih tovarn stalo brez dela.
UEZ BESED
Se bi lahko naštevali, kako nam vsak dan „voda uhaja v pesek " stoterih curkih". Pozivi k varčevanju zato niso prazne besede. Ozrimo se naokrog - skoraj povsod bi se dalo kaj narediti. Pa ne bi bilo treba stiskati pasu, temveč le bolj spodbujati delo, delovno zavest, zavest o dolžnostih, ki zdaj tolikokrat ostaja v senci zavesti o pravicaii.
M. L.
ZA SOLE ŠE POL MILIJONA DIN
v sklad za gradnjo šol v občini Novo mesto je januarja nakazala KS Birčna vas 4.612 dinarjev samoprispevka, Brusnice 8.332, Bučna vas 7.238, Dolenjske Toplice 34.035, Gabrje 2.362, Novo mesto 347.482, Orehovica 2.088, Otočec 1 1.232, Prečna 2.539, Straža 33.318, Stopi-če 9.788, Šentjernej 42.373, krajevna skupnost Žužemberk pa 20.230. Skupaj seje torej v januarju nabralo za šole nekaj več kot 525.000 dinarjev. K temu je treba doilati prispevke delovnih in drugih organizacij, ki so dale za šole še 79.^35 dituirjev.
vredno fe
•••
Sodelovanje med črnomaljsko, metliško, novomeško in trebanjsko občino pozna nad 40 oblik, vendar v povezovanju življenja in dela v tem prostoru še ni vse izčrpano. Po mnenju dolenjskega političnega aktiva, ki se je prejšnji teden sestal v Novem mestu, „smo celo ena najmanj razvitih regij v Sloveniji".
Kot pravi Lojze Šterk, sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov, ki bi morali predvsem odpraviti medsebojno nezaupanje, neodločnost, dvoličnost, izsiljevanje in druge podobne napake, ki so zaviralno in škodljivo vplivale tako na razvoj odnosov v regiji kot na nastop regije v Sloveniji.
Poenotenje
Organizacijsko, politično in gospodarsko trdnost bo lahko dolenjska regija dosegla tedaj, .ko bodo pri oblikovanju skupnega stališča upoštevana mnenja vseh njenih članic, se pravi vseh občin, ki to regijo sestavljajo. Zato je poenotenje željw, predlogov in pripomb še posebej potrebno. Kajpak je lahko podlaga za vse to samo dolgoročni program.
Potrebno je poudariti, da je pogoj za utrditev regije tudi sinhronizirano delovanje vseh dejavnikov, organiziranih na medobčinski ray-ni, pri.čemer imamo y mislih zlasti vse politične organizacije in skupščino dolenjskih občin. Na dlani pa je, da mora biti motor tega delovanja ZK oziroma njen medobčinski svet.
Naj še tako poudarjamo potrebo po učvrstitvi regije, to še ne pomeni, da prisegamo na regijski lokalizem. Kakršen koli lokalizem v življenju in delu občanov ni le nezdrav, ampak tudi škodljiv. Življenje je dandanes že tako nvzraščeno, da bi mu bilo postavljati umetne meje zelo nespametno dejanje. Po mnenju dolenjskega političnega aktiva se je treba tega zavedati, pa-naj načrtujemo boljšo prihodnost s komerkoli in s katero koli regijo -posavsko ali ljubljansko.
I. ZORAN s_y
D0LEIIJ8KI.UST
^ deteljo do beljakovin	\
Mdeb^' krizea^ Č^ane'c 0 živinoreji, napisan V času sedanje	£
čanij^ne krme in'nio ne J?* ®Pozarjal na pomen dobre, doma	£
^ prj/^^lovaniem h °,!oč^ni vpliv na rejske stroške. S pove-'	4
116 Pravih-več cenejših k"! !" 1travn°-deteljnih mešanic je mogo-	J
i Mukp j deležnp °el)akovin, zato morajo biti te poljšči-	£
N &*** £H£,"°,8Q ^ Pozornosti.	S
♦ n° vPlival ,nštitut je pred leti s poskusi proučil,	£
^T^^pMđonaiudetelj'inpriporo"	'*
riatančnp'l,1° ,seme lahko kali že pri zelo nizkih tem-	J
H 7ur j?teljo seiat; -Ze pr* tre^ stopinjah Celzija. Zato je	i
Ni še HP°trebne vlaL*^ Z8°d^ sPomladi' t0 Pa Je nuJn0	t
*Nnia dovoli. pn<;u *? ' 10 Je Je po končani zimi običajno v	£
^vlip Spon^adan<5l-QUS1 S0 Potrdiii dolgoletno izkušnjo, da je	£
<ra.v marcu 3 S6t!V lucerne n detelj - v naših razmeralh	J
ay8Ust ai^P°ročliiv iur^ i°^. usPešna in zanesljiva. Za poletno	J
^Mla^^Ptember	Je v običajnih letih bolj moker kot	£
Ž? £&*■ • N±58f " obću"jive in zato hvaležne varoval-	\
X* ® redkeie ki!' Varovalni posevek je jari ječmen, sejan	^
»vbi hn° P°kazali h-, V *)r!m?ru' če nima podsevka detelje.	£
l^kokra^Šli večje nc^fu OZim'ne kaj slab varovalni posevek in	£
h/.Mi hf,i-UP0rablia)i w v P^delovanju detelj, če jih ne bi	*
Ik ^ Da ^ nevami ie Va C naiT|ene- Velja tudi: spomladi, ko so	^
?°^ete?r°Valni Posevki posevek"ujen< Pri seJanju detelJ	$
f* ^ bes*! mešanio« • ° Potrebni. Lucerno, deteljo in	s
Sti eetd°, dveTS6 mt°8°če sejati kot čisti posevek'	J
J°kovni^eba 20 kp JC[n sortah. Med sortami črne detelje	*
J> švica^i1 s^°venskr> e8a semena na hektar) priporočajo	£
kn lUce> s°rto ron°r!° P°^anko> srbsko sorto kruševačka	*
1a ua k S° najboliše-Vf t6F kranisko domačo sorto. Izmed	j
hektarKruševačka K i' l™ncoska sorta du puits, zatem osi-	'
• Sejati je treba najmanj 30 kg semena	$
Inž. M. L.	S
M ^1-J^nircai97s
3
Odkrito...
(Nadaljevanje s 1. str.)
Posavje stremi po širšem povezovanju v šolstvu, konfekciji, kovinarstvu, turizmu itd. Inž. Niko Kurent je omenil, da bi kazalo spregovoriti o dolenjski kovinarski industriji, o izkoriščanju silikatnih peskov, kjer se
srečujeta Salonit Anhove in Kremen, o skupnem turističnem programu doline Krke in Gorjancev itd.
O povezovanju v dolenjski regiji je spregovoril tov. Šterk in poudaril, da je dogovarjanje med obema regijama nujno, zlasti zdaj, ko Dolenjska še nima svojega razvojnega programa. Regiji morata težiti k poenotenju pogledov in skupaj nastopati navzven. Poudaril je potrebo po tesnejšem sodelovanju svetov obeh občin, sindikatov in mladine. Sodelovanje mora sloneti predvsem na medsebojnem zaupanju. Tudi Slavko Kižanje menil, da bo povezovanje uspešno, če bo odkrito. Proces povezovanje mora najti ustrezno mesto v razvojnih planih obeh regij. Koncept posavja po njegovi oceni premio upošteva njune stične točke. j tEPPEV
— >
JAVNA TRIBUNA
V torek, 18. marca, bo v sejni dvorani občinske skupščine ob 18.30 uri javna tribuna o trgovini in preskrbi v Črnomlju. Tribuno pripravljajo OK SZDL, KS in občinski sindikalni svet* ___'
LOKA: NIC OD ZAPOSLENIH ZUNAJ OBČINE?
Krajevna skupnost Loka pri Zidanem mostu se je ob ustavnih možnostih za financiranje krajevnih skupnosti obrnila tudi na delovne organizacije zunaj občine, kjer so zaposleni delavci, ki živijo na območju loške krajevne skupnosti. Takih delavcev imajo kar 172, le-ti delajo v 65 kolektivih. Na pisma, kjer so te delovne organizacije" prosili, da izločijo za te delavce za potrebe krajevne skupnosti toliko kot so izločili za delavce v svoji občini, so dobili odgovore le iz okrog 30 odst. delovnih organizacij. Med temi odgovori ni niti enega pritrdilnega, kar kaže tudi na to, da novi načiri financiranja krajevnih skupnosti v sosednjih občinah še ni zaživel.
Priročnik za pravnike in delavce
Center za samoupravno normativno dejavnost je izdal prvič v slovenščini besedila „Konvencij in priporočil mednarodne organizacije dela", ki jih je ratificirala Jugoslavija. Publikacijo sta pripravila in opremila s komentarji dr. R. Kyovsky in dr. A. Ridovan. Po besedah dr. Jožeta Vilfana, člana komisije ekspertov za aplikacijo konvencij in priporočil mednarodne organizacije dela, ki je bil prisoten na novinarski konferenci S. marca v Ljubljani, kjer so publikacijo predstavili, je priročnik pomemben dogodek na sociamem in kulturnem področju hkrati.
PriročniK podaja uvodoma nastanek in razvoj mednarodne organizacije dela, o^aniziranost in dejavnosti le-te. Osebno po-gla^^e je namenjeno SFRJ in mednarodni organizaciji dela, zatem pa je slovenski prevod 57 konvencij in 14 priporočil, ki jih je ratificirala Jugoslavija. Priročnik zaključujejo komentarji in seznam vseh konvencij in priporočil, ki jih je do sedaj sprejela mednarodna organizacija dela.
Zgodilo se je že, da so določila samoupravnih aktov, republiških in zveznih zakonov obšla obveznosti, ki sledijo iz ratificiranih konvencij, ki so sestavni del našega notranjega prava. Omenjeni priročnik zategadelj ne ba neobhoden samo za pravnike, ampak koristen tudi za najširši krog ljudi. S pridom se ga
bodo lahko posluževali tudi delavci v teme^nih organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti.
D. R.
Na Jasnici pri Kočevju poteka že peti dvomesečni politični tečaj, ki sta ga organizirala Center za družbeno izobraževanje pri republiškem Svetu Zveze sindikatov in republiška konferenca ZSMS. Trajal-bo do 25. aprila, obiskuje pa ga 43 tečajnikov iz vse Slovenije. Na fotografiji so slušateljice in vc^ja tečaja Zdravko Troha. (Foto: F. Brus)
ZA GRAD BO TREBA SE SKRBETI
Žc več kot deset let se v poseben sklad stekajo sredstva krške občine, republike in delovnih organizacij za obnovo kostanjeviškega gradu. S skladom gospodari upravni odbor. Občinska skupščina Krško je na zadnji seji imenovala vanj devet članov za obdobje naslednjih štirih let. Predsednik jo direktor krškega Agrokombinata Stane Nunčič. Člani so: Lado Smrekar - predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Krško, Branko Pire - sekretar občinske konference SZDL, Franc Dermaž - vodja gradbene skupine sklada, inž. arh. Oton Jugovec in Spela Valentinčič z ljubljanskega Zavoda za spomeniško varstvo, dr. Drago Komelj z republiškega Zavoda za spomeniško varstvo, inž. Maijan Vidmar - direktor Tehniškega muzeja Ljubljana,
BREZ PETROLEJKE NE GRE
NaTalčjem vrhu pravijo, daje njihova povest o vodovodu dolga kot jara kača, saj traja celih 12 let. Načrti so, drugega nič. Razen tega imajo težave z elektriko. V Naklem in Rodinah še gospodinje nimajo dovolj elektrike za vsaikdanjo rabo, kaj šele za stroje. Zvečer luč ne sveti in vsaka hiša ima petrolejko.
OSTRU2KI ZAŽGALI KOZOLEC
24. februarja popoldne je Franc Lončarič z Jesenic na Dol. blizu kozolca brusil sekiro z električnim strojem, ostružki pa so leteli naokrog in zagoreli na koruznici v kozolcu. Nastal je velik požar, ki ga je skušal lastnik sam pogasiti, vendar mu ni uspelo. Kozolec je do tal pogorel, škode je za 70.000 din.
Sklad k zemljiški skupnosti
Sklad za pospeševanje kmetijstva pripojili k zemljiški skupnosti občine Kočevje
Na zadnji seji kmetijske zemljiške skupnosti občine Kočevje so delegati ocenili dosedanje delo in sprejeli delovni program za letošnje leto. Sklenili so tudi, da se sklad za pospeševanje kmetijstva pripoji k skupnosti ter da se prično javne razprave o predlogu meril za določevanje zaščitenih kmetij v kočevski občini.
Na seji so delegati ugotovili, da zakona o kmetijskih zemljiščih niso dosledno uresničili, predvsem kar zadeva prostorsko planiranje, zbiranje podatkov o neobdelanih zemljiščih ter evidentiranje zemljišč družbene lastnine; prav tako so ugotovili, da je bilo premalo storjenega za dvig proizvodne sposobnosti zasebnega kmetijstva, ki je eden od vzrokov odseljevanja prebivalcev s poileželja. Pereče vprašanje je goto-
vo tudi prevelika razdrobljenost zemljišč, saj na območju katastrske občine Predgrad beležijo 400 lastnikov, podobno kot v Strugi, Dragi, Fari in Osilnici.
Delegati so izrekli precej upravičenih pritožb na račun plačevanja in ocenjevanja škode, ki jo dela divjad. Zastavilo pa se je tudi vprašanje regulacije Rinže, kar naj bi preprečilo poplave.
Pohvalno je, da so sc delegati udeležili seje polnoštevilno ter da so o gradivu razpravljali konkretno in dali več koristnih predlogov in pripomb.
VIKTOR DRAGOS
V petek dopoldan so novomeški Labod obiskali igralci državne hokejske reprezentance. Ogledali so si tovarno in ob koncu obiska v spomin dobili Labodove srajce, ki jih bodo nosili na svetovnem prvenstvu v Sapporu. Na sliki od leve proti desni: Rupnik, Kluz (trener državne vrste) ter igralca Bogo Jan in Gorazd Hiti (v ozadju).
Majtežjl korak narejen
Bela krajina je dobila daljnovod, ki bo omogočil neovirano rast gospodarstva
Na dan pred občinskim praznikom občine Črnomelj je bila svečana otvoritev 33,8 km dolgega daljnovoda Novo mesto-Čmomelj in otvoritev RTP. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predsednika občin Črnomelj in Metlika, predstavniki gospodarskih organizacij ter predstavniki Ljubljanske in Dolenjske banke.
Izgradnja obeh objektov je lep primer uresničevanja samoupravnih interesov celotne družbe ter dokaz uspeha dobre organizacije. Dinamična rast Bele krajine je zahtevala, da se na območju Črnomlja zgrade novi elektroenergetski objekti. Z obstoječimi ni bilo več možno kriti potreb, ker je bil dotedanji daljnovod že povsem izkoriščen.
Na osnovi podatkov elektroinsti-tuta „Milan Vidmar" je bila predvidena obremenitev 9,2 MVA že leta 1976. V primeru, da bi se potrebe Belta po električni energiji še povečale, bi znašala konica leta 1976 15 MVA, v letu 1980 pa celo 20 MVA. Ti podatki so pokazali, da obstoječih zmogljivosti ni mogoče povečati, ampak da je potrebno preiti na tehnično boljšo in perspelctivnejšo rešitev: na gradnjo 110-kv daljnovoda in 110/20-kV transformacije.
Za investiranje projekta, ki ga je v okviru investicij za leto 1973 odobril delavski svet Elektro Ljubljana, so bila potrebna sredstva v višini 20.070.000 din. Sam Elektro tega ni zmogel, zato je najel posojila pri Ljubljanski in Dolenjski banki. V veliko pomoč je bilo tudi razumevanje
vsega belokranjskega gospodarstva, ki je zbralo se manjkajočih 1.750.000 dinaijev.
Predvideni investicijski sttoški niso bili prekoračeni zaradi solidno
sklenjenih pogodb z vsemi izvajalci. Gradnjo daljnovoda je opravilo podjele „Dalekovod" iz Zagreba, sodelovala pa so podjetja Elektro-Biadnje Elektro Ljubljana, Begrad Črnomelj, Hidromontaža Maribor in TOZD Elektro Novo mesto.
Dela so bila dobro opravljena, za kar gre pohvala vsem sodelujočiin.
Seveda je ostalo še nakaj problemov, ki jih bo potrebno rešiti v prihodnosti; predvsem izgradnja vmesnih transformatorskih postaj s priključki daljnovodov 20 kV ter obnova nizkonapetostnih omrežij. Toda najtežji in največji korak je stoijen. Gospodarski razvoj ne bo zaviran.
FRANC JERAJ
Zakaj ne doma?
Šentrupert: še vedno zastoj v zasebni gradnji
Na javni tribuni občanov v začetku minulega meseca v Šen-trupertu so opozarjali na zastoj zasebne gradnje v kraju, čeprav bi občani radi gradili. Po zazidalnem načrtu so določena stavbi-šča, vendar si graditelji nanje ne upajo voziti niti gradbenega materiala, ker o teh stavbiščih šc vedno nimajo v žepu nobenih dokumentov.
Predvsem gre za sedem stav-l>išč, ki jih je občinski komunalni sklad odkupil že pred letom. Prosilci so se obrnili z vlogami na oddelek za gradbeništvo, kot pravijo v Sentrupertu, pa od tam ni nobenega odgovora. Zanimanje obstaja tudi za stavbišča za spomenikom, kjer še ni urejeno lastništvo. V glavnem po javni tribuni sc je prijavilo že šest graditeljev, vendar tudi ti niso dobili nobenega odgovora. Ob tem člane sveta krajevne skupnosti najbolj boli to, da dobijo nekateri občani kot napotek na občinski upravi; „Kupite si stavbišče na Mirni!" ali; „Kaj sc v to vtika kr^evna skupnost!"
Za doslej odkupljena župnijska zemljišča je bil porabljen družbeni denar, ki bi se lahko koristno obračal, če bi bil postopek speljan. V Sentrupertu in okolici je bilo doslej zgrajenih malo hiš, zato postajajo upravičeno nestrpni, zakaj v kraju, odkoder se ljudje le izseljujejo, tudi .vnaprej ne morejo računati na napredek.
»Dolenjski fist« v vsako družino
■'1^- Xi
I

Z otvoritvene slovesnosti: med govorom predsednika občinske skupščine. (Foto: Jeraj)
Josip Broz-Tito:
Nismo se bali in se ne bojimo
u: l/^alo
Kampanja v tujini se nadaljuje. Vendar tega ne oi dramatizirati. Kajti to je zares smešno, to nam ne flio Tj sebno škodovati. Lahko se samo razpihuje v P0S^US71' ^ oviralo našo nadaljnjo razvojno usmeritev. Kar za sino sprotnike, ki jih imamo v naši državi, lahko rečemo, fl ^ v razvoju tako napredovali, da se nam s te strani ni tre ^ ^ nikakršnih mahinacij. Omenil bi tudi kampanjo o tem,Qne. kampanja traja že dlje časa — da je Jugoslavija na ze ^ varni geografski poziciji in da ji grozi velika nevar?ajajje socialističnih držav, zlasti od Sovjetske zveze. To tr J samo mesece, temveč že leta. Zlasti se je ta k'ampanja o ^ la v zadnjem času. Reakcionirani krogi na zahodu ^ ^ nasprotniki socializma nas hočejo s tem zastrašiti. * „e smo ljudje, ki se nismo nikoli ničesar bali in se tudidan^ bojimo. Prepričani smo, da Sovjetski zvezi še v sanjan prišlo na misel, da bi napadla Jugoslavijo, in tega se n^Vjn^0 ni treba bati. Se manj pa se bojimo tistih z zahoda, Ki ^ zares umazane namene in ki bi hoteli Jugoslavijo n ^ način razbiti, razcepiti itd. Jugoslavija je močna . toV ju-sloni na takšnih temeljih, kakršna sta Zveza komunis ^ goslavije z milijon in sto tisoč člani, in naša arma > ^ najboljših, ki j^ v pretekli vojni pokazala svojo za ^ sposobnost. Moč Jugoslavije je njeno ljudstvo, ki Je tekli vojni dokazalo, kaj zmore.
Jure Bilić:
§ t .
Ne ogrožamo cerkve in reliflU®
V naši družbi je, kakor je znano, svoboda veroizp0^ zajamčena. Toda klerikalne sile si prizadevajo dokaza . ^ j>ros svobode ni. Tri največje veroizpovedi v Jugoslaviji, P ^ v slavna, katoliška in muslimanska, imajo skupaj v a;ajo 12.000 duhovnikov in redovnic, v verskih šolah	'
več ko 5000 učencev. Verske oiganizacije izdajajo _ „ $ in revij s skupno naklado okoli milijon izvodov. ^ veliko cerkev in džamij. Kljub vsemu temu nas n jD cerkveni krogi obtožujejo, da dozdevno ogrožamo cejji religijo. Očitno pa ne gre za to, marveč za njihovo z J bi zaostrili odnose med cerkvijo in družbo iz politic ^ logov. Program naše socialistične izgradnje je dovolj si 'Jt lahko v njem najdejo svoje mesto vsi pošteni ljudje, n na versko opredelitev. V tem pogledu smo bili vedn in se kot gibanje nismo nikoli šli sektaše. Toda v nasp so bili in so tudi še danes posamezniki, ki mislijo, d ne more biti privržen socializmu in samoupravljanju. ^
(Iz uvodnega referata sekretarja v IK predsedstva drugi seji CK ZKJ)
inž. Andrej Marino:
Prizadevati si za visoko ras*

JD-
Nedvomno bi si morali v dolgoročni razvojni goslavije prizadevati za visoke stopnje rasti,
nejših pogojih. Takšna usmeritev je v Slovemji ta, čeprav v preteklosti ni bilo tako. Takšno usincn
kuje dejstvo, da smo še vedno relativno manj ra^ta Evropi, da imamo velike razlike v stopnji razvitos^^ jelj-države, da je naš družbeni in osebni standard ^ i'..' tivno nizek, da je precej ljudi nezaposlenih (zdo Hitra gospodarska rast mora postati tudi eno 00 pidJ našega družbenega in ekonomskega sistema. Znatn ^ rezerve v gospodarstvu. .Vendar bi se v razpravah ročni stopnji rasti ne smeli vnaprej opredeljevati za dinamiko. Bistveno je, da vsestransko in temeljito P
vse činitelje in pogoje, notranje in zunanje (npr-.^" z deželami v razvoju), ki nam bodo v prihodnosti zag ^ p dinamičen gospodarski razvoj, brez večjih poznamo iz preteklega obdobja, in v znatno štabu gojih. Le tako se bomo lahko skladno razvij^
tudi mnoga vprašanja, ki jih kot sodobna, socialisti upravna družba moramo urejati uspešneje, kot so drugih družbenih sistemih (varstvo okolja, zaščita socialni problemi itd).	. •
(Predsednik IS skupščine SRS v intervjuJ"
dr. Adolf Bibiči
Kako se kaže oportunizei^^
Oportunizem je obnašanje, ki je zgubilo jasne kriterije za vrednotenje družbenih pojavov in za P akcijo. Zato teži k temu, da namesto zgodovinskega delavskega razreda kot temeljnega merila obnašanja 11» logiki grupaških istovetenj. To se seveda	f
idejne spopade, ki jih skuša speljati na dilemo,
nami" in „kdo je proti nam". Ta dilema nima j merila, marveč se oblikuje kot usedlina večjih dfU . ^0^ političnih konfliktov, v katerih so se začeli	.
različni interesi. Namesto da bi se jasno alternative: ali pospeševati in poglabljati samoupi^ alistično pot naše družbe ali pa krepiti buržoazno-ščanske oziroma birokratsko etatistične težnje, ^ zem zgublja v drobnem politikanstvu. Namesto jas^^^teK rednega pristopa k problemom političnega procesa k meglenim splošno demokratičnim geslom.
(predavatelj z VSPN v članku v

um'


DOLENJSKI LIST


10 str^n stq^ nafiisaH sami! — To stran jte napisali sami! -^ To stran ste napisali sami!
^^larji 2a dan
fCian .
iy^,IX)REMTso
žcm ^ ^ . osmem [i ta ^ delavke	^
> e v t <lelavke v f Proslavi za )t "Kočevju.	osnovne šo-
F.B.
krajšani. Četudi jih je veliko, jih jc premalo, da bi razvili svojo kulturo.
S podarjenim kosom kruha na vratih ne bomo rešili njihovega problema, sami pa si s prosjačenjcm iii presušenimi konjiči pod drevesi tudi ne bodo dvignili standarda. Predvsem so potrebni moralne podpore vse družbe. Tako pa jih obravnavamo posebej, kot posebnost, in ne kot ljudi, ki žive med nami. Te misli sem potegnil iz radijske oddaje, ker so vsi prisotni zagotavljali razloge za zavlačevanje, čeprav brez prave utemeljitve.
Tudi v teh srcih je želja za boljšim, lepšim. Tudi ciganski rod premore umetnike v svoji sredi, premore ustvarjalnega duha. Tako sem nekoč prisluhnil ciganski pevki, ki je pela, kot da poje za ves ciganski svet, kot da želi s pesmijo povedati, da se tudi za to obleko krijejo tiste vrednote, tisti darovi narave, ki človeka ločijo od ostalega stvarstva. Ponosno je zatrjevala, da je Ciganka! Res je, človeka ne cenimo po polti, ampak samo po tem, kar dela, ustvarja.
Sredi med nami žive ti ljudje kot nadloga, kot odpadniki človeškega rodu, kot nekaj, čemur se človek rad izogne na poti. Na nas je, da premagamo prepad, ki ga je zakrivila zgodovina, in ne ti, ki žive med nami. Vsak izmed njih, ki mu je že' uspelo dohiteti naš. družbeni razvoj in se uvrstiti v naše delovne vrste, je dokazal, da je naš delovni tovariš.
IVAN SKOFLJANEC
2ene hvale2ne mladim
Na dan žena so mladinci in pionirji iz Uršnih sel pripravili proslavo, na katero so povabili vse žene iz svojega kraja. Članice ZZB so pionirji obiskali na domu in jih še posebej povabili, naj se proslave udeleže. Marsikatera solza je zdrknila po licu žena, ko so mladi deklamirali, zaplesali in zapeli njim v čast. Po končani prireditvi so mladinci žene pogostili. Vse žene smo tako resnično začutile, da praznujemo. Mladincem smo za pozornost zelo hvaležne.
ŽENE URŠNIH SEL
dan 2enana tečaju
Udeleženci petega dvomesečnega političnega tečaja na Jasnici pri Kočevju, organizirata ga center za družbeno izobraževanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov in republiška konferenca ZMS, so na predvečer osmega marca, dneva žena, pripravili proslavo z bogatim in pestrim kulturnim sporedom. Vsem desetim udeleženkam tečaja so fantje poklonili šopek nageljnov.
F. B.
proslava v smihelu
Pionini in mladinci osnovne šole „Milka Sobar Nataša", kmladinci Regerče vasi in dijaškega doma so v četrtek, 6. marca, pripravili v dvorani dijaškega doma v Smihelu proslavo v počastitev dneva žena. Na proslavo so povabili vse žene in dekleta šolskega okoliša. Ob tej priložnosti so izdali posebno izdajo glasila „Prvi poganjki in jo delili vsem gostom na proslavi. Clasilo je denarno podprla krajevna skupnost Novo mesto. Prireditev je lepo uspela. Gojenci doma in mladinci so sklenili, da bodo v bodoče še naprej sodelovali in svoje aktivnosti še povečali.
DARJA JARNOVIC
dan 2ena v tujini
Učenci slovenskega dopolnilnega pouka v Esslingenu v ZR Nemčiji so v počastitev dneva žena pripravili proslavo. V lepo okrašeni učilnici so se zbrale vse matere šoloobveznih otrok, v pestrem programu pa so sodelovali vsi učenci. Na koncu je vsak otrok poilaril svoji mamici rože. Matere so bile zelo ganjene, da lahko tudi v tujini od svojih otr<t5k slišijo lepe slovenske pesmi in hvaležna priznanja za njihov največji praznik.
MARIJA STERMECKI
zahvala bork in mater
Ob 8. marcu in počastitvi 30-obletnice osvoboditve so predstavniki družbenopolitičnih organizacij 1. terena iz Novega mesta obiskali vse matere padlih borcev in borke NOV. Za praznik so jim čestitali in jini poklonili šopke nageljnov. Za pozornost in darila se vse obdarjene žene iz I. terena družbeno^ političnim organizacijam zahvalju-jejo.
Anton Lamut
1
Čestitkam za dan žena so pioniiji novomeške osnovne šole Katja Rupena dodali še 36 pledov, s katerimi so obdarili ženske v metliškem domu počitka. Plede so skvačkale učenke krožka za ročna dela iz volne, ki so jo prinesli v šolo učenci od prvih do osmih razredov. (Foto; Barbara Baje, foto krožek osnovne šole Katja Rupena)
Ob svoji 90-lctnici se jc Anton Lamut spominjal, kako so pri Štoru' v novomeški „koloniji" ustanavljali Osvobodilno fronto; „Prišli so Bogdan Osolnik, Lado Ambrožič, bila sta tudi moja dva fanta in še veliko drugih. Za vsak primer smo imeli pred seboj karte, kot da igramo marjaš..."
Antona Lamuta zdaj ni več med živimi; človek, ki so ga mnogi bolj poznali le kot očeta slikarja Vlada, ker v skromnosti ni maral pripovedovati o sebi, je sklenil svoj življenjski krog.
Rodil se jc kot sedmi otrok v trdni kmečki družini v Selih pri Dra-gatušu 1882. leta. Po končani gimnaziji v Novem mestu je nadaljeval šolanje na ljubljanskem učiteljišču. Že takrat je pokazal svojega naprednega duha - še pod Avstroogrsko je javno izražal svoj panslavizem in videl rešitev in napredek Slovencev le v združeni Jugoslaviji.
Po končanem učiteljišču ga je učiteljska pot zanesla najprej v Radeče, kjer si je tudi izbral življenjsko družico, potem pa v Čatež ob Savi. Tam so se mu rodili trije od štirih otrok, medtem ko se je najmlajša hči rodila v Novem mestu. Iz Čateža jc prostovoljno odšel za šolskega upravitelja v Podljubelj na Koroškem. V času plebiscita so ga preganjali, ker je zbiral podpise in organiziral sestanke s koroškimi Slovenci. Po propadlem plebiscitu se je moral vrniti nazaj v Čatež, s seboj pa je pripeljal otroka, ki ni imel staršev; dekletce je posvojiL To je pač zgovoren dokaz ljubezni do Slovencev; koroško vprašanje je živo spremljal vse do svoje smrti, zlasti še zadnje mesece, ko avstrijskim nazadnjakom spet raste greben.
Ne dela le divjad socialnih razlik
Lovci menijo, da skopa zemlja v Suhi krajini tudi brez škode, ki jo povzroči divjad, ne bi mogla zagotoviti za vse dovolj belega kruha
Dolenjski list je v zadnjih številkah precej prostora namenil tudi problematiki škode, ki jo dela divjad v Sulu krajini, saj je to končno eno od pomembnih vprašanj, ki zadevajo tamkajšnje prebivalstvo.
Nikakor pa se ne moremo strinjati z oceno, da je divjad glavni vzrok socialnih problemov v teh nerazvitih področjih. Skopa kraška zemlja tudi brez divjadi ne bi bila sposobna zagotoviti dovolj debelega kosa kruha za vse. To nam potrjujejo tudi podobna druga področja v Sloveniji, kjer socialni problemi in opuščanje kmetijske proizvodnje, pomanjkanje možnosti zaposlitve in podobno niso nič manj boleči, kot je to v Suhi krajini. Menimo tudi, da je odpiranje delovnih mest ob ustrezni družbeni pomoči eden od porokov za hitrejši razvoj teh krajev. Teh problemov ne morejo rešiti prebivalci sami, niti to ni dolžnost samo naše družbe, pač pa je to naloga širše in skupne akcije. Odveč je tudi pričakovati, da bi zaostalost odpravili čez noč, saj tega nismo dosegli niti v Beli.krajini, ki jc bila zibelka partizanstva.
Lovstvo vse bolj pridobiva značaj dejavnosti, preko katere se uresničujejo družbeni interesi za celovitejše varstvo narave in okolja. Zaradi tega je za nas nesprejemljivo primerjanje zaščitijnosti kmetov in divjadi še zlasti zaradi tega, ker je taka ocena prišla izpod peresa novinarja. Skupno bi si namreč morali prizadevati za smotrno usklajevanje vseh interesov, ne pa z enostranskimi trditvami razhajanja še povečevati.
Gojitveno lovišče Lovske zveze Slovenije „Žitna gora", ki upravlja s površinami, ki leže pod cesto Stru-
gospodinjski tečaj vdobrnicu
Kmetijska zailruga Trebnje je v Dobrniču organizirala KKlnev-ni gospodinjski tečaj; udeležilo se ga je 22 gospodinj, vodila pa ga je tov. Potrbinpva z Mirne. Ob koncu tečaja so nas obiskali: Mara Rupena-Osolnik, predsednica občinske konference SZDL Trebnje Ivanka Pavlin, direktor KZ Trebnje inž. Slavko Nemanič in inž. Borštnarjeva. Udeleženke smo bile tečaja in obiska zelo vesele, tov. Potrbinovi pa se lepo zahvaljujemo za vodenje tega koristnega tečaja.
UDELEŽENKE GOSPODINJSKEGA TECAJA.
^	_________!___y
ge-Zvirče-Hinje, je v letu 1974-75 izplačalo kmetom nad 105.000,00 dinarjev odškodnin, pri obračunu pa so bila upoštevana ustrezna navodila strokovnih služb občinske skupščine Novo mesto o hektarskih donosih in tržnih cenah. Dobro se zave-
mara rupena v krškem
Na vabilo kluba OZN je osnovno šolo „Jurij Dalmatin" v Krškem obi-skila Mara Rupena, sekretarka republiškega koordinacijskega (^bora za pomoč žrtvam imperialistične agresije. Tovarišica Rupenova je v sobi,'.v kateri so učenci pripravili razstavo o boju Vietnamcev, dijakom sedmih in osmih ražredov pripovedovala o deželah Indokine in o boju tainkajšnjih ljudstev za svobodo. Njihovo življenje nam je še bolj približala s številnimi diapozitivi.
Tako smo spoznali svet, ki je tako različen od našega. Mi živimo v miru in obilju, v Indokini pa že dolga leta divjajo vojne. Sklenili smo, da bomo po vseh svojih močeh pomagali otrokom Vietnama ter da jim bomo večkrat pisali.
GORAZD GORENC OŠ Jurij Dalmatin KRŠKO
hrana za ptice
Člani podmladka Društva za varstvo živali na osnovni šoli Kočevje skrbno hranijo ptice, čeprav je letošnja zima bolj mila. Za krmljenje ptic pevk so porabili že nad sto kil(^ gramov ptičje piče. Razen tega^ sp napravili tudi precej novih ptičjih knnilnic.
V. I.
ognjeni krst-uspešen
Pred kratkim so oblekli uniforme mladi vojaki tovariša Dragana Pošti-ča in doživeli „ognjeni krst". Čeprav v slabem vremenu so dobro pripravljeni vojaki zelo uspešno prestali prvo preizkušnjo in pri streljanju dosegli dobre rezultate. Najbolj so se izkazali Radomir Durtovič, Jovo Vukša, Mugni Hani in Ibrahim Hodžić.
L. D.
Tekmovalni duh v JLA
Letošnje tekmovanje je posvečeno 30-letnici zmage nad fašizmom - Proglasitev za dan JLA
Tekmovanje za najboljšo enoto v JLA bo letos posvečeno 30-letnici zmage nad fašizmom. Najboljše po-santeznike in enote bodo svečano proglasili 22. decembra.
članarina za l. 1975
Zveza borcev prostovoljcev za severno mejo iz Novega mesta obvešča vse člane, da znaša članarina za 1975. leto 15 dinarjev. To naj upoštevajo predvsejn tistir ki pošiljajo članarino po pošti.
damo, da odškodnina ni enakovredno nadomestilo za vloženo delo, saj je kmet tudi čustveno navezan na svoj pridelek. Trudimo se, da bi bila škoda od divjadi čim manjša," in se poslužujemo tudi preventivnih ukrepov (krmljenje, krmne njive), pa tudi kemične in mehanske zaščite. Pri tem z nekaterimi kmeti dobro in zadovoljivo sodelujemo, drugi spet na račun divjadi želijo izvleči čimveč. Ker vemo, da so krajevno običajni zaščitni ukrepi večkrat le simbolični, to tudi ni pogoj za odškodnino, ampak vso škodo obravnavamo enako.
Problemov torej ni malo, s skupnimi prizadevanji vseh zainteresiranih dejavnikov pa jih bo mogoče v botloče v mnogočem zmanjšati.
Upravnik GL Žitna gora Blaž Krže, inž. gozd.
Ljubljana, Župančičeva 9
Iz Čateža se je Lamutova družina 1922 preselila v Novo mesto. Tu je učiteljeval vse do leta 1943, ko je odšel v partizane. Že v letih - ob odhodu v partizane je štel 62 let je takoj postal komisar delavskega bataljona. Od tuje šel v 12. brigado, pozneje v Belo krajino, konec vojne pa je dočakal v Dalmaciji.
Zadnja leta ga je bolezen priklenila na posteljo. V mislih je še lahko obujal spomine na telovadbo pri Sokolu ali na delo v kulturnih organizacijah med obema vojnama. Jasnega duha je vse do zadnjega spremljal življenje s časopisi in knjigami v roki ali pred televizijskim zaslonom.
Tiho in skromno, toda ponosno, kot je živel, je ugasnil v 93. letu. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je ves čas tako ljubil!
J. S.

Janez Antončič

Pred kratkim so pokopali podpolkovnika Janeza Antončiča, ki so ga Cmomaljci tako kot njegovega očeta zelo dobro poznali, saj je bil izredno priljubljen človek. Huda bolezen ga je prezgodaj odtegnila sorodnikom, prijateljem in znancem. Vsem je bilo še toliko težje, ker je umrl človek izredne volje do življenja, delaven, dober, ker je umrl borec z? našo svobodo in družbeno ureditev.
Janezovo življenje je bilo pestro, polno dogodkov, težkih in veselih trenutkov, kakršno je lahko le življenje letalca. Med pilote je stopil še zelo mlad. Toda njegovo veselje je bilo kratkotrajno. Prišla je vojna in mu naložila kruto usodo vojnega ujetnika. Koje mogel, seje pridružil našini borcem ter se skupaj z njimi boril.
Leta 1943 se mu je izpolnila velika želja: spet je postal pilot. Pot ga je vodila iz rodne Slovenije v Italijo in Afriko, kjer so se šoldi jugoslovanski piloti. V sestavi druge eska-drile je Janez večkrat poletel v zračni boj proti sovražniku. Okoli 50 takih zračnih akcij je imel za seboj. Gotovo pa je bila najtežja tista, ko so napadali nemško pomorsko eno-
to in so protiavionski topovi močno poškodovali Janezovo letalo. Njegovi soborci se ga spominjajo kot neomajnega in odločnega pilota, ki je vsako akcijo izpeljal do konca V letalskih vrstah je Janez Antončič dočakal tako zaželeno svobodo. Svoje delo je nadaljeval tudi v novi Jugoslaviji. Znanje in izkušnje je nesebično posredoval mladirh pilotom, obenem pa je v njih gojil ljubezen do domovine. Vse do upokojitve se je ves predajal svojemu delu.
Cilj tega tekmovanja je doseči najvišjo stopnjo borbene pripravljenosti enot. „To tekmovanje naj bo naš prispevek proslavi 30. obletnice zmage nad fašizmom. To je najlepša priložnost, da se današnja generacija oddolži slavni generaciji osvoboditeljev, pa tudi vsem tistim, ki so gradili našo socialistično domovino. Prepričan sem', da bo tekmovalni duh prežel vsakega vojaka in starešino," je dejal Rade Petrovič iz Novega mesta, ki se zelo zavzema za to tekmovanje.
Rade Petrovič je prepričan, da ima njegova enota velike možnosti, da se visoko uvrsti, saj se vojaki in starešine zelo resno pripravljajo na tekmovanje.	. ^
L. DRAZlC
Več pišimo o revoluciji!
Stari borci ne smejo biti odrinjeni na stranski tir, češ vi ste svoje opravili
Zahvaljujem se vam za nagrado v anketi „Vsi ljudje vse vedo", hkrati pa vam iskreno čestitam za odlikovanje ob jubileju ter vam želim še veliko uspehov v naslednjih 25 letih izhajanja.
Ob jubileju je bil vaš list zares bogat; prepričan sem, da sta zlasti intervjuja s Francem Šetincem in akademikom- Josipom Vidmarjem še dvignila ugled Dolenjskega lista. Da je naš tednik kakovosten, dokazujejo tudi zapisi „Novinarji se predstavljajo", iz katerih se vidi, da so to dobri in talentirani novinarji, sicer pa to potrjuje tudi kvaliteta čas(> pisa. Iz zapisa „Cez sedem let" Jožeta Splichala se lepo vidi, kako težka in odgovorna je novinarjeva dejavnost. Mislim, da bcH do priznanja, ki ste jih dobili, dala novih moči za še boljše delo, za še boljši in bolj objektiven časopis.
Ob intervjuju s S tane tom Potočaijem-Lazaijem bi rad spregovoril še nekaj besed. Ko-
mandanta Lazarja se živo spominjam iz VI. sovražnikove ofenzive. To so bili težki trenutki zlasti za nas, ki smo se prvič ferečali s tako močnim sovražnikom. General Potočar je v intervjuju za „Front" pred več kot 10 leti pretresljivo opi^ boje v tej ofenzivi. V intervjuju v Dolenjskem listu pa sem s težkim srcem prebral njegovo misel: „Boli me, ko vidim, kako stare borce odrivajo na stranski tir, češ vi ste svoje opravili."
Njegovi misU naj dodam še Gašperičevo kozerijo „Repič je postal samoupravljavec"; oboje skupaj pokaže, zakaj posamezni kraji, kot je na primer Mirna peč, še tri desetletja pd osvoboditvi nimajo spomenika. Naša Dolenjska je o^omno -pripomogla k svobodi, zato menim, naj bi tudi na straneh našega tednika več pisali o revoluciji!
FRANC FERBEŽAR Struga, Mekedonija
jjjudmi bodimo človeški!
dar'93"' l8S ^Padniki človeškega rodu? Po-—yni kos kruha ne more odpraviti težav
i° Ne^da'^č, b°m zaPisal> da prosjaki, jc
; tesnicf ne mo"0' jim tc vcli" ^ bi s Li ^°rc"10 Potrditi, kot
pobijeno civin?0 -naš ponos nad Najvičij c,vlllzac'J°.
^^ALA2ENA
prSSir du" ŽCna' -ie naš i °^niočia v • ^-8a tudi ženc Pevska Dekr,ajeviJ.e skuPnosti nuJemo vJj VSa let0 Praz" Smo' da nam ■ in zadovoljne vanjc lani ;n lo za to prazno-I P°zornost t?rt?s lzkazal° veliko i nik" ZbraL^1 ,P<?sestX° Snež-i * za	v Stalcerjih
j ^aljujcmo ^CVanje naJlcpše i Pa še direktnri wStvu' Eoscbno 111 vsem ki &*** S teb laj u
i ni08li. da bi hii -rkoli PriP°-> P'«n0¥OTj -^na^počutje in
i Iv^ka Žuri6^ 'Z ^ovih La?ov:
I ? Malnar' °JZka Zidar> Fa" |\^aMaliiar' lca Sercer,
£<Bni
S|0yl[®v,,a z«
Cnagruda
^h?da
C*k*h),^">P.196
'! 'sMi smo j^tarele
:r^iShU0ne-
*C0vii u ^terimi .ačkali V °81ih ^ne ?..n Čm° sklenili «kiMcl%im° v dom»
^'^>h,iC.ori'' "Pravnik
10Ž Hur0Vankaini ,art0lj- Prcd n, pr0grin no izvedli
t in 0pCVci, člani i v katcrem rt »i v^ nJenca glash ™atske8a ^^aVduJil Poto ° S0,c" Na" i pravil 1 r°žami s"10 žen-
' ^Svs^x ■"rov!jrika""
* b>ii sorSCskrblicnc 1 a -° v d°-
: fepSSS«*
: Af^saa
" ^N>olll"°S'°nSSfC ž™sfc raz-
°Vb>0 K M 'i?
Novo n^j0Pos'°vili
RTAEmI^STJA
"iaR^K

^^JJorcal975
DOLENJSKI LIST |
5
Ko smo dekleta nosile puške
Ob letošnjem 8. marcu smo ocenili tudi pot, prehojeno v 30 letih po osvoboditvi našega človeka, torej tudi ženske - borke, jetnice, aktivistke med narodnoosvobodilnim bojem in bojevnice v povojni graditvi. 8. marcu dajmo mednarodni značaj tudi s tem, da smo solidarni z osvobodilnimi gibanji po svetu.
Petero kontinentov naše oble še vedno vznemiijajo različni agresoiji. Naša moralno-politična podpora naj velja za demokracijo bo-< jujočim se CUenkam, osiromašenim žrtvam agresije v Angoli, Palestinkam, Sirij-kam, Vietnamkam in vsem tistim ženskam, ki še niso izbojevale boja za narodovo in svojo popolno osvoboditev. To je hkrati zvestoba idejam našega narodnoosvobodilnega in socialnega boja, v katerem je bilo prelite nemalo krvi naših boiic za lepši današnji dan.
Čeprav bo letos minilo že 30 let od osvoboditve, so spomini na našo edino žensko partizansko četo v Sloveniji še vedno živi.- Preteklo jesen smo se prvič po 32 letih srečde v Otrobovcu pod Snežnikom, v našem nekdanjem partizanskem taborišču. Med nami ni bilo le Vide, Francke in Vere, ki so padle na Primorskem, in bolhe Zalke.
Med lepimi jn trpkimi spomini se mi še zdaj prepletajo spomini na tovarištvo, zvestobo in trpljenje, na dolge nočne pohode v dežju, na zasede, borbe ter reševanje in obvezo-vanje ranjencev. Tudi lepe partizanske pesmi in hrepenenja po svobodi ne morem pozabiti, najsi je bilo življenje v 30 letih po svobodi lepo ali težko.
Po veliki roški ofenzivi 1942 je na Notranjskem vzniknila zamisel o ustanovitvi ženske čete. Odhod v partizane je bil za nas le nadaljevanje aktivnega dela za narodnoosvobodilni boj in spopad s hudimi duševnimi in telesnimi napori, ki smo jih morale premagovati kot mlada dekleta. Topel dom smo zamenjale ža gozd in mehko posteljo za smrekove veje. Po partizanski zaprisegi smo opravljale povsem enake dolžnosti kot drugi, borci. Čeprav
nam je bilo-zlasti v začetku večkrat težko, da bi najraje jokale, tega nismo pokazale.
PRVA NOC V HARTIZANIH
Partizansko opremo sem imela pripravljeno že skoraj mesec dni, ko mi je odbor OF dovolil oditi v partizane. Nahrbtnik je bil že v Grahovem, jaz pa sem se iz Cerknice odpeljala s kolesom. Aktivist me je peljwl na I^žno goro v Rakovško četo, med same znance. O mraku je bil zbor čete, pozdrav zastavi, komandir Ivo pa je prebral raport. Se danes me je groza, ko se spomnim njegovih besed:
„Naša patrulja je iz Grahovega pripeljala izdajalko, ki ji bodo sodili v štabu Zidanškovega bataljona. To noč bo ostala pri nas in stražile jo bodo partizanke."
V četi smo bile takrat le tri partizanke. Ta dan sem jaz šele prišla. Še nikdar nisem bila sama v gozdu, kaj šele ponoči. Nikoli poprej nisem imela v roki puške ali bombe, zdaj pa sem bila določena za stražo s puško. Opolnoči me je dežurni zbudil. Peljal me je k smreki, kjer je bila privezana izdajalka, in mi potisnil v roke puško z besedami: „Glej, da ne boš zaspala!"
Minute so se vlekle in niti mesec mi ni svetil v obupu, ko sem stiskala puško, za katero sploh nisem vedela, če je nabita. Premagovala sem solze in se t9lažila, da je izdajalka verjetno dobro privezana. Nekajkrat je vzdihnila, jaz pa sem ji rekla, naj miruje. To noč nisem zaspala niti potem, ko me je na straži zamenjala druga borka;
Zjutraj je prišel k meni komandir Ivo, moj sovaščan. Smejal se je in rekel: „Vse je šlo srečno, italijansko karabinko pa kar obdrži." To, da si dobil puško, ne da bi jo zaplenil, je bila tedaj velika sreča. Verjetno je komandir mislil, da si tako majhno in drobno dekletce, kot sem bila jaz, puške ne more priboriti. Pa vendar sem v veliki akciji na belogardiste v Loški dolini zaplenila veliko frian-cosko puško, nekaj bomb in municijo.
BiLi SO SAMO POLHI
v partizanih smo hitro dozorevali. Zdi se mi, da so minevali dnevi kot danes leta. Ko so nekaj dni za menoj prišle v Rakovško četo še Anica, Mira in Vida, sem bila jaz že navidez izkušena partizanka, če-
ravno sem bila še dolgo zatem strahopetna.
Ko sem bila neko lepo in jasne jesensko noč z bratom Svarunom in še nekim borcem na stražarskem mestu v taborišču v Smrekovcih, sem bila na vrsti za stražo ravno opolnoči. Stala sem ob stezi in napeto poslušala. V Loškem potoku so Italijani streljali, kar mi je najbrž še povečalo domišljijo. Zaslišala sem stopicanje in se takoj oglasila: „Stoj!" Stopicanje po listju pa seje še kar nadaljevalo. Pripravila sem puško za strel in glasneje zaklicala: „Stoj, sicer streljam!" Takrat se je oglasil moj brat Svarun in mi zabrusil: „Koza zmešana, kaj ne slišiš, da so polhi..." Res je bilo v velikih bukovih gozdovih nad Loško dolino zmeraj dosti polhov. Tudi naši polharji so nam marsikdaj pripravili priboljšek. Izbolišali so krompir v
juhi z okusnim mesom, kožice pa smo z notranje strani uporabili za mazanje pušk in mitraljezov.
V začetku se tudi drugim borkam ni nič drugače godilo. Prišle smo plahe kot srnice, dozorevale pa smo hitro, zato med borkami in borci ni bilo razlik v pravicah in dolžnostih. Postajale smo borke, bolničarke, politdelegatke, komisarke, sekretarke SKOJ, sekretarke partijskih organizacij. Po sposobnostih, ki jilT je katera imela, je postopoma prevzemala vojaške ali politične dolžnosti. Ves strah, ki smo ga v začetku doživljale, je bil le dokaz, da smo v partizane prišle kot običajna dekleta.	'♦
KOT GOZDNA VILA
Fanika, mlado in lepo dekle z dvema debelima kitama, je bila ne-
V nekdanjem partizanskem taborišču v Otrobovcu pod Snežnikom so si borke obedovale kraje, kjer so pod smreko spali, kjer so imeli taborišče L bataljona - kraj nepozabnih spominov.
Skoro v^ so že postale babice, toda na srečanju, ki ga je pripravil občinski odbor Zveze borcev iz Cerknice, so bile vse v mislih spet mlada dekleta, stara od 18 do 20 let, kakršna so pri^a v partizane. Prva z leve je Fanika, komandirka čete, četrta z leve pa politkomi-sarka Mira.
"Raj časa pomočnik mitraljezca. Ko sta se v borbi na Babni polici z mitraljezcem znašla v kočljivem položaju, je mitraljezec zbež^, za njim pa je tekla, tudi Fanika. S kitami pa se je. zapleTla v dren, in še preden se je' lahko rešila trnja, je stal pred njo italijanski oficir z brzostrelko. Ko je pred seboj zagledal mlado dekle s puško in zabojem municije v roki, je presenečen obstal in zajvcljal: „O, signorina .. . buon giorno." Fanika pa je takrat že planila v gozd. Oficir je Izpustil za njo v zrak cel rafal, najbrž od presenečenja in jeze, ker ga je „gozdna vila" ukanila. V tej borbi sta bili ranjeni tudi Tončka in Vida. Nobena ni tarnala zaradi bolečin, le za padlimi nam je bilo vsem hudo.
Fanika, ki je imela že izkušnje z mitraljezom, je postala komandir in mitraljezec ženske čete. Pomočnik mitraljezca pa je bila Zalka, precej močnejša od drugih deklet. Mira, ki je bila prej ilegalka v Ljubljani,-je postala politkomisar ženske čete, jaz pa sem bila bolničarka. Takrat smo že nosili triglavke na glavah, edini okras, ki smo si ga lahko privoščile, so bile pikčaste rutice za vratom. Poslale so nam jih terenske aktivistke.
DODATNA 2ENSKA DOLŽNOST
Naša četa, ustanovljena med 10. septembrom in 20. oktobrom 1942, je štela 16 bork inje bila v sestavu I. bataljona Loškega odreda. Poleg rednih vsakdanjih dolžnosti: dežurstva, straže, izvidnice, patrolje, oskrbe s hrano in vodo, smo imele še dodatno žensko dolžnost prati in šivati perilo za vse borce našega bataljona. Seveda smo hodile tudi v vse akcije. Vse to breme je bilo za mlado žensko in samo šestnajstčlan-sko četo preveč. Anica je morala nekoč dva dni stati na izvidnici, ker nas je bilo premalo, toda svojega mesta navzlic hudi utrujenosti ni zapustila.
Res ni bilo lahko nositi v strmi breg težke nahrbtnike krompirja ali petindvajsetlitrske posode z vodo. O teh težavah smo med seboj potama-le, na sestankih pa ni hotela nobena z besedo na dar) o problemih, imenovanih fizična enakopravnost.
Pa je le zmagal zdrav razum. Nekoč, ko je^bil zbran ves bataljon ob tabornem .ognju in smo mrmraje prepevali partizanske pesmi, se je oglasil starejši možak, partizan Tomo. Bil je preudaren in izkušen, za-
to smo ga vsi spoštov^-je bil izvrsten lovec kdaj priskrbel priboljšek -za naš enoličen Takrat je rekel: „Ne,
žensko enakopravnost,
mo pri nas, jaz nisem-
zdi, da imamo dekleta, b" ^
strahu, kadar poka,
kot Vida in Tončka, ko stajj
^ Babne police s
mi. To je vse v redu .'|^;
Dragica, tako drobna, da, J
stlačil v žep, nosi P°'", .[.(C-
krompirja kot fantje, nio j
ki kot gora, zato pa ujiiB i
Nekaj trenutkov zatem je
na. Me smo se se je oglasil komandant se gremo enakopravnosV^^ tovarišice delajo kot m«. ^
je Tomo zavrnil:
nikoli pustil ženskam, ^ ali orale, in tudi v vedeti, da je ženska le bi jih mučili in izčrpav ki ni zanje? Že težav za ženske dovolj. ^
Večina fantov	jjopoi il;
to smo se dogovorili. ^ drugače. Naši nahrbtniki malce lažji, pač pa torbice, ker smo se dolg pohod na Primorko, smo še naprej opravlj e vojake dolžnosti.
enakopravno^!
smo si pribor"-j
Skoraj vsa smo bile med	j,*.
ga odreda, ki je šel ° 3gal»3 Primorsko. Vida je o j-j ^ Tolminskimi Lomi: z . strupila rM>go. Tega n' P ,( kler hi dobila hude te P ^ stiti smo jo morali na n J domačiji, vendar je ® ^ dni izdana. A.ktivist> j brez ene roke, jo je ^ gi hiše, pa so mu Vido ^ . jjinl govem hrbtu, njegaP^ Lpif li. Vido so slekli injos	^
k Sv. Luciji ter grob. Domačini so ve riUnjengrobscveVm';'^ zastavo. Na njen Naša Vida. Vida je biia padla partizanka na
Vera in Francka sta žrtvi izdaje ob ustanovi ve brigade na sta se znašli v brezizn . ju, je Vera najprej
Francko, nato še sebe.
bila ranjena v tej bor ^jjvfPVe; ranjena, ko sem ranjenega partizana ' pri Kobaridu maja ^ M druge članice naše	J
Primorskem ranjene,	J]
Res, enakopravnost g
ni bila podarjena. jebn
mnogo krvi,
ko trpljenja bork, .
rank, vdov, mater m J lahko začeli
roj-®

Po nebu do generalske zvezde

Poleti 1943 se je 13-letm fante Bojan Savnik, danes pri 45 letih najmlajši generalmajor v Jugoslovanskem vojnem letalstvu, z vrstniki kopal v Težki vodi pod novomeškim Grmom. Brezskrbno fantovsko igro je prekinilo brnenje s sinjega neba, v katerega svod se je zarisala eskadrilja ameriških liberator-jev. Eden od njih je obrnil, nenadoma sta se od nekod pojavila dva nemška lovca ME-109 in ga napadla iz vseh topov. Na li-beratoiju se je pokazal dim, iz-skočilo je 12 pik, ki so se raz-' cvetele v ljudi s padali.
Takrat je Bojan Savnik sklenil, da bo postal pilot-lovec.
22. decembra lani je vrhovni komandant jugoslovanskih oboroženih sil Josip Broz-Tito podpisal listino o napredovanju, iz katere je razvidno, da je postal polkovnik Bojan Savnik gene-ralm^or. Med tistim poletnim dnem ob Težki vodi, koje brenčanje muh in obadov preglasil hiup letalskih topov, in med lanskim dnevom JLA, ko je Maršalov podpis zaukazal generalski lovor, je dobrih 31 let. O njih pripoveduje generalmajor Bojan Savnik.
BOU SKOKI KOT LETENJE
„Moje prvo srečanje z višinami, če temu lahko tako reče-
DOLENJSKI LIST
mo, je bilo na novomeškem Ma-rofu, kjer smo takoj po vojni mladinci bolj skakali kot leteli na jadralnih letalih, ki smo jih spravljali v zrak z gumo.
Na progi Samac-Sarajevo sem bil v jadralni brigadi, dopoldne smo gradili progo, popoldne pa leteli z jadrs^imi letali. Ko sem bil v drugem letniku novomeške trgovske akademije, je izšel razpis za sprejem v vojaško letalsko akademijo. Prijavilo se je okoli 1500 fantov, sprejeli so jih okoli 150, več kot polovica jih je bilo partizanskih oficirje*^. Po treh letih šolanja sem postal pilot-lovec, dobil sem čin zastavnika. Solo nas Je končalo 80.
Odredili so me v letalski polk, ki je letel na naših letalih S-49A, ki so bila po mnenju strokovnjakov med najboljšimi batnimi lovci vseh časov. Žal jih je prehitel čas oziroma lovci z reakcijskim motorjem. Po letu 1953 smo dobili thundeijete, leta 1955 pa lovce sabre E. Priznati moram, da sem imel „srečo". Vedno sem takoj letel na najboljših lovskih letalih, ki jih je imelo naše letalstvo."
Generalmajoija Bojana Savni-ka moramo zaradi njegove skromnosti dopolniti. Na najboljših lovcih so vedno, to velja
seveda tudi dandanes, leteli samo najboljši piloti.
MAJOR, KI JE BIL POROČNIK
Leta 1958 je postal Savnik poročnik in komandir eskadri* Ije. Ta položaj teija čin majoija, vendar je bil Bojan tako dober letalec, da so „spre^edali" tisti dve vmesni zvezdici, ki ločujejo poročnika od majoija.
Po petih letih letenja na čelu eskadrilje so poslali Savnika v višjo vojno letalsko akademijo ter dopolnilno šolanje. Leta 1965 je postal major, medtem pa je letalski polk, ki ga je vo-
, , v	r.;
• •■.■■■■■ ■■
dil, trikrat dobil najvišje možne ocene. Tudi Bojan Savnik.
Samo tri leta kasneje je bil Savnik glavni inšpektor pri poveljstvu Jugoslovanskega vojnega letalstva, nato komandant divizije. Leta 1970 je bil komandant čelnega ešalona na prvomajski vojaški paradi. Čast brez primere, ki ji dajejo še večjo težo njegova leta.
Nato spet šolanje. Bojan Savnik je eden od tistih častnikov JLA, ki so vedno v roku ali pa še pred njim opravili vse izpite. Bojan je, če zdaj govorimo o pilotu, letel na okoli dvajsetih različnih letalih. Se vedno leti, in to na nadzvočnih letalih, kar
ti •■-J**





Generalmajor Bojan Savnik
ob njegovem sedanjem činu ni ravno pravilo.
Ko je bil nekoč po dolžnosti v tujini, tega ni tako dolgo, je preizkusil nadzvočno letalo, na katerem še ni letel. Prva raketa, ki jo je sprožil, je v polno zadela cilj; tuji častniki, ki so opazovali manever, so morali priznati, da Jugoslovani znamo leteti. In moramo povedati, da je bilo ploskanje, ki se je razleglo v opazovalnici, spontano.
.KOMUNISTIČNA LETALA NA NIZOZEMSKEM NEBU"
'Generalmajor Savnik se spominja tudi dogodkov iz časov rojevanja vojaškega letalstva SFRJ, Bil je v skupini pilotov, ki so z Nizozemskega prepelja-vali v domovino kupljene reaktivne lovce sabre D. Natančni prodajalec je lovska letala prepleskal z jugoslovansko trobojnico, tudi na zvezdo ni pozabil, nakar so nizozemski časnikarji pisali članke z naslovi: „Komunistična letala na nizozemskem nebu".
Časnikarji imajo navado pilota vprašati, kdaj je bilo najhuje. Ob tem vprašanju se Bojan Savnik iz generalmajorja prelevi v pilota; pripoveduje tako živo, da se zdi, kot da bi bili z njim v pilotski kabini.
„Nekoč mi je pri 800 kilometrih na uro odprlo kabino, ker je odpovedal elektromotor za zapiranje. Pravzaprav je odpovedal kontakt. Uporabil sem vezalko za čevlje. Za silo je omogočila, da se električni kontakt ni prekinil, elektromotor je torej deloval, in srečno sem pristal."
Št. II (1338) -
SESftffl
KAKO LETI 1^1 d DESETI V ESKAP10 n
„Drugič spet Je.
servo -naprava za j#? co. Postavilo me je roki nista vzdržalin ^ pritiska. Znašel se % jijM pas kombinezona
držal palico v normalnem p°l° .?• si medtem odpočil' t^tJ skorajda rutinsko- Jb nerad izskoči, jj vilo, da je pilot 6 J kot letalo."
Savnik je med ti ^ veiL vanskimi general1' eS)c^. pomeni leteti 36. ^ 0«. tem hočemo q#[J, dno natančno ve,K w#|j ti vsak pilot, ki tfjf W bo je v njegovi v vseh vlogah, 10 -m o" „
možne, od zastavi	,<
du bi rekli sošolci«
čine od kapitana faj jji j , Bojan je edini 8'^V, mi.ldmimeip^U
hati smodnika. J-® p K r videl tista dva lo**^ naSe zgodbe nap* |30Vit imel namreč sam rt;eg0 J- k
Zato morda za	^
ki ga on skromno P a j, nenehnega letenja ^ j letalih in v	!
resnično lahko o$\\t i latinski rek: »p°C(lVJljK. zvezd." Bojan &
svojo sposobnostj ' jj/ s in vsem, kar gre z jjCe- / tj
do generalske zve ni\oJ ,
Tisti, ki ga P° J da ni poslednja. RjAnn
6
" "!£''ap1rjev je
# težko začeti
''	^ tovarili ^ ona- 1	v Bie-"•* "Osti k?	nepravfl-^ *><lijo v ^.'y®80vem mnenju ^ '^ntrolp	delavske
^ nima ^
J (ilan nH? °P"jeti.	On je si-
i * devetTi ^	so
S ^ steklo n	^elo pa
Ž tri	da bo
J "fei tSdf	n^ed
^sanlolfdsednika odbora li' ker delavsko kon-^	obenem
P^'^tazdS^PV^veta. Funkciji 't ^ Pa'je Dria^' 1 nerodno-odbor za
feS? "fove temeljne
4n ' da dela n5iZenega dela 4oSiaVne delavske Za samo" rf^vniku ki o 0ntrole po iS svet T02ngaDPrejme delav-l3ft°'kerso xr?lovnika Pa fledlo8 za vse Tf»7nna enoten
'C mesto. Pri J ?D IMV No-službe a^e-,naJ bi ga
i za take ;;spoobiastiirrate'da se
r^kegasveta s^ Podpore de-1 rnoremo o ata 111 dru-
^nn^o?SafhStiti v ni" /0feJ moramo ^1 Pogoreli!
f >nt.toie0n^eti osnovni ^ane1 nP^lovnik.kjer '»«a»a , emi bescjamPri5t0)n°-
J C0Van hrbet v° bo imel
/ Do>odPoro b° dobfl i0vx;pa ClPlina nri^ ,Va ga zb°de
$$$1vSShn ^^'d^ma^
ftftifiSSSa
Organi delavskega nadzora se težko znajdejo in si priborijo vpliv, ki jim ga daje naša samoupravna zakonodaja. Redki so primeri, ko se brez oklevanja lotijo nepravilnosti na pravem koncu in zahtevajo podatke, ki prikažejo stvari v pravi luči.
Da bi vsaj nekoliko spoznali, do kod so se prikopali ti organi, so naa novinarji Ria Bačer, Janez Pezelj, Ivan Zoran, Jožica Teppey, Alfred Železnik in Jože Prime obiskali nekatere predsednike in člane odborov s^o-upravne delavske kontrole v devetih dolenjskih in posav-
skih občinah ter jim zastavili tale vprašanja:
—	Kakšne zadeve je doslej obravnavala delavska kontrola v vaši delovni organizaciji in kako se je zna^a pri svojem delu?
—	Včasih se ti organi omejujejo le na dnevnice in kilometrine, a velike stvari jim uhajajo iz rok. Na kaj bi morala biti samoupravna kontrola po vašem mnenju najbolj pozorna?
—	So informacije, ki jih dobite od pristojnih služb, dovolj razumljive? Če niso, s kom se posvetujete?
namenjen že akciji," meni predsednik komisije v Kopitarni, Lojze Anzeljc. „Ne manjka nam dela, vprašljiv pa je pristop, saj ljudje postanejo občutljivi, ko se obravnavajo osebe. Ne bi rad pogreval stvari, ki smo jo slednjič uredili na sestanku vodstev
V podjetju imamo družbenopolitične organizacije, sindikat. Zvezo komunistov,. mladinsko organizacijo. V njihovem interesu bi moralo biti tudi to, kako delajo .organi delavske kontrole in kakšno podporo imajo v kolektivu. Te organizacije morajo postati hrbtenica organov delavske kontrole, pa ne samo to. Od njih morajo priti spodbude za ukrepanje, če je to potrebno, in ne nazadnje spodbude za njihovo usposabljanje. Delavci se borimo na primer proti širjenju administracije in se, zavzemamo za mehanizacijo pisarniškega dela. Toda spet govorim na pamet. Za vse bomo potrebovali dokaze črno na belem, potem bomo lahko ukrepali.
OBČASNI POSKUSI so KORISTNI
Bogo Vidmar, predsednik delavske kontrole v Tekstilani Kočevje:
Naša delavska kontrola je doslej obravnavala dnevnice, kilometrine, potne stroške, stroške za reprezentanco, stroške za reklamo in propagando, osebne dohodke za vsa delovna mesta in celo za vsakega zaposlenega poimensko, razen tega pa še izpolnjevanje proizvodnih in prodajnih načrtov ter poslovni uspeh. Vseh teh zadev ne obravnavamo redno, ampak delamo delno občasne poizkuse oziroma „štihprobe".
teg*« TOD-: "*** KOUK.
>l^?upra^eF^' Predsed-
iVn?* tovale!avske k°n-U ^02a; paPirJa -
*«%„naJPrei uL'osli' W y»>t4Unr,Sobiti. Zato
1 Stbražuieraoan°!,8ani"
fe-5*tž
S ! ' ^ ii n^0rali Prizna-jKt , b° teda" %no ?Nen 0 j° bodn ro šele ■% ?' °<1 vod?, podPrli vsi bodo sv navzd°l-J jih ?n° postre>ne slu*be l<?.'2umee„sPnoda'W, ? bi i k Pnsii nit1- Do zdai d»i«.
»S^fe to s?pa'da V>?' at^pak t', 5, m smo feJ ^tC tudl 'o.kdaj
obdobje. Njen predsednik Maks Bučar, ki je sicer lanser v pripravi dela, kljub temu še vedno sodi, da gre za nov organ, zato delo še ni utečeno, kot bi bilo treba, kar je opazil tudi na seminarjih v regiji.
Po mojem mnenju bi morala biti delavska kontrola najbolj pozorna predvsem na samoupravno urejanje medsebojnih razmerij, na izpolnjevanje načrtov, na izvajanje sprejetih sporazumov in drugih sklepov, pa tudi na produktivnost, delovno disciplino, zmanjševanje odpadkov, kakovost proizvodov, predvsem pa bi morala še posebna pozornost veljati izvajanju sklepov delavskega sveta in drugih samoupravnih organov.
V	glavnem so informacije, ki jih dobivamo, dovolj razumljive. Ce niso, se posvetujemo s kadrovsko ali ustrezno strokovno službo.
Ob zaključko naj dodam, da imamo tudi svoje glasilo, v katerem objavdjamo vse to, o čemer sem govoril, se pravi od dnevnic in osebnih dohodkov do izpolnjevanja načrtov in sklepov.
DELAVCI NAJ SODELUJEJO!
V	trebanjskem Trimu dela komisija samoupravne delavske kontrole že drugo mandatno
V Trimu objavljajo ugotovitve komisije na oglasnih deskah \ v tovarni, ravno tako tudi roke za odpravo pomanjkljivosti. „Ob začetku našega dela ?mo se obrnili na delavce s pozivom, naj sodelujejo pri delu komisije z opozarjanjem na nepravilnosti, saj sami člani komisije ne moremo videti vsega. Ugotavljamo, da je bil odziv slab. Doslej smo dobili večino odgovorov od ustreznih sektorjev v tovarni.
Pri delu se komisija ni zadovoljila le s kontroliranjem kilometrin, reprezentance in dnevnic. Na gradbišča po vsej državi je precej potovanj, vendar je to majhen strošek v primerjavi z drugimi nalogami komisije.
Tako smo npr. opozarjali na pojav vračanja blaga z nakaterih gradbišč, ker tam ni bilo potrebno, zahtevo po strogem nadzoru pavšalnih nadur. Terjali smo, da so delavci redno seznanjeni s tekočo problematiko podjetja, za kar uporabljamo kratke sestanke po oddelkih. Opozorili smo na pozno razglašanje sklepov delavskega sveta po oglasnih deskah. Seveda niso ušle tudi na videz nepomembne stvari, npr. uvedba plačevanja z boni v kuhinji^namesto z denar-jem.
Za še bolj uspešno delo komisij v bodoče predlaga Maks Bučar* izobraževanje članov na seminarjih, kjer naj bi se zvrstili vsi člani komisije, ne le nekateri. Zaželeno bi bilo, da bi komisije za svoje delo našle več napotkov v literaturi. Razen neke brošurice in pravilnika podjetja niso imeli na voljo nič pisanega. „Kot povsod, kjer se pač še oije ledina, je tudi pri nas opazna bojazen, da bi se kdaj kasneje kateremu od članov delavske kontrole utegnila kakšna stvar maščevati."
z IZOBRAŽEVANJEM ZAMUJAMO
Komisija samoupravne delavske kontrole v sevniški Kopitarni je bila ustanovljena lansko pomlad. „Škoda je, da pričenjamo s splošnim izobraževanjem članov delavske kontrole v ob- pr čini šele po enem letu. Preden ^ se bodo na seminaiju spet zvrstile vse skupine, bo mimo lep čas, ki bi bil sicer lahko
vseh družbenopolitičnih organizacij, vendar jo je naša komisija dobila po glavi že ob prvi akciji. Ob pregledu osebnih dohodkov smo pri nekaterih ugotovili nenavadno veliko število nadur, pri nekom, da je bil dopoldne v bolniški, popoldne pa je delal nadure. Mnenje komisije nato ni dobilo podpore ne delavskega sveta ne sindikata. Ena od nalog, ki jih je obravnavala komisija, je bila tudi varnost podjetja."
Kot predsednik komisije se je lani udeležil posveta, ki ga je v Brežicah pripravila služba družbenega knjigovodstva. „Menim, da ne moremo biti nekakšna "podaljšana roka te službe, ker za to predvsem nismo usposobljeni. Gre res za „prvo generacijo" te kontrole, kot pravimo, zato se še lovimo, predvsem v pristopu k stvarem. Delo bo lažje, ko bomo imeli na voljo poslovnik, ki je trenutno v javni razpravi.
DO VSEH ENAKO ODLOČNO
Franc Pajnič, predsednik delavske kontrole v ITPP Ribnica:
Naša prejšnja delavska kontrola se je obnašala preveč spoštljivo do vodilnih, zato smo pred dobrimi tremi meseci izvolili novo, sedanjo. Doslej smo ugotovili, da je bila neka reklamacija inozemskih kupcev upravičena, ker je bil odnos do dela slab. Izboljšati bomo morali delovno disciplino. Nadalje smo menili, da v enem obratu preveč p^ejo in da bo treba poslati nepoboljšljive alkoholike na zdravljenje, kar bo v prid njim in družbi. Končno smo ugotovili, da nimajo vsi delavci primerne izobrazbe za delovna mesta, ki jih zasedajo. V določenem času si jo bodo morali pridobiti ali pa prepustiti delovno mesto tistim, ki jo imajo, oziroma so za tisto delo sposobni.
Največjo pozornost bomo " morali posvetiti izpolnjevanju proizvo(hiega načrta in produktivnosti. Pri tem mislim, da je treba proizvodnjo stalno posodabljati, se pravi, da bodo vedno več dela namesto ljudi opravili stroji. Skratka: ne gre za to, da bi vsak posameznik več delal oziroma se bolj izčrpaval, ampak da bi več naredil, in to po možnosti celo z manj truda. Le tako bomo dosegli in po možnosti presegli proizvod-
njo in standard r^vitih držav.
Informacije za našo kontrolo so v glavnem razumljive. Če niso, se posvetujemo z ustreznimi upravnimi ali strokovnimi delavci. Člani delavske kontrole se izobražujemo oziroma usposabljamo predvsem tako, da poslušamo radio in televizijo ter beremo časopise.
VEČ IZOBRAŽEVALNIH SEMINARJEV
MARTIN MATJAŠIČ, predsednik delavske kontrole v TOZD Pletilnica v „Beti":
„Vemo, da delavska kontrola ni pritožbeni organ, temveč organ samoupravljanja, ki mora omogočiti vsem delavceni nadzor nad izvajanjem splošnih aktov in nad zakbnitostjo v urejanju medsebojnih razmerij delavcev. Zavedamo se, da ima delavska kontrola veliko pravic in dolžnosti, vendar vsaj pri nas še ni najbolj zaživela. Glavna težava je predvsem ta, da člani kontrole niti ne vedo za vse pravice, ki jih imajo. Zato bi bUc prav, ko bi v bodoče pripravili več izobraževalnih seminarjev, s pomočjo katerih bi se dobro pripravili na težko nalogo v kc^troli. Po mojem je osnovna naloga vsakega člana samoupravne delavske kontrole preventivno delovanje. Če pa hoče delavec odkriti nepravilnosti pravočasno, mora biti sproti seznanjen z vsemi dogajanji v tovarni.
le postavke gibljejo v okviru začrtanega plana brez večjih odstopov.
O delu kontrole smo se pri nas že precej pogovarjali, predvsem na sestankih Zveze komunistov, delavskega sveta in sindikata. V kratkem bomo organizirali tečaje o delu samoupravne delavske kontrole po vseh TOZD, tudi v Mirni peči, Črnomlju in Dobovi. Upamo, da bodo poslej kontrole res zaživele tako, kot bi morale.
»PREMALO ZA REPREZENTANCO«
Franc Makovec je v semiški tovarni kondenzatorjev član delavske kontrole. O dosedanjem delu tega samoupravnega organa v kolektivu je povedal:
„Pri nas imamo delavsko kontrolo že precej časa. Obravnavala je več zadev, v letošnjem letu pa smo pretresali zaključni račun za preteklo leto in posebno natančno pregledovali posamezne postavke, zlasti trošenje sredstev. Ugotovili smo, da so družbene dajatve izredno porasle, medtem ko se vse osta-
Pod drobnogled smo vzeli dnevnice, kilometrine in stroške za reprezentanco ter bili mnenja, da pri nas za reklamo in reprezentanco dajemo premalo denarja. Morda se bo to komu zdelo čudno, ampak pri nas smo res preveč skromni in se „tresemo" tako rekoč za vsak izdan dinar v te namene.
Člani delavske kontrole smo po mojem dobro obveščeni o vseh dogajanjih v kolektivu in spremljamo vse to po svojih najboljših močeh."
DELAVSKA VOLJA V DELAVSKI KONTROLI
„Delavci se vedno pogosteje obračajo na nas," je povedala Irena Pintar, članica delavske kontrole pri bodoči Krkini TOZD Zdravilišča in gostinstvo, sicer pa receptorka v novomeškem gostišču Pri vodnjaku.
„Največkrat rešujemo težave, ^ ki se tičejo sprejemanja in odpuščanja z dela, stanovanjske zadeve in seveda nagrajevanje. Spominjam se primera, ko nekdo, ki je bil zaposlen v administraciji, ni hodil o pravem času na delo. Rodilo se je vprašanje, če naj ga odpustimo. Tega nismo, storili, ker je že dolgo pri nas. Na njegovo mesto smo sprejeli drugega delavca, neza-dovoljneža, ki je celo grozil z odpustom, pa premestili. Zdaj se pritožuje, hoče nazaj na nekdanje delovno mesto, vendar mu ne moremo ustreči. Ne bi bilo pravično.
Kako težko je reševati naloge, ki jih je pred nas postavili-_
samoupravljanje, pove tudi primer, ko smo-mlademu paniTlđ je pričakoval otroka, dodelili stanovanje. Kaj bi se zgodilo, če bi stanovanja naenkrat zahtevali vsi mladi pari, ki delajo pri nas? Enostavno jim ne bi mogli takoj ustreči. Tu se je resnično pokazala delavska zavest, nihče ni protestiral, enostavno so rekli: če bomo vsi dobro delali, bomo vsi hitro prišli na vrsto.
Nekoč se je dogajalo, dandanes to zaradi delavske kontrole ni več mogoče, da so, recimo, nabavljači vnaprej dobili denar in z njim nakupovali.
Zdaj morajo prinesti račune, z denarjem nimajo neposrednega opravka. Seveda nočem trditi, da je kdorkoli od njih kakšen dinar vtaknil v svoj žep, vendar je bolje, če nimajo opravka z denarjem.
DOLENJSKI LIST
marca 197S
ipra; »$7	IF
I ^ 1
^^ymrcal975
DOLENJSKI LIST
7
Fašistični lov za našimi ljudmi
Iz gradiva za knjigo Zorana Hudalesa »Občina Trebnje v NOB«, ki bo izšla na obletnico partizanskega napada na Trebnje - Odlomek opisuje čas aretacij, internacij in mobilizacije za belo gardo
Kot je general Roatta določil, koga naj italijanski vojaki mcd,ofen-zivo ustrcle, tako je tudi ukazal, naj na vsak način internirajo vse moške iz večjih postojank in iz večjih krajev ter vsakogar, ki je za partizane. Generala je skrbelo samo to, kam bodo spravili vse internirance. Na razpolago je imel taborišča v Gonar-su, Monigu, Padovi in na Rabu.
„očiščevalne" akcije
Na očiščevalnih pohodi so Italijani zvesto izpolnjevali Roattov ukaz. Z aretacijami naših ljudi so hoteli preprečiti zlasti dotok v partizansko vojsko, s strahovanjem, mučenjem in pretnjami pa pridobiti med zaprtimi ljudmi nove vojščakc za enote bele garde. Fašisti in vojaki so lovili zlasti tiste ljudi, tudi ženske, kj so jih ovadih belogardisti, da delajo za osvobodilno gibanje. Zaporom in internaciji so se tedaj izognili le ljudje, ki so se dobro skrili, ki niso čakali sovražnika doma in se vdajali usodi, češ kar bo, pa bo.
Koder je šla italijanska ofenziva, je puščala za seboj strah in goije. Okupatorjevi vojaki in oficirji so med preiskavami in slikanjem po slovenskih domovih ropali in kradli, ponekod pa tudi požigali. Aretirane moške so mučili, pretepali in od njih izsiljevali priznanje, da so komunisti, partizani ali najmanj somišljeniki OF.
Z nečloveškimi postopki nad nesrečnimi žrtvami so nadaljevali še v zbirališčih za internacijo. Za Slovence s severnega območja trebanjske občine organizirali Italijani pomožno zbirališče v gradu na Rakovniku, odkoder so jih vozili v glavno zbirališče, ki jc^ bilo v Trebnjem. Učitelje so še pred odločitvijo, ali jih bodo internirali ali ne, zaprli za nekaj dni v Novem mestu. Med preiskovalnim postopkom v zbirališčih so Italijanom pomagali domači izdajalci. Tako so domačini spoznali v rakovniškem gradu nekega 20-letnc-ga fanta z Brega v fašistični uniformi, v trebanjskem zbirališču za internirance pa sta Italijanom pomagala preiskovati aretirane fantiča, ki sta bila člana inladinske fašistične organizacije Balila, in sicer neki Gabrijelov in neki Kolenčev s Hude-jega. Nosila sta uniformo. Aretiranim sta pobirala nože, britve in seveda tudi „poslušala".
val aretacij
Glavni val aretacij je zajel Trebanjsko med 15. jiilijem in 15. septembrom 1942. Ker so pričeli Italijani očiščevalne akcije na skrajnem delu sedanje občine Trebnje, so že 13. julija prignali s šentruperškega območja v rakovniški grad Franca FreUha in Franca Skaijo, Frelihove-ga mlinarja Karla Slaka, trgovca Kneza, mlinarja Kotaija in še več drugih, katerih imena pa niso ugotovljena. 15. julija 1942 so okupatorji požgali Jožetu Potrbinu domačijo, ker so našli pri krojaču, ki je delal v njegovi hiši, še neizdelane partizanske kape. Potrbina so odgnali na Rakovnik in ga zaprli. Freli-ha in Škarjo so ločili od drugih inju hudo mučili. Aretirane so z Rakovnika pripeljali v Trebnje, kjer so jih
19. julija spet zasliševali, nato pa večino internirali v raznih italijanskih taboriščih. 23. julija 1942, prav tedaj, ko so bili partizani v akciji, je italijanska vojska obkolila Vrhovo. Okupatorji so polovili na Vrhovem vse moške in jih kmalu potem odpeljali v internacijo na Rab.
Z množičnimi aretacijami v okolici Trebnjega so začeli Italijani 1. avgusta 1942. Kogar so prijeli, so odpeljali v Trebnje, kjer so jih po zasliševanju odbirali za internacijo. Iz Štefana pri Trebnjem so odpeljali Antona Pajka, Rafaela Pavlina, Antona Urbasa in Viljema Zamana; iz Kamnega potoka Jožeta Podpaca in Načeta Strumblja; iz Zidanega mosta Antona Lepa, Jožeta Gabrijela in Antona Hrona; z Griča pri Trebnjem Jožeta Božiča; iz Breze pri Trebnjem Leopolda Bona, Janeza Hočevarja, Alojza Hočevarja in Janeza Hribarja; iz Gorenje Nemške vasi pa Franca Kužnika. Rodine pri Trebnjem so obkolili že zgodaj zjutraj. Vse ljudi so odgnali na vrt nad vasjo in po družinskih knjižicah ugotavljali, če so vsi doma. Deset moških so odgnali v Trebnje. Anton Gabrijel jim je med potjo pobegnil. Dva mladoletna vaščana so po zaslišanju izpustili, ostalih sedem iz Rodin, Franca Gabrijela, Jožeta Gabrijela, Mihaela Pateta, Alojza Perka, Antona Uhana, Alojza Uhana in Jožeta Uhana, pa pozneje odgnali v internacijo.

knjiga opisuje 7 obdobij
Kronologija „Občina Trebnje v NOB" bo izšla pri Partizanski knjigi v zbirid OF, ker zajema vse narodnoosvobodilno gibanje na terenu, ne le partizansko vojsko. Zoran Hudales obravnava v knjigi naslednja poglavja: čas od 25. marca 1941 do pomladanske vstaje 21. marca 1942, čas do velike italijanske ofenzive 16. julija 1942, partizansko protiofen-zivo 10. decembra 1942, kapitulacijo Italije 8. septembra 1943, boje za Trško goro 5. februaija 1944, združitev grosupeljskega in novomeškega okrožja 3. oktobra 1944 in nazadnje čas do dokončne zmage 15. maja 1945.
5. avgusta so fašisti odpeljali z vlakom aretirane ljudi iz Tržišča, naslednjega dne so aretirali v Bruni vasi pri Mokronogu vse moške od 15. do 60. leta starosti. Le trem od teh je uspelo, da so ušli v gozd. 7. avgusta so se morali prijaviti italijanski vojaški oblasti v Mokronogu vsi moški iz okolice. Že drugi dan so odpeljali iz Mokronoga v Trebnje vse, ki so jih tiste dni aretirali. Med njimi so bili Miler, Lovšin, Hajmerle in drugi, naslednjega dne pa so odgnali še aretirane izgnance iz Štajerske: Vutkoviča, Pečarja in Ume-ka. 7. avgusta 1942 so z vlakoin odpeljali moške, ki so jih polovili na Mdkovcu in v Gabrijelah.
celar odbiral za internacijo
v zgodnjih jutranjih urah 10. avgusta 1942 so Italijani obkolili Mirno in bližnje vasi ter še iz postelj pobirali moške. Pred občino so postavili strojnico. Kapetan Mocca je hodil z Mirenčanom Celaijem od hiše do hiše ter nabiral ljudi za internacijo. Ujetnike so stlačili najprej v skladišče železniške postaje, nato pa jih v zaklenjenih vagonih odpeljali v Trebnje. Se preden je vlak odpeljal, so fašisti zažgali velike grajske hleve na Fužini, Smalčevo in Drenikovo hišo ter gospodarska poslopja in vse premičnine. Iz italijanskega obroča so se prebili aktivisti OF Riko Ko-lenc,. Slavko Kolone, Jože Žan, Franc Lunaček in Alojz Kunstek, več drugih aktivistov in sodelavcev OF pa je padlo fašistom v roke. Tedaj je- aktivistom zgorelo nekaj municije in orožja, ki so ga skrivali nad hlevom v mirenskem gradu.
V Trebnjem so v prosvetnem domu zbrali 195 ljudi, od teh samo z Mirne 63, ostale pa iz okolice, pa tudi iz Mokronoga.
Ujete so fašisti v Trebnjem po . temeljitem zasliševanju razdelili na skupine: v skupine za posamezna internacijska taborišča v Padovi, Gonarsu, na Rabu in drugod, v skupino, ki so jo spustili domov, in v skupino mož in fantov, ki so privolili, da se bodo borili v belogar-dističnih enotah.
Na Rab so na primer odpeljali Jožeta Zakrajška in še tri Mirenča-ne. Ob prihodu v taborišče so se srečali s Francem Piršem, pozneje pa se je tam nabralo še več domačinov. Vladimirja Berceta pa so odpeljali najprej v novomeške zapore, nato pa v Gonars, kjer je še naprej deloval v taboriščni organizaciji OF do kapitulacije Italije.
Tedaj so fašisti odpeljali tudi Milana Kramarja, Toneta Kramarja, Franca Smoliča, Pavla Žiberta, Franca Žgajnarja, Janka Kolenca, Vilka Marina, Lea Komana, Antona Belentina, Mirka, Vinka in Lojzeta Vrtačnika, Antona Bulca (Marino-vega Tončka), Toneta Gregoriča, Franca Grčarja, Jožeta Andoljška, Antona Klančarja, Ludvika Kozolca, Franca Pintarja (mlinarja pri Bonu), Franca Leskovca, Jožeta Jelenca, Angelo Smalc in Leopolda Koščaka, ki je v Padovi umrl.
Istega dne, 10. avgusta 1942, je šlo iz Trebnjega proti Mokronogu večje število Italijanov, ki so začeli z racijami na Straži in Trsteniku. Aretirali so Antona Hlebca, Načeta Jermana mlajšega in očeta, Alfonza Mandlja iz Sotle, Franca Zidarja, Vinka Butala in njegovega brata Franca. V Mirenski dolini so požigali gospodarska poslopja. Na železniški postaji na Mirni so vse aretirance naložili na vlak in jih odpeljali v Trebnje.
11. avgusta so fašisti iz okoliških vasi prignali v trebanjsko zbirališče za internacijo nove aretirance. Nekatere od teh so po zaslišanju spustili domov.
13. avgusta 1942 so Italijani v Trebnjem zvedeli, da so se vaščani Račjega sela zbrali prejšnji dan na Veliki Sevnici, odkoder naj bi odšli podirat železniško progo pri Gomili, zato so pridrveli v vas in polovili vse
moške, ki so jih dobili, to je šest. Odpeljali so jih v Trebnje, jih zasliševali in pretepali. Med ujetimi so bili Janez Anzel, Slavko Povh in Viktor Jeršin. Imena drugih niso ugotovljena.
Neki fašist je isti dan dejal areti-rancem v Trebnjem, da so kar lepa četa in da jim je treba dati samo puško in jih poslati v gozd nad partizane.
158 mož na en sam dan
Dva dni pozneje so Italijani polovili na Rdečem kalu, v Vrbovcu, Artmanji vasi, Dobrniču in-na Dobravi vse fante in može, ki so jih dobili doma. Kar 75 so jih odpeljali v Trebnje in odondod v internacijo, največ na Rab.
Tako so Italijani zbrali tega dne v Trebnjem 158 mož za internacijo. Iz zbirališča za internacijo v Trebnjem so ,17. avgusta 1942 odpeljali vtčino ljudi v Italijo, le učitelje so odvedli še prej v Novo mesto. Preden so jih nameravali spraviti na železniško postajo, so jih hoteli ukleniti, pa so to na intervencijo aretiranega tolmača Franca Leskovca opustili. V Trebnjem je ostalo v zbirališču le še okrog 30 mož.
Toda fašisti so še naprej lovili naše ljudi. Ze naslednji dan so v zbirališče za internacijo v Trebnjem prignali 62-letnega gostilničarja Kukenbergeija iz bližine Mokronoga. Očitali so mu, da je kuhal za partizane in jih gostil. .
20. avgusta so prignali Italijani v Trebnje šest fantov s Sevnice, 21. avgusta (isem mož z območja Blata, 22. avgusta pa so mokronoški kara-binjerji prignali v zbirališče za internacijo Lovšina, ki so ga bili pre4 dnevi izpustili. Ko se je 26. avgusta italijanska vojska pomikala proti Dobrniču, Žužemberku, Globodolu in Jordankalu, je lovila civiliste in jih pošiljala v zbirno taborišče. Nekatere občine so prosile, naj izpuste vsaj gozdne delavce, a niso bile uslišane. 29. avgusta so prignali fašisti v Trebnje tri pobegle partizane. Zvečer so jih dolgo zasliševali.
V neugotovljenih dneh avgusta, ' ko se je Selam pri Sumberku približevala italijanska ofenziva, so Italijani vse moške, ki so jih osumili, da kakorkoli sodelujejo z OF, prijeli in odpeljali v internacijo.
(odlomek)
Zoran Hudales
O avtorju in knjigi
Pisec knjige ,,Občina Trebnje v NOB" Zoran Hudales je pred vojno učitelje-val na Senovem, odkoder so ga Nemci pregnali na območje, ki so ga zasedli Italijani. V Dolnji Nemški vasi pri Trebnjem je nato učil eno leto in deloval tudi kot aktivist OF. Med drugim je vodil rajonsko tehniko na Lipniku, dokler ni bil 1944 premeščen na grosupeljsko območje, nazadnje pa k ozni v Belo krajino.
Bralcem je znan kot pisec številnih črtic in novel iz NOB, objavljenih v Obzorniku, TV 15, priložnostno je pisal tudi za otroke. Štiri leta je bil urednik Kurirčka.
Kronologija „Občina Trebnje v NOB" je njegovo najobsežnejše delo. Ta knjiga, ki naj bi bila dotiskana 15. maja, na obletnico, ko so cankaijevci in gubčevci 1944 napadli Trebnje, obsega nad 1.000 strani. Delo je pričel pred osmimi leti. Proučil je obsežno gradivo Inštituta za zgodovino delavskega gibanja in Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani, knjige in časopise, dnevnike ljudi, skratka vse, kar je v zvezi z medvojnim dogajanjem. Po-služil se je tudi gradiva, ki ga je takoj po vojni pričel zbirati Pavle Miklič, predsednik komisije za zgodovinsko dejavnost in spomeniško varstvo pri občinskem odboru ZB Trebnje. Ves čas je tesno
J
sodeloval s tok01^^ občinskim odbor Trebnje. Sproti jimaK šiljal napisane strani-Trebnjem Preve%> ljudi, krajev in šno sodelovanje j . ^ Zgled drugim,
težavno, ker je do Jj, so veliko vedeli, z
Knjiga ne ho za bralce iz trebanjsKe
ne; revolucionarnog!
namreč povezano ^ območjem: Gabrov • danes v litijski obci ,
ko (prve PartjfanS0 0dšli; ki so jo napadle, . Mokronoga),
ostalo Dolenjsko ,, Žužemberk, Mirna p« drugi kraji).	^
' Zoran Hudales n . knjigi za Trebanj ^ imenuje obmocj . Trebnje) dvoje novih \ vitev. To ozemJ el, namreč po Hun°0 že <
mnenju osvobojen ^
od 8. septenl tJ Komandant 0 J m operativne cO?e.d0w rich Reiner je civilno oblast le, ^ lahko uveljavil s sW d , tovitvah pisca Ng/ M celotnem Treba ij 5 < j mogel uveljaviti J ] močjo svojih P .J j Zato vse od kapjgS ; lije tod ni bilo n0 ] civilne oblasti	,
OF, saj so
brancev pošiljali jj ^
ke v partizanske ^ ,
ljali obleko za j , partizansko boIn^Ji
Druga značilnos K žičnost,^s kater
tod delali v odporu'^, rali revolucijo. L •: avtor vključil v J ^ c"atov iz. .Porodb< »
£sL°dbok%o,;;^ lahko začutil prav 3 G valno vnemo, l $ t vladala med lju $ d
kdo bo več dal za« b
Rad sem d 0t !* skromno dejal avSl jetnih mapah r° ^ t smo ga obiskali na Ljubljani.	0jr
Danes objava t ge odlomek, v •• p0> napisan čas are ^2 p nja naših ljudl |ega^-11
ter zbiranja sil be'e^e;
Decembra 1942 so belogardisti Partizana peljejo na morišče. (Iz
je")
iz postojanke v Trebnjem ujeli pri Beli knjige ,J^otografski dokumenti o boju Komunisti^
Partizanski mami Ani Kocjan v slovo
„Pa starost prileze naskrivaj
in te trdno objame, razbije te in vrže v kraj:
iz rok ti veslo vzame
V partizanih je bila dobra kmečka hiša kakor potniku v puščavi oaza: ko se nisi imel kam več obrniti, ko se je tako rekoč vse sesulo pred teboj, ko si imel suha usta od žeje in lačen želodec in še za seboj sovražnika ali izdajalca, ko si bil raz-hajkan in tako rekoč od edinice odrezan za več dni, tedaj si se zatekel k dobri, pošteni hiši in iskal zavetja, prosil kos kruha ali skodelico mleka.
Bog varuj, da bi pomislil na kozarec vina ali na kakšno drugo razkošno dobroto tistih dni! Odložil si ka-rabinko v kot, zlezel na peč in s skledico žgancev in toplega mleka, ne da bi se pokrižal, jedel, jedel.
Taka dobra, poštena kmečka hiša, taka „oaza v puščavi" je bila Dobravčeva kmetija v Dolenji vasi
pri Črnomlju. In na tej krepki kmetiji je gospodinjila Dobravčeva mama, Ana Kocjan, ki je umrla v ponedeljek, 11. februarja 1975, in bila v sredo, 19. februarja, v Vojni vasi pokopana. Skoraj bi imeli pri Do-bravčevih „stoletnico". Dočakala je lepo in visoko starost - 96 let. Vseskozi, odkar je prišla iz Zastave v Dolenjo vas - dobro uro hoda po vojinskih gmajnah in steljnikih - pa do zadnjega diha tako rekoč je garala na gruntu. Menda ni bila nikdar v svojih 96 letih pri zdravniku.
Pridne roke in dobro srce -„doto, ki je nima milijonarka" — je prinesla k hiši in svojemu možu Janezu podarila lepo rešto otrok. Vse je spravila k dobremu kosu kruha. Dva pa je v partizanih podarila na oltar domovine in tako dala najtežji krvni davek. Pa ne samo to. Dobravčeva mama je bila ves čas NOB resnična partizanska mamica. Koliko je bilo borcev in bork, ki so našli pri njej zatočišče, prenočišče in pre-potreben kos kruha. Vsak čas so trkali na vrata in okno saj je bil komaj za streljaj italijanski bunker v Vojni vasi - in pri mami so se kljub
lemu počutili varne. Prinesla jih je loza, pojedh so in kaj popili, tudi se počili, pa naložili nahrbtnike in spet jih je vzela loza.
Pokojna mama Anika ni nikoli vprašala, kdo so, kaj so in odkod so. Samo pomagala je, kjer je mogla in kolikor je največ mogla. O, koliko belokranjskih mater je bilo takih, po vseh vaseh to in onstran Lahinje! .Seveda so bile vasi ob gozdovih najbolj blizu "naširii borcem in vanje so se najlažje zatekli, tudi če je včasih bila racija in vse mogoče hajke.
„Zadnjo pest soli sem jim dala, gospod. Kaj sem pa hotela, smilili so se ml Ko boste šli kaj v Stari trg in čez Kolpo, pa mi jo kakšno pest pri-tovorite." Tako mi je povedala, ko sem pri prednjih vratih vstopil, pri zadnjih pa je odšel partizan s polnim nahrbtnikom.
V Rodinah so imeli Dobravčevi svoj vinograd. Ker je ta vinska gorica spadala že v času italijanske okupacije pod osvobojeno ozemlje, so n)orali oče imeti dovoljenje ali „prepustnico", če so hoteli po vino v
zidanico ali na delo v vinograd. — Kar čez dva bloka so morali - v Vojni vasi v mesto in na „Cardaku" iz mesta - in seveda so imeli vedno v notranjem žepu čutarico „kačje sline", ki so jo italijanski vojaki imenovali „grappa", mi pa smo ji rekli pristna domača slivovka. To so ponudili na eni in na drugi rampi in si tako utirali „uglajeno pot na osvobojeno ozemlje" in spotoma marsikaj prenesli partizanom. V njihovi zidanici jc bila tudi javka in marsikateri vojak naše vojske si je podprl rebra in popil čašo dobrega vina, ki ga v Kocjanovi zidanici nikoli ni zmanjkalo.
Seveda so mama prišli za očetom z voli in vozom, pripeljali kolje za trtje, gnoj ali kar že in zraven „kaj naložili in na črno pripeljali partizanom."
In te dobre, belokranjske partizanske mamice ni več!
Mislim, da se je marsikateremu borcu ali borki milo storilo pri srcu, ko je bral osmrtnico in se je hvaležno spomnil dobrih maniinih rok, utrujenih od dajanja in pomaganja.
Kadar je bila hajka v Črnomlju, pa kadar je bil kakšen premik ali umik iz mesta, na primer v strahu pred bombardiranjem, tedaj so se
mnoge družine umaknile v Dolenjo vas in v okoliške vasi.
Seveda je bila Dobravčeva mama vedno tista, ki jc tudi tem pomagala. Iz lastne hiše se je umaknila, da je nudila svoj prostor družinam z otroki in košček štedilnika za kuhanje. In vse se je tako lepo bratsko zvrstilo, kljub temu da jc bila domača družina dovolj številna. Tudi pred mojimi očmi so se zvrstili številni sprehodi in obiski v Dolenji vasi, v dolgih 30 letih mojega dušnopastir-. skega delovanja v Črnomlju. Tako blizu smo si bili zlasti v tistih letih vojne in si drug drugemu pomagali na vse načine. Aktivno, organizirano delo v okviru NOB nas je vedno bolj povezovalo in seveda stroga konspi-rativnost, saj je bila Dolenja vas tako rekoč na vratih močne italijanske postojanke v Črnomlju in Dobravčeva hiša ožigosana kot „rdeča" in močno povezana s takratnim črnomaljskim kaplanom, ki so me s posmehom klicali „cappelano rosso" -rdeči kaplan.
Kaj vse bi lahko še napisal o naši dobri Dobravčevi mami! Ko sem brskal po svojih dnevnikih in zapiskih iz tistih let, mi je prišlo pod roke cel kup pesmi in roka mi je nehotno stisnila list, že orumenel, z naslovom: ,,Dolenja vas 1941". Sam
8
, &1&A t
sebi sem tu, daL ,aVji.'Q|	^
no Jelovico,	k
tradicije, ncd ,,r0ir#' '.V"'	*
goš, recitiral s	J
dobroti na ^ Vik^ Vl Jasno se mi jc P . gPjl dobri in ljubez jje J ^ njen nasmeh ifl	b
roke „partij *f ! nove Ane iz DoU lju.
„Naj čašo dvigni0'
kaplan naš n ovi
ste črnomaljsk'-
če „rdeč ste"
nič ne de, ie \c ^
slovensko da i'11 at£^
Letošnjega smo
Da bi zdravi
še in še ga pili-
Lahe z zemlje	j? j
skoraj prepodi^
Za vse dobro, zJ K0fJi
čega kruha, za •„ i A
lega mlckablL štcvU11^.!
vojne, za breZfcStW M
JCl- 23 pravilni *$k
hojo po prav
vsJ bridko utl^^
„a oltar domo^., čl
Dobravčeva 11 vseh nas. Q^J\ KroP3
DOLENJSKI LIST
Št. 11 (1338)j
Mladi talenti
Miloš Poljanšek, predsednik republiške kulturne skupnosti (sredi slike), med ,4etečim" obiskom prejšnji teden v Novem mestu. Ni zvedel, katera ,4estvica" za kulturo bi bila za dolenjske in posavske kulturne skupnosti „prava". (Foto: Ivan Zoran)
Hudo leto se piše kulturi
Zdajšnji predlogi zq prispevno stopnjo na Dolenjskem ne ustrezajo
Skoraj istočasno, ko so dolenjske, gorenjske in primorske (obalne) občine z objavo odprtih pisem slovenski javnosti izrazile nezadovoljstvo ob predlogu, da bi jim za kulturo ostala le polovica od predlagane stopnje 0,74 odst., torej 0,37 odst, medtem ko bi morale republiki odvesti poleg 0,17 odst. za kulturno skupnost Slovenije še 0,20 odst. za solidarnost, je izvršni odbor republiške kulturne,skupnosti ponudil nov predlog: vsoto za kulturo v občinah
ZA LOKALNI RADIO
N a nedavni prvi seji izvršnega odbora kočevske kulturne skupnosti so obravnavali poslovnik, ob tem pa še predlagani statut in poslovnik skupščine kulturne skupnosti. Za tajnico strokovne službe so imenovali Ando Remžgar-jevo, ki je že do zdaj opravljala to
dolžnost, poleg tega pa je bila tajnica lutkovnega gledališča in ZKPO.
Na seji so razpravljali tudi o že izdelanem predlogu za lokalno radijsko postajo v Kočevju. Ustrezno študijo so s priporočili poslali na vpogled in
v obravnavo krajevni skupnosti in občinski konferenci SZDL. v. I.
RAZSTAVA TREH
Danes ob 18. uri bodo odprli v Dolenjski galeriji v Novem mestu slikarsko razstavo, na kateri se bodo s tridesetimi deli predstavili Emerik Bernard, Bogoslav Kalaš in Milena Usenik. Pri otvoritvi bo sodeloval pionirski pevski zbor osnovne šole „Katja Rupena" iz Novega mesta. Razstava je posvečena dnevu žena. Obiskovalcem v pojasnilo pa še to, da prihaja ta likovna prireditev nekoliko kasneje zavoljo urbanistične razstave, kije zasedla zgornjo dvorano v galeriji.
OTVORITEV ZA PRAZNIK
Na Vinici naj bi kulturno dvorano uredili in odprli do krajevnega praznika 21. oktobra. Material in denar za ta dela so zbrali gasilci. Prosvet-no-gasilski dom gradijo tudi na Pre-loki. Za ta dom bodo potrebna posojila, vendar ta čas še ne vedo, kje jih bodo dobili. V tem kraju deluje znana folklorna skupina, dvorana pa bo razen za folkloro še za druge kulturne zvrsti.

» Opnj	—
Sk J.konSfz? PODPOR, -P^k!nikov JugosriUŽe-nja dram"
J[^Sp. da b0 VcSV-1Je so lani
llCo gledal^0: sl.ab>h razmc c & ze izpolnilo
otvoritev -
„Vt OBVESTILO
Sp.omla^n-S ^»adbra. y?°Eradih
S5'°>io 4 TTSti'
Jslcih dpi k bodo
< Sa koli «aS nalete» na
K Sfl>e. na^H N«* in N,', ^letn? ^er 'ončene 'j S »'•"arden31', bronaste J SHu'^dove ';.kosti,gro-n^i Jblbii 1' obvestite o
Sj?be «0 to^-! Arheol°-^ naSe naj-
W ume"lzat0 vi 35 0 tajJh J PJtin °bve-
S naJdbah.
Dolenjski muzej Novo mesto
MARIBOR: POSLOVILNA PREDSTAVA - Znani gledališki režiser Slavko Jan se poslavlja od aktivnega gledališkega dela. Kot zadnje delo bo postavil na oder Drame SNG v Mariboru Kreftove „Kranjske komedijante".
LJUBLJANA: PET BACHOVIH KONCERTOV - Slovenska filharmonija v Ljubljani bo od 8. marca naprej pet sobot zapored pripravila koncert del Jochanna S. Bacha. Med drugim bo Slovenski komorni orkester pod taktirko dirigenta Antona Nanuta izvedel tudi vseh šest Bachovih Brandenburških koncertov. Ob večerih vseh Bachovih orgelskih skladb, ki jih igra po Ljubljanskih cerkvah organist Hubert Ber^nt, so torej ljubiteljem Bachove glasbe na voljo še koncertni večeri.
LJUBLJANA: RAZSTAVA - 6. marca so v malih razstavnih prostorih ljubljanske Moderne galerije odprli v okviru cikla „Prisotnosti" razstavo novih slik, risb in plastik Andreja Jemca.
LJUBLJANA: IZVIRNE IZDAJE SLOVENSKE MATICE - Slovenska matica praznuje letos že 110 let delovanja. Ob tem častitljivem jubileju bo v okviru založniškega programa izdala sama izvirna slovenska dela. V „Filozofski knjižnici" bo izšel izbor filozofskih spisov Aline Sotlnikove (uredil jih bo Frane Jerman), v zbirki „Razprav in esejev" pa bo izšla monografija Helge Glušič o pripovedni prozi Cirila Kosmača.
v letošnjem letu naj bi dobili tako, da bi lanskoletno, z družbenim dogovorom dovoljeno porabo pomnožili z indeksom 120,1.
Ko je predsednik republiške kulturne skupnosti Miloš Poljanšek prejšnji petek v Novem mestu s tem predlogom seznanjal predstavnike kulturnih skupnosti iz dolenjske in posavske regije in hotel zvedeti, ka- ■ teri predlog v pbčinah bolj ustreza, ni slišal enotnega mnenja, saj bi bil prvi predlog ugodnejši za manj, drugi pa za bolj razvite občine. Slišal pa je, da bi občine niti po ^rvem niti po drugem predlogu ne imele dovolj denaija za kulturo, že zato ne, ker republiški predlogi ne upoštevajo samoupravnega sporazumevanja, ob katerem je kultura rasla v preteklem letu.
Milošu Poljanšku so predstavniki kulturnih skupnosti tudi povedali, kaj bo treba letos iz občinskih kulturnih programov povsem črtati in

Prerekanje o letošnjih prispevnih stopnjah za kulturo v Sloveniji čedalje bolj kaže na to, da bo kultura od vseh dejavnosti, ki se morajo podrediti resoluciji o gospodarjenju in razvoju v letu 1975, potegnila najkrajši konec. To pomeni, da bo njena rast v najboljšem primeru obtičala na lanski stopnji, sicer pa se bo morala nđ lestvici pomakniti za nekaj klinov navzdol. V občinah so se, čeprav z bolečim srcem, že lotili rezanja kulturnih pro^a-niov, za zdaj resda samo na papirju, vendar bodo to bržkone Kmalu občutili tudi „upniki" skladov kulturnih skupnosti.
Delna smrt
Resnici na ljubo je treba povedati, da grozi resno striženje kulturi le nekaj mesecev potem, ko so bile na partijskih, sindikalnih in mladinskih kongresih (da drugih ne omenjamo) sprejete nove resolucije o tem, kako nujno je razvijati kulturo, jo približati delavcem in v sTiovanja vključiti kar največ neposrednih proizvajalcev. Težko bo namreč prav te delavce, ki jim je bilo toliko obljubljeno in je bilo v njihovem imenu izgovoijenih in napisanih toliko lepih, da ne rečemo visoko letečih besed, prepričati o nasprotnem ali pa jih pripraviti celo do tega, da bi postali sopo-grebci vsega, kar bo hočeš nočeš moralo (za vselej ali za krajši čas? ) umreti.
In še to podčrtajmo, da se kulturi slabo piše prav v letu, ko bomo z največjimi častmi proslavili 30-letnico osvoboditve, obletnico nekega obdobja, za katero priznamo, da bi bilo teže izbojevano, ko bi mu ne stala ob strani kultura. Naj se ob tem spomnimo še besed, ki jih je lani v Semiču na proslavi 30-letnice prvega kongresa slovenskih kulturnih tlelavcev izrekel dr. Boris Majer: „Kakor je bila kultura med vojno vključena v strate^jo NOB, tako se danes vključuje v strategijo boja za razvijanje samoupravne socialistične demokracije."
J. JUST
SAMORASTNIKI RAZSTAVLJAJO
Minuli torek je v jetlilnici sevniške Lisce pokazalo svoja dela troje „samorastnikov iz Sevnice", kot so si nadeli skupno ime. Knežje razstavil svoja olja, Sumej grafike s tušem. Gole pa poleg slik še štore. Razstava bo odprta do prihodnjega torka vsak dan otl 9. do 11. ure dopoldne in popoldne otl 16. ilo 19. ure.
kaj temeljito „obrezati". V Novem mestu bodo morali prikrajšati vse poklicne kulturne ustanove in ZKPO, ljudskim knjižnicam ne brni o mogli dati denarja za nakup ene same nove knjige, povsem pa bo odpadlo kakršno koli izobraževanje kulturnih dclavcev, sodelovanje med občinami, urejanje dvoran, akcije spomeniškega varstva in podobno. Na najslabšem sta Črnomelj in Metlika, kjer bi ne mogli vzdrževati niti tega, kar imajo v kulturi.
In tudi tole je bilo slišati v Novem mestu: namesto da bi se kulturni delavci posvečali izvajanju kulturnih programov, zapravljajo dragocen čas za sestanke, s katerih se navadno vračajo z glavobolom.	^
GODBENIKI POD NOVO TAKTIRKO
Med vzponi in padci
Jože Birkelbah: »Po Beli krajini nas bodo spet slišali, ko bomo popolni«
,,Igramo na proslavah, spominskih slovesnostih, pogrebih, sestajamo se, vadimo dvakrat na teden, za samostojen koncert pa se ne bomo odločili, dokler godba ne bo popolna," pravi Jože Birkelbah, šofer in avtome-hanik kanižarskega ^nika, v godbi pa trobentač in društveni podpredsednik.
imeli. Ampak kaj, prišlo je do nesporazuma, Gardiševa nas je zapustila in spet smo se morali sprijazniti, da ne bo naraščaja."
Godba že dalj časa pozna vzpone in padce. „Spominjam se," pravi Birkelbah, „da sem bil pred šestimi leti, čeprav že takrat ne več mlad, v godbi eden najmlajših. Tako ni šlo, ker pa mladih nismo dobili, smo se za leto in pol razšli. Na sestanku smo se potem zmenili, da bi spet začeli. Godbo je prevzela Marjanca Gardiša. Naučila je mlade in v taki zasedbi smo se pred leti udeležili republiškega tekmovanja v Kopru ter zasedli tretje mesto. To so bili sicer lepi časi. V Beli krajini skoraj ni večjega kraja, kjer bi ne igrali, mnogo koncertov, smo
Jože Birkelbah, pri črnomaljski godbi že od leta 1947.
Črnomaljsko pihalno godbo vodi zdaj že nakaj časa Silvester Mihelčič (starejši) iz Metlike. Poslušajo ga, mu sledijo, radi pa bi, da bi kaj kmalu naučil tiste mlade fante, ki jim že tedne in tedne vceplja znanje, to pa zato, pravi Birkelbah, da bi bili V godbi spet zasedeni vsi „glasovi" in da bi spet nastopali na koncertih kot včasih.
L ZORAN

Knjige potujejo k bralcem
Kočevska knjižnica bo letos izposodila okoli 42.000 knjig na dom
čeprav ji grozi izselitev (iz centra za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov), ljudska loijižnica v Kočevju ne bo šla na cesto, ampak bržkone še na boljše. Kot je slišati, bo lahko zasedla sedanje upravne prostore Avta ob Ljubljanski cesti in bo tako še na primernejšem mestu.
Knjižnica namerava letos izposoditi približno 42.000 knjig na dom in 19.000 priročnikov, revij, časopisov in drugega gra-
Pesnikova hiša - kulturni hram
V Župančičevi rojstni hiši bo več zbirk
Kaže, da bo hiša, v kateri se je rodil pesnik Oton Župančič, kmalu v celoti služila kulturi. Kot pravi Anton Troha, ravnatelj viniške osemletke, bodo zadnjo petino te hiše odkupili letos. To zamisel podpirajo vsi, še najbolj pa čmom^jska kulturna skupnost, ki bo pri urejanju Župančičeve hiše sodelovala z denarjem.
Ko bo vsa hiša namenjena kulturi, se bodo postopno lotili načrtnega uryevanja zbirk, ki bodo v njej. Zupančičevo zbirko, bržkone najpomembnejšo, bodo razširili in pregledneje uredili. Na novo bo pod to streho dobila zavetišče zgodovinska zbirka Vinice. Svoj prostor naj bi dobili borci, v Zupančičevo hišo pa se bo preselila tudi krajevna knjižnica, ki je zdaj v šoli.
Gradivo za zgodovinsko zbirko Vinice že več let zbirajo vi-niški šolarji pod vodstvom učiteljev. Seveda je sotrudnikov še več, pri čemer ne gre prezreti zlasti strokovnjakov. Gradiva je že veliko zbranega, preden pa se bo selilo v Župančičevo hišo, bodo njegovo vrednost preveri-U.
Anton Troha pravi: „V načrtu imamo, da bi do sredine junija zbrali in uredili vse to gradivo ter ga razstavili v šoli. Domačini in strokovnjaki, ki bodo razstavo obiskali, bodo naprošeni, naj povedo, kaj sodi v končno zbirko v Župančičevi hiši in kaj ne. Prepričan sem, da bo tako preverjanje zbirki samo v korist."
I. Z.
diva v obeh čitalnicah. Prirastek novih knjig naj bi bil 1.800, od tega pa vsaj 150 knjig v tujih jezikih in jezikih bratskih narodov. Poleg tega namerava knjižnica naročiti 40 naslovov domačih časnikov in 4 tuje. Približno 300 knjig iz dosedanjega fonda
bo izločenih, 400 pa jih bo šlo v ponovno vezavo.
Izposoje prek potujoče knjižnice bodo letos predvidoma deležni bralci v Mozlju, Fari, Osil-nici, Podpreski in Travi, če bodo dobili knjižničarja, pa tudi v Predgradu in Strugi. Potujočo knjižnico bi bilo možno organizirati tudi v nekaterih dru^ krajih, vendar prebivalci še niso dali pobude za to.
mm
USPELO Ml JE,
POSREČILO SE Ml JE...
Čeprav je književnik Janez Gradišnik že pred leti upravičeno opozaijal na neslovensko rabo glagola uspeti v pomenu posrečiti se, lahko dan za dnem še vedno beremo po časopisju take in podobne stavke: Gasilci so do večera uspeli pogasiti požar. — Naši igi^ci so uspeli v drugem polčasu izenačiti.
To rabo smo očitno in popolnoma brez potrebe prevzeli iz srbohrvaščine, kjer so taki stavki povsem pravilni: U ovom pothvatu nisam uspio. (Jurančič: Srbohrvatsko-slovenski slovar, str. 1050.) Toda Slovenci bi gorenja stavka napisali takole:
Gasilcem je uspelo (se je posrečilo) do večera požar pogasiti. — Našim ig^cem je uspelo (se je posrečilo) v drugem polčasu izenačiti.
Ker imamo torej kar dve možnosti, da povemo isto misel lepo po naše, res ni nobenega vzroka, da bi hodili na posodo ^ugam. Potemtakem si zapomnimo: mpelo mi je, uspelo ti ^ je, uspelo mu je (ne pa: uspel sem, uspel si, uspel je ... ^ napraviti).	^
JOJ TA SLOVENSKI (JUGOSLOVANSKI) PROSTORg
Stran uredil: IVAN ZORAN
Pred nedavnim smo na tem mestu razpravljali o pravilni rabi predlogov v zvezi z zemljepisnimi imeni, kakor so Dolenjska-Dolenjsko, Gorenjska-Gorenjsko itd. Toda zdi se, da je bil naš trud skorajda nepotreben. Odprite katerikoli naš časopis, poslušajte katerokoli predavanje ali poročilo na sestanku, teh imen tam skoraj ne boste našli več! Ali so ^ preveč preprosta ali premalo imenitna ali kaj. Namesto teh ^ pa boste slišali in br^ kvečjemu: To vprašanje je prisotno v vsem slovenskem prostoru. — Naše gospodarstvo se uveljavlja tudi izven jugoslovanskega prostora.
Ni kaj reči: prav imenitno se sliši ta prostor, dosti imenit-neje, kakor recimo, Slovenija ali pa Jugoslavija. — Toda če bo šlo tako naprej, bomo nemara po dnevu žena v časopisju ^ že lahko brali tudi takle sestavek: V vsem slovenskem pro-N štoru so bile 8. marca letos močno prisotne proslave naših ^ delovnih žena. — Dober tek!
DOLENJSKI LIST
kultura
m
izobraževanje
IJgj. I	I._____
fr J?1. v ^kocjanu lite-p, ^J_nastop učencev
{; -voir 2pwpoitev,.ki1 jih je
fas'ovom in i? razPIsala pod
#	^ °b 16 v it svobode", bo
\X	111 šoli litp^ ocjanski osnov-
S-	** osnovnih1^ P°P°ldne učen-°bčine. s n u lz novomeške
"t	Poeziji se i f v Prozi in
■ifi	"penci, k; „ni - Podstavili
£<	^ glasil ta i;umj0 !*terame stra-
$	n°vinarski ali š°kb Vdajajo
;oiJ	3 Ijterarno nn TJ801* krožki.
ft.	w' ,učenci . ciaP? .e so so prija-
*, peči ?/in Marija c,Zi?t0Čca> Zvon-S' GraiHVlad>mir L? v V1C iz Mirne m Run m Anica ?m ,0Vlč' Angelca A 0^^Ls šole Katja
J - & Hrastar c ? 'i wteJa Luzar
t	^arbka M - Sobar
°1 IČ^o iz šJ*°clvnik in Ves-jj' te p1 'n Zdenka MJei^eja'«M°jca'
i fič iz v pančič in m • Sk°cJana, 1 Alenka ^Xte Vasi ter a uJCa ^upan-
1®BA5ftBrSecin
)l Sedm: ?' J'h 16 nh- ?u.zemberka. i C" 5 Jesti, edon^uje °smi, 4
v- razred. ' edcn peti in eden ■' ^--
i i^ssKšv
d Gre ilovom u *ek barvni Kolm "»ater „»^rojeva mati".
li ^i £rMar°ka vSnega hcroJa d°kum kateri	so prika-
bil prviečntl o padlem h J Se neznani
Z S?,u- .Filmie
nu/j n,t P"1'u počitir ^ avi dneva i	Po koSaImPoljca mi-
^ žiyi mati Kntje< V tem a °ktcta Bo" er°ja Maroka°'nu namreč
| "*«8» •
fcifeta pUnfa<? 'jsk a
l&ljK^Ro^as^o'
I Hi1Veli" K?Cvirk°vo gKoUK tarjeV1' K figovo >afievo fam^' ?adli |w ' 0rtesova vrnftev" m
w
^^jjarcal975
I 9
Možnosti za visokošolski študij
,i\^h h
v vojaških višjih in visokih šolah pestra izbira poklicev • Vojaški poklic ne zavira pridobivanja visokošolske izobrazbe
Malo je znano, da so v komandah, enotah in ustanovah JLA, v štabUi in enotah teritorialne obrambe, skratka v vseh strukturah naših oboroženih sil ljudje, ki opravljajo več kot 70 različnih poklicev. Vsi ti poklici, razvrščeni v posamezne službe (tehniška, prometna, gradbena, geodetska, sanitetska, veterinarska, flnaqčna, administrativna, glasbena) in rodove tvorijo tako imenovane vojne poklice, katerih pomen je,v pripravi in organizaciji vseh sil in družbenih činiteljev za obrambo države.
narodno obrambo in vojnomedicin-ska akademija JLA).
O srednjih vojaških šolah in o vojaški gimnaziji smo že pisali. Danes poglejmo, kako je z vojno akademijo.
Višje vojaške šole, v katerih traja šolanje dve leti, so predvsem v sestavi vojaških akademij kot njihova prva stopnja. V njih si vojaške starešine pridobe višjo strokovno izobrazbo.
Pri višjih vojaških šolah ločimo nekaj zanimivili in posebnih oblik šolanja, prilagojenih značaju vojaškega poklica. Ločimo „normalne" in posebne „namenske" (ko-mandno-štabne akademije, visoka vojaškopolitična šola JLA, šola za
narodno obrambo in vojnomedicin-ska akademija JLA).
VOJAŠKE AKADEMIJE
Akademija kopne vojske v Beogradu ima več smeri: pešadija, zemeljska artilerija, inžencrija, oklopne enote, protiletalska obramba, atomsko-biološko-kemična obramba in geodezija. V zaključnem letu nadaljujejo gojenci pouk v centrih, kjer imajo poligonski pouk.
V Zagrebu je tehniška vojaška akademija kopne vojske, ki ima več smeri: motoroznanstvo in motorna vozila, prometništvo, oborožitev, pi-
Srečne divje svinje
z nedavnoga lovskega pogona ribniške lovske družine se je po skrivnih kanalih spet pritihotapila do nas zanimiva zgodba, za katero pa ne moremo jamčiti, če je resnična ali samo ,,lovska".
Bilo je na pogonu pred tremi, štirimi tedni. Lovci so se razvrstili po, stojiščih, goniči in kandidati za prave lovce pa so „lajali", d'a bi pripodili divjad pred cevi ribniških preizkušenih jagrov dobrega pogleda.
Tudi lovec Tonček je stal z nabasano puško na izbranem mestu, ostro opazoval okolico, predvsem seveda proti goničem, in se nekoliko dolgočasil, menda pa ga je tudi zeblo,- Ker ni vajen kar tako lenariti, se je tudi zdaj zaposlil tako, da je odprl nahrbtnik in začel tam, „na delovnem mestu", poizkušati trgovski blagor.
Prav ko je imel usta najbolj
nabasana s salamo, se je prikazalo bistremu Tončkovemu očesu šest divjih svinj. Hitro je pograbil puško, pomeril in: „Bum!" seje razleglo po Mali ali morda tudi Veliki gori.
Toda glej ga, vraga! Čeprav je , Tonček velj^ za lovca, ki ima dober pogled, se nobena divja svinja ni zvrnila na dlako. Le zacvilile so in jo pobrisale, preden je utegnil drugič nameriti.
Po lovu so Tončkovi lovski tovariši razdrli na račun njegovega strela precej bolj ali manj lovskih. Trdijo namreč, daje s salamo nabasani Tonček prehitro pritisnil na nabasano puško, in sicer^ na tistega petelina, ki je „šrote" ven spustil, .preden pa je presenečeni Tonček utegnil pritisniti še .na petelina, ki bi sprožil kroglo, divjih svinj že ni bilo več nikjer.
J. PRIMC
ZAHVALA
Po kruti bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
ANA VESELIČ
iz Adlešičev v Beli krajini
Zahvaljujemo se sosedom za vsestransko pomoč, govornikom in znancem za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Iskrena zahvala kolektivoma Belt in IMV obrat Črnomelj, župniku za opravljeni obred, še posebej pa tistim, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože, sinovi in hčere z družinami, vnuki in drugo sorodstvo
Osnovna šola Mirna razpisuje mesto
delavca-ke pri razmnoževalnih strojih
Pogoji: Znanje strojepisja in veselje do dela na razmnoževalnih strojih. Prošnje naslovite na odbor za medsebojna razmerja pri Osnovni šoli Mirna do 31. 3. 1975. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
PROSTA DELOVNA MESTA
tekstilna tovarna Novo mesto, Foersterjeva 10, n. sol. o.
razglaša prosti delovni mesti
ZA PLANINSKI DOM „VINKA PADERŠIĆA" pri Gospodični na Gorjancih.
1.	OSKRBNIK DOMA
2.	KV KUHARICO
Pogoji:
pod 1. VK ali KV gostinski ali trgovski delavec ali delavka z nekaj letno prakso
pod 2. KV gostinski delavec ali delavka kuharske smeri
Kandidati lahko dobijo podrobnej^ pojasnila v kadrovskem oddelku podjetja. n
Ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni do objavi.
rotehnika, elektronika, rakete in raketne naprave.
Letalska akademija v Zemuniku pri Zadru šola pilote za letanje na letalih vseh vrst in na helikopterjih. Elektronike in letalsko motoroznanstvo poučujejo v letalsko^tehni-ški akademiji v Rajlovcu in v Žarko-' vu pri Beogradu.
Poleg teh so še: mornariška vojaška akademija s pomorskim in tehniškim oddelkom ter ekonomska vojaška akademija.
Šolanje v vojaških akademijah traja štiri leta, razen v tehniški in letalski, kjer je študij podaljšan za dva semestra. Gojenci dobe po končani akademiji čin aktivnega podporočnika, tisti, ki končajo tehniške akademije, pa strokovni najtiv diplomiranih vojaških inženirjev. Pomorski oficirji s končano akademijo imajo priznano izobrazbo tudi za poklice v naši trgovski mornarici.
V vojaške akademije se lahko vpišejo poleg mlajših oficirjev, ki so končali srednje vojaške šole, tudi vsi maturanti srednjih .šol in vojaških gimnazij, ki v dotakratnem šolanju nimajo slabšega učnega uspeha (najmanj dober). Kandidati ne smejo biti starejši od 20 let. Gojencem je na voljo brezplačno stanovanje, prehrana, šolske potrebščine, zdravstveno zavarovanje, ves čas šolanja pa dobivajo tudi mesečno žepnino.
^NAMEMSKE" VOJAŠKE SOLE
šolanje aktivnili in rezervnili oficirjev za komandne in štabne dolžnosti poteka v koniandno-štabnih akademijah (KŠA kopenske vojske in KŠA vojnega letalstva ter protiletalske obrambe v Beogradu, KŠA vojne mornarice v Splitu. Slušatelji teh akademij so predvsem oficirji s končano vojaško akademijo in z bogatim praktičnim znanjem. V isti rang sodi tudi visoka vojnopolitična šola JLA v Beogradu.
Najvišja šola JLA je šola ljudske obrambe v Beogradu. V nji se šolajo oficirji za najbolj odgovorne naloge v oboroženih sil^i SFRJ. Pogoj je, da so končali eno od komandno-štabnih akademij ali visoko vojno-politično šolo.
Šolanje v vseh ,,namenskih" visokih vojaških šolah traja dve leti. Na šolah je mogoče dobiti vse strokovne nazive (mgr., dr.).
D. MARAŠ

»Dolenjski list« tribuna bralcev
Praktični pouk na vojaški akademiji
PROSTA DELOVNA MESTA!
OPEKARNA ZALOG Novo mesto p. o.
objavlja prosto delovno mesto
1.	SEKRETARJA PODJETJA IN
2.	POMOČNIKA TEHNIČNEGA VODJE
Pogoji: pod 1. višja šola pravne ali upravne smeri in 2 leti prakse v gospodarstvu, pod 2. končana srednja šola gradbene smeri brez prakse.
Poskusno delo pod 1. in 2. je 2 meseca.
Rok prijav: 15 dni po objavi.
PROSTO DELOVNO MESTO!
SKUPŠČINA REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI NOVO MESTO
RAZPISUJE prosto vodilno delovno mesto
SEKRETARJA REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje po-goje:
—	da imajo visoko izobrazbo pravne ali ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju družbenih dejavnosti;	*
—	da imajo višjo izobrazbo upravne, pravne ali ekonomske smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj na področju družbenih dejavnosti;
—	da imajo družbeno-politične in moralno-etične kvalitete;
—	da imajo organizacijske sposobnosti.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisov dosedanjih zaposlitev pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO, Kidričev trg 3 — v zaprti ovojnici in z označbo: razpis sekretarja RZS.
Izbran bo kandidat, ki ga bo po predhodnem predlogu izvršilnega odbora RZS in predsednikov skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti ter ob soglasju občinskih skupščin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje izbrala skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Podjetje storitvenih obrti „KOVINAR" KOČEVJE
razpisuje prosti delovni mesti
1.	Poslovodjo obrata inštalacije (voda, centr3'*19'
2.	Pomočnika poslovodja obrata inštalacije
POGOJI:	.jni0*:
pod 1: srednja strokovna izobrazba strojne snrier' gstf ,j prakse na vodilnem oziroma vodstvenem delovnem. ^ pod 2: srednja strokovna izobrazba strojne srnerl j prakse.
Pismene prijave z opisom dosedanjega dela pošljite L je 15 dni po objavi na naslov podjetja.	I
10
DOLENJSKI LIST
Sk 11 (1338)
r	Arobn° r
trgovsko podjetje na debelo in ar^ I)
mW Novo mesto	J
mm
dolenjka
objavlja za TOZD „Detalj" Črnomelj prosto delovno mesto
PRODAJALKE za „Blagovnico" Črnpmelj
Pogoji: končana šola za prodajalce s 5-letno Pra^S<Les^k ni ali mešani stroki. Poskusno delo bo trajalo erv. gd^k Idvni čas je enoizmenski. Rok za vlaaanje prijav ^ In objavi.	J n.
--zzk
-—A
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1 NOVO MESTO
OBJAVLJA	L
prosto delovno mesto	K
i
-	DIPLOMIRANEGA FARMACEVTA
r>	/ Mi
Pogoji:	,aVc3' J
' Poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti	j jjj
kandidat izpolnjevati še naslednje:	. ^ V* ^
—	da je diplomiran farmacevt s strokovnim izp't0 I tev je za nedoločen čas s polnim delovnim časo^1 ✓ ti! Kandidati lahko vložijo prijave v roku 15 dni P erj3' / ^ Lekarno Movo mesto - Odbor za medsebojna raz J ^
L
-	Agrež 0:1 in Pucelj - Planine 0:1.
Vrstni red po 2. kolu: Celje li,5,
Kovinar 11, Iskra 9,5 in Novo mesto 8.
KOČEVJE - PTUJ 3.4:4.5
Za 5. mesto v republiški ligi so se šahisti Kočevja pomerili z vrsto Ptuja. Gostje so se predstavili kot dobri šahisti, tako da so bile vse igre zanimive. Trenutni rezultat je 3,5:4,5 ob eni prekinjeni partiji.
Rezultati: Cimer - Podkrajšek remi, Mestek - Bobak 0:1, Ivič -Majtenovič 1:0. Podkoritnik - Še-ruga 0:1, Zupančič - Skaija remi, Janež - Kneževič prekinjeno, Ofak
-	Polajžer 1:0, Mohar - Danjkar remi, Šega - Razberg 0:1 in Kirasič
-	Vavpotič remi.
v Z. F.
RIBNICA-ZAGORJE 5,5 : 4,5
V šahovskem srečanju so se Rib-ničani pomerili z vrsto Zagorja. Po zanimivih in izenačenih dvobojih so domači šahisti slavili zasluženo zmago. Za moštvo so zmagali Pisar, Šipka in Drobec, neodločeno pa sta igrala Vučmilovič in Stankova Encr partijo so domači dobili brez boja.
M. G.
TRIM VMOZELJ
V kratkem bodo v Mozlju pri Kočevju izdelali TRIM stezo v dveh variantah, dolgo 2.400 in 3.200 m ter s 25 postajami za telovadbo v naravi. Stezo pripravlja Krajevna skupnost Mo-zelj, namenjena pa je vsem občanom, predvsem še gostom in obiskovalcem tega kraja. Zaradi valovitosti tal je teren za TRIM stezo odličen in se je predvsem mladi zelo vesele.
V. I.
V počastitev 8. marca so v Stopičah organizirali rokometni turnir za mladinske ekipe. Na sliki: trenutek s srečanja med igralkami Bršlina in Grma.
Pokal obetajočim Stopičankam
Na zimskem prvenstvu SRS v skupini C osvojili prvo mesto Krmeljčani
Osnovna šola „Janez Trdina" v Stopičah je v počastitev 8. marca na šolskih igriščih pripravila mladinski rokometni turnir, na katerem so nastopile ekipe osnovnih šol iz novomeške občine. Pokrovitelj turnirja je bila novomeška konferenca za družbeno aktivnost žena, pokal najboljšim pa je predala predsednica konference Marija Suhy.
Na dekliškem turniiju je nastopilo osem ekip, ki so se pomerile v dveh skupinah. V vseh tekmah smo gledah dober rokomet, v finalnem srečanju pa so Stopičanke in novomeške gimnazijke pokazale rokomet, kakršnega igrajo dekleta v drugi ali celo v prvi republiški ligi.
Turnir je še enkrat dokazal, da je v Stopičah dobra rokometrna šola.
Rezultati - 1. skupina: Stopiče - Bršlin 4:3, Šmihel - Grm 6:1,
Stopiče - Šmihel 8:4 in Grm -Bršlin 1:1, 2. skupina: Gimnazija -Šentjernej 10:4, Katja Rupena -Stopiče 1:11, Stopiče - Gimnazija 5:12 in Katja Rupena - Šentjernej 4:5, finale: Stopiče - Gimnazija 13:12.
V finalni tekmi so se dekleta predstavile s hitro in domiselno igro v napadu in zelo borbeno v obrambi. V prvem polčasu so povedle gimnazijke, toda domače rokometašice
so s požrtvovalno igro nadomestile razliko in v drugem polčasu celo vodile. Zaradi neizkušenosti so tik pred koncem močno popustile in gostje iz Novega mesta so izenačile. Pri streljanju sedemmetrovk so bile Stopičanke bolj zbrane in so zasluženo zmagale ter osvojile lep pokaL Predsednica konference za družbeno aktivnost žensk Marija Suhy je razen pokala prvoplasiranim podelila nagrade tudi ostalim ekipam.
Ob koncu odlično pripravljenega turnirja so razglasili tudi najboljšo strelko (Marinka Kastelic, OŠ Stopiče), igralko (Tilka Kastelic, Gimnazija), vratarko (Majda Klobučar, OŠ Stopiče) in posebej nagrajeno ekipo - novomeško gimnazijo.
rezultati, so igralci dobro kegljali. Presenetil je predvsem „Železni-čaf", ki mu doslej ni šlo najbolje. Rezultati: Krško I 4873 (Rovan 848), Železničar 4845 (Bratož 865), Novoteks^ I 4826 (Dravinec 855), Krško II 4820, Brežice 4793 (Teropšič 863).
PRVA KRKA, DRUGI MERCATOR
Tudi ženske ekipe v dolenjski kegljaški ligi so v Krškem in na Čatežu odigrale dve koli. Še naprej vodijo igralke novomeške Krke, druga pa so Mercatorjeve kegljalke. Rezultati: Krka (2274, 2145), 2. Merca-tor (2174, 2059), 3. Pionir (2071, 2079), 4. Novoteks (2061, 1990), 5. Brežice (1961, 2040), 6. Krško (2007, 2019).
Vrstni red posameznic: 1. Veble (Mercator) 1532, 2. Rosenbcrger (Krka) 1525, 3. Žagar (Krka) 1522, 4. Sofronov (Pionir) 1488, 5. Bukovec (Mercator) 1486 in 6. do 7. Tra-tar (Krka) in Antič (Pionir) 1477.
ZMAGALA VALENClC IN ŠTOJSOVA
%
Na sevniškem kegljišču je bilo konec prejšnjega tedna mladinsko prvenstvo Dolenjske. Na izredno težkem kegljišču so mladinci in mladinke dosegli nekaj dobrih rezultatov: ekipno: 1. Krško 1441 (Busar 342, Žnidaršič 367, Skindcr 367 in Jusupovič 365); 2. Brežice 1430 (Zorič 339, Kežman 373, Bukovec 352 in Teropšič 366); 3. Sevnica 1407 (Krejan 328, Semenjšek 348, Pinoza 376 in Fajfar 355);
Posamezno: 1. Valenčič (Železničar) 778, 2. Kežman (Brežice) 755, 3. Blažič (Novo mesto) 755, 4. Pinoza (Sevnica) 755, 5. Semenjšc (Sevnica) 738, 6. Zorič (Brežice) 732 idr.; mladinke: 1. Štojs (Brežice) 341, 2. Turšič (Brežice) 324, 3. Jurman 323, 4. Šiško (obe Sevnica) 313, 5. Konda (Novo mesto) 310, 6. Grmovšek (Brežice) 304 idr.
Prvenstvo so organizirali in dobro izpeljali kegljaški delavci KD Sevni-
D. BRATOŽ
ZMAGALA SOSKOVA -410 KEGLJEV
V počastitev dneva žena so kegljaški delavci v Kočevju organizirali kegljaški turnir. Udeležile so se ga igralke iz Kočevja, Novega mesta in
Delnic. Prvo mesto so osvojile domačinke, ki so nastopile v naslednji postavi: Leganova 399, Ščapova 391, Andoljškova 383, Kostnova 356, Smoletova 378 in Trpinova 405.
Vrstni red ekip: 1. Kočevje 2312, 2. Delnice 2234, 3. Novo mesto 2233 in 4. Kočevje II 2184.
Organizator tekmovanja je za vse nastopajoče pripravil lepa nagrade. Tekmovalke so ob zaključku tekmovanja poudarile, da bi bilo prav, ko bi poslej pripravili še več podobnih turnirjev.
Z. F.
V SKUPINI C-KRMELJ
V soboto se je v tivolski dvorani v Ljubljani končalo zimsko prvenstvo SRS v rokometu. Na tem prvenstvu so nastopile tudi ekipe z Dolenjskega, ki so dosegle pričakovane rezultate. V moški skupini C sta bili moštvi Krmelja in Jesenic najboljši in sta zasluženo osvojili prvi dve mesji. Dobro so igrali tudi rokome-taši Kočevja in Sodražicc, Semičani pa so razočarali, saj niso doživeli niti ene zmage.
Rezultati 6. in 7. kola: Grosuplje - Sodražica 5:16, Kočevje - Semič 18:13, Višnja gora - Jesenice 9:16, Donit - Krmclj 7:16, Semič - Grosuplje 12:16, Jesenice - Kočevje 15:14, Sodražica - Donit 16:7 in Krmclj - Višnja gora 12:10. Vrstni red: 1. Krmelj 14 točk (brez izgubljenega srečanja), 2. Jesenice 12, 3. Kočevje 8, 4. Donit 8, 5. Sodražica 6, 6. Višnja gora 6, 7. Grosuplje 2 in 8. Semič brez točke.
KRKA DRUGA
V	ženski skupini B so nastopile igralke novomeške Krke. Nadarjene Novomeščanke so odlično igrale predvsem v zadnjih treh srečanjih in doživele tri zmage. Z malo več sreče bi lahko Novomeščanke postale celc prvakinje v skupini. Rezultati: 5. 6. in 7. kola: M. Štrukelj - Krka 10:11, Krka - Olimpija B 9:7 in Krka — Grosuplje 9:5.
V	sedmih srečanjih so Novomeščanke doživele pet zmag in z 10 točkami osvojjle drugo mesto.
SEVNICANKE SESTE
/
V	skupini A so nastopile igralke sevniške Liscc, ki nastopajo v najkvalitetnejši republiški ženski ligi. Ker je bila ta skupina izredno močna, so Scvničanke v sedmih tekmah iztržile le štiri točke. Rezultati 6. in 7. kola: ETA — Lisca 6:12 in Lisca — Alples 7:13. Sevničanke so zavzele šesto mesto.
DANICA KREN -153 KROGOV
6. marca so v domu JLA v Novem mestu v počastitev dneva žena pripravili strelsko tekmovanje. Pri ženskih ekipah je zmagala vrsta Krke s 448 krogi. Drugo mesto so osvojile strelke Vinka Paderšiča s 380 krogi, tretje pa so bile predstavnice osnovne šole Grm. Nastreljalc so 320 krogov. Najboljša posameznica jc bila Danica Kren s 153 krogi. Slede Anica Petančič (149), Štefka Aš (146).
Pri moških so zmagali člani strelske družine Tone Mišič iz Vavte vasi s 643 krogi. Slede ObSZ Novo mesto s 633, Krka 616 krogov idr. Med
Bosamezniki je bil najboljši Anton 'čjak iz Vavte vasi s 173 krogi, drugi je bil Jože Ribič (171), tretji Marjan Okroglič mlajši (168).
Tekmovanje je v celoti uspelo. Pripravili so ga člani doma JLA in ObSZ Novo mesto.
J. R.
atletika
Zmagala Pečavarjeva in Tišma
Pečavarjeva je na občinskem pionirskem prvenstvu preskočila 163 cm
V Novem mestu se je prejšnjo nedeljo zaključila atletska akcija SRS „Iščemo najboljšega pioniija in pionirko v skoku v višino".
Akcijo turnir skakalcev so pripravili republiški Center šolskih športnih društev, Atletska zveza Slovenije in Šolsko športno društvo na grmski osnovni šoli. Na tekmovanju je pred približno 100 gledalci nastopilo 28 pionirjev in pionirk iz vseh najbolj-
odbojka
Novomeščani ob potrebni točki
V nadaljevanju tekmovanja v prvi republiški odbojkarski ligi so bile novomeške igralke Krke v prvem kolu proste, Novomeščani pa so se doma pomerili' z igralci Polskave.
Redki gledalci so upali, da bo Novomeščanom v tem srečanju uspelo premagati slabe goste. Toda tudi tokrat se jim je ustavilo. V prvem nizu so popolnoma popustili in gostje so ga v hipu dobili - 15:3. V drugem setu so domači igralci zaigrali precej bolje in ga zaključili v svojo korist. Nato so ponovno popustili. V naslednjem setu je kazalo, da bodo Novomeščani le ugnali slabe, a izredno borbene goste, toda popustili so v odločilnih trenutkih in tekmo izgubili.
Novo mesto: Lapajne, Goleš, Jenko, Babnik, Prime, Grabcrski, Vizjak, Cotič, Lcgan, Weiss.
ših slovenskih šolskih športnih društev, tako da je bilo to srečanje skakalcev neuradno republiško pionirsko prvenstvo v skoku v višino.
Najprej so nastopile pionirke. Številni gledalci so lahko videli, da imajo v Novem mestu nekaj izredno nadarjenih pionirk, ki bodo lahko pod skrbnim vodstvom močno napredovale. Prvo mesto je prepričljivo osvojila Vesna Pečavar, kije preskočila 158 cm. Pri pionirjih je bil najboljši Novogoričan Boris Tišma; preskočil je kar 185 cm.
Rezultati - pionirke: 1. Pečavar 158, 2. Papič 155, 3. Hribar 143 (vse OŠ Grm, Novo mesto) idr.
Pionirji: 1. Tišma (OŠ Dobrovo, Nova Gorica) 185, 2. Pušar (OS Šentjur, Celje) 175, 3. Gačeša (OŠ Grm, Novo mesto) 175 cm idr.
PEČAVARJEVA PRESKOČILA 163 CM
Na občinskem prvenstvu za pionirje in pionirke v skoku v višino, ki je bilo v Novem mestu, je nastopilo kar 34 mladih atletov. V akciji „Iščemo najboljšega pionirja in pionirko v skoku v višino" so pionirji iz novomeške občine dokazali, da so tudi v tej atletski disciplini med najboljšimi v republiki. Prav gotovo moramo pohvaliti nadarjeno Vesno Pečavar, ki jc tokrat s skokom 163 cm presenetila prav vse.
Rezultati - pionirke: 1. Pečavar 163, Papič 155, Hribar 145, Bele
(vse OŠ Griii) 130 idr; pionirji: 1. Gačeša 171, 2. Žulič 168, 3. Keržan 168, 4. Saje (vsi OŠ Grm) 160, 6. Frančič (OŠ Šentjernej) 155, 7. lerič (OŠ Bršlin) 155 cm idr.
SODRAŽICA - V prijateljski trening tekmi so Sodražani brez te-™ i Pomagali goste s Ponikev z 28:19. 4a Sodražico so nastopili-Kcrsnič, D. Vesel 5, Ruparič 10 b' Vesel 3, Turk 1, A. Vesel 1, Tomšič 5, Zorko|3 in Lušin. (T. J.)
MIRNA - V prijateljski trening tekmi sofdomači nogometaši imeli v gosteh enajsterico iz Črnomlja in jo premagali s 7:4 (2:3). V povratni tekmi, ki so jo odigrali v Črnomlju, je Bela krajina goste odpravila s 5:0 (N. N.)
RIBNICA - V pripravah na novo nogometno sezono so Ribničani gostovali- pri igralcih Ivančne gorice. Domači nogometaši so vodili že z 2:0, nato pa so gostje zaigrali precej bolje in ob koncu tekme zasluženo zmagali s 4:3. Zadetke za goste sta dosegla Hojč (3) in Hočevar (1). (M. G.)
NOVO MESTO — Novomeški nogometaši so v nedeljo odigrali že četrto prijateljsko trening tekmo. Tokrat so prišli v goste igralci Bre-. žic, ki so Novomeščanom s to tekmo vrnili obisk. Tekma je bila v začetku izenačena. Z 2:0 so povedli domači nogometaši, ki so nato igrah precej mirneje in lepše. Do konca tekme so dosegli še en zadetek. Strelci: Janežič, I. Grabrič in Ivano-vič (avtogol). (G. M.)
KOČEVJE - V prijateljski trening tekmi so se nogometaši Kočevja pomerili z vrstniki Grosupljega. Po izenačeni in zanimivi igri sta se enajsterici razšli z neodločenim rezultatom 3:3. Zadetke sta dosegla Kopač (2) in Mulcr(l). (Z. F.)
VALKARTON - KOČEVJE 5:3
V prvenstvenem srečanju ljubljanske namiznoteniške lige so igralci Kočevja gostovali pri Valkartonu in srečanje izgubili 5:3. Za Kočevje sta dvakrat zmagala Obranovič in Oster-man. Po tem srečanju so namiznote-nisači Kočevja še vedno na zadnjem mestu na lestvici.	z. F.
gimnastika
JASNA DOKL ŠTIRIKRAT PRVA
V počastitev dneva žena je gimnastična zveza Hrvaške priredila peto pokalno tekmovanje za pionirke in mladinke. Tekmovanja se je udeležilo 42 telovadk iz desetih jugoslovanskih klubov, med njimi sta nastopili tudi dve novomeški pionirki.
Med pionirkami je bila daleč najboljša Novome-ščanka Jasna Doki; ki je osvojila kar štiri prva mesta, dobro pa je telovadila tudi Kavškova.
Vrstni red: pionirke (26 tekmovalk): preskok: 1. J. Doki 9,20, 6. Kavšek 8,80; bradlja: 1. J. Doki 9,20; gred: 1. J. Doki 9,30; parter: 1. J. Doki 9,45. Za uspešne nastope je nadaijena Novomeščanka dobila pokal „Sportskih novosti".
J. P.
1
V telovadnici osnovne šole Grm v Novem mestu je republiški center šolskih športnih društev v sodelovanju z Atletsko zvezo Slovenije in grmskim Šolskim športnim društvom pripravil atletsko tekmovanje „Iščemo najboljšega pioniija in pionirko v skoku v višino". Nedvomno je, da so bili atleti grmske osnovne šole med najuspešnejšimi, saj so osvojili eno prvo, eno drugo in dve tretji mesti. Na sliki: ravnatelj šole Miroslav Vute podeljuje najboljšim pionirkam diplome.
Stran uredil: IANEZ PEZELJ
DOLENJSKI LIST
11
šah
Jjepričakovan polom
■Jjovomeščani zaenkrat na četrtem mestu
zaključni a ? j0 x Je J ,, ^1 rePubliškega ekip-
ktere!^0VS- 8a P^nstva, v kot nifftU(^ Novomešča-»eusifi d § ?^Pa v prvi slo-
V Not^0 tigi-zahod.
1 P^vala ekina"tU^V dru8em kolu ^ PNo mesL 12 ^ ki je osvojijo v Lj2°niv vzh°dni šahovski ■ Iskre hf vPa-S0 Se Pomerih ?n^ovrA^na^a- Ntiiče ni > doživeli S° 8°Stje V Novem S'tati: Osterm^° Vls°ko zma8°-jW - Pe^f^3? ~ Bervar remi, ^r°:l, Petkov?^ ^ S,tar ~ Streic-,sNe r( M č ~ Studenička 0:1, K A.	Milic- Jazbec
KOČEVSKI INVALIDI j PRVI
Crn°melj je v ftkljsko	?NOS priredil
Ker vVa^ °stale kiuhJC -^egljanju Sii- C*0r2 6 12 Slovenije.
!	Zldl tekmovanja so
in	Cniol
in
sj&ssg&.rs:
naj biJe„g koncu tekmo-,a00»aj,p° Možnosti r^a tekmova-Bejft ludari] t ' v d™gih aC^ijoTrJ se še te-
C
in «r
ANDREJ ARKO
ekipi Krke in Krškega
lns«em kegljaškem prvenstvu Dolenjske Valenčič in Štojsova
t&Stea, » K,,. . —--
u ,m m na Čatežu so prejšnji teden kegljači tiDrvn l8ralc:i novnw.° dolenjske zimske kegljaške lige. Najbolje Kiiii^.P^o. ^Ške Krke, ki bodo po vsej veijetnosti osvo-
Ulovi •
tekmeci,
•Mižali H 113 ^atežu Kr8?11' popu-
^oobSomestoWj»btcmus°
, N ti.j- ncu tekm« ot kaže,
»»tau.	na tem.
k" 1 (Krti" rod m rc" &aii i/cn: 50S' Ca' f1! Ji ,4'58 47w?42'4692), i?3', a?,24' 182«16'' <• Novi
7 ]°>, 6. BrJ: Mercator S 9 v lc»iea, 5? (4809,
i^ka ma52fn|kov: 1
'^'Mr'1 3354°6(D™ca,or> in Rožič (Krka
N,	tudi
te?-*
h% n- valno n *OVensko tet
»Nnf1 s|ovcnXalcev iz N-
,fe.^o4ekmovalci U
-.50 m CSu<f'i!SS^P'»no:
M«*? (Celuloz$ J« y
*r S^S^ sO m kravl;. .
^"kosa (Celuio^
^jnorca 1975
BEBA MURN
IKEBANA
Pri sestavljanju IKEBANE lahko uporabimo košarico, ki smo jo doslej uporabljali za druge namene. Med vejice cipres namestimo gerbere in pazimo na glavne in pomožne smeri, ki smo jih omenili pri prejšnjih cvetličnih dekoracijah. Namesto gerber lahko uporabimo maijete, potonke, nageljne, tulipane, irise, vrtnice, gladiole in podobno cvetje.
Dolenjski lisi ffflđ 20 hiti
Ni bilo masti
DOGODILO SE JE, da v trgovinah ni bilo svinjske masti. Gospodinje in trgovci so se slabe volje prerekali. Ali res samo oni? Po gospodinjah se je razpoloženje preneslo na vse člane družine, na delavce, obrtnike, uslužbence in učence. Trpel je efekt dela. Kmečka gospodinja je rejec prašičev; ali jo bomo pustili, da sama odgovarja zato, kar se zgodi zaradi zakasnitve masti na trgu? Podpreti jo moramo pri delu. Dobre pasme, močna krmila, umetni gnoj, vzrejni nasveti in preskrba z mastjo pri nas ne bo več pereča. Važno je, da ne trošimo denarja za blago, ki ga lahko doma proizvedemo ali pridelamo.
V METLIKI in okoliških vaseh se že nekaj let kdaj pa kdaj pojavi kokošja kuga, ki je nikakor ni moči zatre ti, prizadeva pa precejšno gospodarsko škodo. Pred nekaj tedni se je bila spet pojavila v Metliki, se razpasla in mnogim gospodinjam pomorila vso perutnino. Gotovo bi bilo mogoče kurjo kugo preprečiti, če bi bili ljudje malo bolj previdni ter imeli več socialnega in gospodarskega čuta.
EDEN NAJBOLJ vidnih problemov je odnos med profesorji in dijaki. Še vedno je čutiti, da so profesorji nekakšni volkovi, dijaki pa ovce. Tak odnos ni v prid boljši vzgoji mladega človeka. Med dijaki še vedno prevladuje nekakšen strah pred profesorji. Ta neupravičeni strah bi moralo nadomestiti zaupanje in spoštovanje. Profesorji vse preveč skrbe za učno snov, premalo pa za moralne in družbene nazore dijakov.
RUDNIKI KREMENČEVEGA peska Novo mesto so danes zelo rentabilno in znano podjetje. Kremenčev pesek predstavlja največje rudno bogastvo Dolenjske. Strokovne raziskave so pokazale, da bo tudi v bodoče tako. Strokovnjaki so ugotovili, da bo zalog dovolj za 500 let. Nimamo se česa bati!
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 11. marca 1955)
PO SVITU OKOII
NOS NAJ ZAMAŠI - Neki New-yorčan je tožil bližnjo francosko restavracijo, da zastruplja okolico -s smradom. Na veselje Francozov mož z občutljivim nosom na sodišču ni uspeL Sodnik je odločil tako^ le: „Francoska kuhinja je lahko neprijetna samo tistim Američanom, Ki nimajo pojma, kaj je dobra kuhinja. Dišave so eden od čarov vsake dobre kuhinje; važne so za ljudi tako kot čist zrak ali tišina." Morebiti
iosto
je v omenjeno restavracijo pogi zahajal tudi - omenjeni sodnik!
PRIMERNO DARILO - Nekdaj uspešni rock-pevec Tommy Steel nastopa zdaj v musi9alih. V eni takih glasbenih komedij je prvič igral danskega književnika Hansa Andersena prav na svoj rojstni dan in zategadelj dobil tudi primerno darilo: torto v obliki knjige. Kako hitro je „knjigo prebral", ni znano!
SMEH KOT ZDRAVILO - Psihiatri so odkrili še eno dobro plat smeha: smeh pomaga bolnikom, da pozabijo na tegobe, ki spremljajo bolezen; zategadelj v Angliji gledališke skupine že obiskujejo bolnice, kjer uprizarjajo komedije. Posledice: pri nekaterih bolnikih je smeh (in umetniško doživetje) pomagal več kot zdravila!
KONEC IZMIKANJA - Izjavo, ki jo dajo vozniki ob prometnih prekrških policajem, je na sodišču dokaj lahko zanikati ali spremeniti — kršitelju v prid, kajpak. Zdaj so se čikaški policaji spomnili, in namesto da bi delali zapisnik, se s kršitelji predpisov samo pogovorijo, pogovor pa beleži žepni magnetofon, kateremu na sodišču ni mogoče oporekati verodostojnosti.
ZAPISAL SE JE — V zahodno-nemškem mestu Freiburgu se je tik pred otvoritvijo nove veleblagovnice poslovodja spomnil, da ne bi bilo napak, ko bi najprej proslavili zaposleni. Ker bi se otvoritev zategadelj zavlekla za eno uro, je neki vajenec napisal in na vhodna vrata obesil tole obvestilo: „Zaradi otvoritve — zaprto!"
SPET NOV KLUB - Na Finchley Roadu v Londonu so odprli klub za ločence in tiste, ki se bojo v bližnji prihodnosti ločili. Skupno geslo včlanjenih je: „Tisti, ki nam reče dober dan, reče hkrati zbogom svojim težavam!" Ali ni tole geslo hkrati tudi vabilo?
NEKAJ MANJKA — „Antonij in Kleopatra" se imenuje ogromen stanovanjski blok, ki so ga zgradili v Parizu. Ob nenavadnem imenu ima blok še neko posebnost: spodnji del, „Antonij", je sestavljen iz manjših stanovanj za samce in pare brez otrok; zgornji del, „Kleopatra", pa je namenjen večjim družinam. Sploh v „Antoniju" stanujejo največ dedki in babice, ki hodijo v „Kleopatro" na obisk k svojim otrokom in vnukom. Glede na tako razporeditev bloka,'manjkajo pod isto streho samo še otroška igrišča, delovna mesta za starše in pokopališče za dedke in babice.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Zgled velike nemarnosti
(Okrajna cesta) med Št. Jernejem, Orehovico in Hrastjem je letošnjo zimo vzgled velike nemarnosti. Snega je na njej povsod veliko; na nekaterih krajih čez meter. Ljudje, ki so prisiljeni po tej cesti hoditi, se britko pritožujejo. Kdo je temu kriv? Tisti kateremu je v skrb izročena. Cesta je okrajna in kot taka bi morala biti vedno v redu. Za to mora skrbeti načelnik cestnega odbora; naj si zapomni, da tudi Staro-vaščani in Orehovčani plačujejo cestne priklade in ne zaslužijo, da po letu po blatu capljajo, po zimi pa vedno sneg gazijo. V starih časih je moral kmet - trpin plačevati pa molčati; zdaj ni tako. Zdaj si lahko kmet pravico lahko poišče pri višji oblasti.
(Delavci od) parne žage v Gorjancih pripovedujejo, da se je pred tremi meseci ponesrečil eden njihovih tovarišev. Ponesrečil se je pri dričanju hlodov tako> da si je nad kolenom na treh krajih zlomil nogo. Lečil se je nato v bolnišnici v Kandiji. Zdaj je doma in mora si
t
$
♦
sam kupovati zdravila in zdravnika plačevati v svoji revščini. Kako pride to, da ta delavec ne dobi kakšne bolniške podpore, niti podpore od delodajalca, za katerega je hlode valil, ko bode vsled poškodbe za vse življenje za delo nezmožen?
(Lakota) na Laškem je čedalje večja. Grozne reči poročajo časniki, a mnogo tudi ne pride na dan. Ljudem manjka najpotrebnejših reči. Ne le dojenčki, ne le slabotne ženske, otroci in starčki, tudi možaki, poprej čvrsti in zdravi, umirajo sestradani pri delu in na cestah. Vlada laška pač premišljuje, kako bi ljudem pomagala, a ne gre in ne gre. Vse ji spodleti. A kako hoče pomagati, ko le še vedno težje davke naklada, ko že srka ljudstvu mozeg iz kosti, kri pa mu je že prej izpila. Ljudstvo umira od gladu, njegovi voditelji pa ga goljufajo in odirajo, daje groza.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. marca 1895)
Človeštvo v številkah
Koliko ljudi je na svetu? - Azija vodi
Organizacija združenih narodov pripravi vsako leto statistični prikaz prebivalstva na vsem svetu. V „Demografskem letniku Združenih narodov" za leto 1974 navajajo nekaj zanimivih številk.
Prebivalstvo Zemlje je lani štelo 3,8 milijarde. Od predhodnega leta se je torej število Zemljanov pomnožilo za 76 milijonov. Če bo prebivalstva naraščalo v taki meri-še naprej, se bo v 32 letih prebivalstvo Zemlje podvojilo.
Azija je še vedno na vrhu tabele. Več kot pol človeštva živi v Aziji, točneje 56,8 odst. prebivalstva ali 2,154 milijarde. Na drugem mestu je Evropa s 469 milijoni ali 12,4 odst. vsega prebivalstva. Slede: I Afrika s 364 milijoni, Sovjetska zveza z 248 milijoni, Južna Amerika z 201 milijonom itd.
Po gostoti prebivalstva stoji na prvem mestu dobra, stara Evropa, kjer na kvadratni kilometer pride 95 ljudi. Takoj za njo je Azija z 87 ljudmi, Severna Amerika s 13 in Afrika zli ljudmi na kvadratni kilometer. Evropa je na vrhu lestvice tudi po povprečni starosti prebivalstva.
Med narodi stoje na prvem mestu Švedi, ki v povprečju žive najdlje, kar 63 let. Porazen pa je podatek za nekatere predele v Afriki, kjer znaša povprečna starost bornih 30 do 40 let. Ti podatki najbolj zgovorno pričajo tudi o bogastvu in življenjski ravni, obenem pa kažejo, kam se morajo usmeriti presežki svetovnega gospodarstva, kje moramo izpričati svojo človečnost, če hočemo, da bomo dosegli ideal človeštva: enakopravnost vseh članov velike družine.
Takšno mrežo je spletel pajek-narkoman.
m \s m \s
Uničujoča mamila
Poskus s pajki in LSD
Narkomanija je pojav, ki smo ga dolga gledali le od strani in imeli za dogajanje, značilno samo za kapitalistične dežele. Po letu 1967 pa smo se tudi v naši družbi vse bolj odkrito seznanjali s tem škodljivim družbenim pojavom. Danes sodijo jugoslovanski strokovnjaki, da smo prišli že na tisto stopnjo, ko je treba vlagati najres-nejše napore za preprečevanje narkomanije, posebno pa med mladimi, ki ji najraje podlegajo: v nji namreč gledajo vzor sve bodnega, neobremenjeneg. evropskega človeka.
Pri vsem pa največkrat po zabijamo opozarjati na škodlji vost jemanja mamil. V svetu s< vse več ustanov ukvarja z ugo tavljanjem kvarnega vpliv; mamil na človekovo zdravje Poglejmo enega teh zanimivih in prepričljivih poskusov, ki nesporno dokazujejo to, kar bi nekateri nikakor ne želeli priznati.
Za poskusne živali so vzeli pajke, vrsto, ki plete čudovite mreže. Dajali so jim mamilo LSD ter jih navadili nanj: pajki so postali „narkomani". Potem so zečeli opazovati njihovo obnašanje in početje. Ugotovili so, da se dogajajo za pajke grozljive reči. Mreže niso več znali splesti tako kot prejKNajprej so se mučili s pletenjem ene mreže sedem dni, potem deset dni, ko so popolnoma zapadli „narkomaniji", pa jim je pletenje mreže vzelo več tednov. Toda ne samo to: mreže, ki so jih pletli pajki-narkomani, so bile nepravilne, zmedene in skoraj nič več uporabne za lov. Pajki so si spo-drezali sposobnost preživeti se!
s
Vsak osmi
Vsako leto se 8. marca nasmejanih obličij zapodimo med ženske. Hvalimo jih in se jim prilizujemo. Eni jim prinašajo rože, drugi bogata darila, vsi skupaj pa pijačo in prigrizek. Veselje traja ves dan. V krčmah pa rajajo še dolgo v noč. Ko se začne nov dan, imamo takrat in potlej vse leto mir. Mir pred ženskami in prazniki.
Kako drugačni so bili časi, ko sem imel še ženo Marjeto. Velikokrat je z mano nosila blago v Trst, dokler mi ni na potu obnemogla in umrla. Naložil sem jo v oprtni koš in jo nosil nazaj do Vrha pri Sveti Trojici. Ona ni poznala praznikov za 8. marec. Živela je in delala kot vse druge in zdaj že dolgo pičiva v črni gomili.
Danes vidimo okoli sebe novo vrsto ljubezni. Mlade ženske se že ves mesec menijo le o tem, koliko jim bodo možje kupili. Ali se bo poslej merila ljubezen moža do žene le po tem, koliko lepih
oblek in dragih reči bo obesil nanjo, ali kako drugače?
Pred leti mi je Mihčeva Reza večkrat pravila: „Če me mož vsaj enkrat na teden ne udari, si mislim, da me nima več radVidite, takrat so bile ženske vajene tepeža kot kruha. Današnje si izbirajo darila. Kdo ve, kaj si bodo želele čez trideset let?
Akoravno se navade spreminjajo, je za vsako žensko poroka kot dobitek pri tomboli. Malokatera dobi moža, ki bi bil voljan pomagati še v gospodinjstvu. To ni njena pravica, to je sreča. Kdaj bodo lahko ženske svoj praznik v resnici praznovale? Takrat, ko bomo lahko vsak osmi dan v mesecu ugotovili, da je za vse otroke v vrtcih in šolah preskrbljeno, in se bodo matere brez skrbi vračale z dela domov brez težkih cul ter težkih misli na kuhanje, pranje in pospravljanje.
MARTIN KRPAN
dl
NARKOZA
oksid
tonovski način
svetlo
nvtr
eno-OCNIK
pesn1ska figura
pevec je-vremovic
dedni [UM MIK
T7
dl
pokrivalo
.del
ženske
obleke
vrsta lokvanja
lirska pesem
STA
ml
zvezni iz -VESNI sva
fond
5DDEOT LEMI
tilL
bolg. gorovje
suknjič
duhovniški stan
gr. otok
ljudski odbor
čistoća
obokano stebrisce
RlP LUil
konica
celotna vsota
zemelj.
ar
pevka kohont
ozemlje
tatarske-j
ja31a\srja
naselje
zelezov oksid
izobrazba
snov
»astir 1rede
dl
kraška (dolina
nm
caperoci
nadav
homerski junak
ORANJE
raj
dvorana
globel
Najvišja
tur. gora

Človek -računalnik
Zapomniti si logaritme je prava malenkost
strast zasužnjuje v prav taki meri kot mamila in alkohol. Statistika beleži v ZDA 6 milijonov takih srečkarjev, ki zaradi pogubne strasti uničujejo svoj poklicni uspeh, razbijajo družinske vezi, uničujejo svoje duševno zdravje, bredejo v kriminal in celo delajo samomore.
„Srečkarska strast ni logično razumljiva, saj vsebuje dvoje nasprotij: užitek in bolečino!"1 meni dr. Edmund Bergler, ki se je temeljito ukvarjal . s tem vprašanjem.
Dr. Robert Custer, vodja prve klinike za zdravljenje srečkarjev na svetu, pa je mnenja, da je treba to strast jemati kot pravo bolezen ter da so strastni srečkarji pravi bolniki. Pri zdravljenju je srečaval tako težke primere srečkarjev, da jih je moral zdraviti kot hude alkoholike.
Toda dr. Custer je problem pogledal tudi globlje in mu dal družbeno obeležje. Sedanja potrošniška zasnova družbe „takoj bogastvo, takoj sreča" se v srečkarski strasti kaže v sicer ekstremni luči, a zato ni nič manj res-ničnaa.
iiiiiiiiimimmimiiiiMmiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiimmiiiiiiMiiiiimiimiimmimimiiiimiiiiiimiiiiiiiiimmiimiiiiii
Vedno znova nas presenečajo posamezniki, ki v nekaterih dejavnostih daleč prekašajo navadnega človeka in lahko tekmujejo celo z najbolj izpopolnjenimi elektronskimi napravami. Takšen je Nizozemec Wilcm Klein.
Kot devetleten učenec je spravljal v zadrego svoje učitelje, ker je brez najmanjšega truda množil trimestna števila . Nekaj let kasneje je igraje in kot za šalo množil šestmestna števila tramvajev, ki so vozili po ulici. Ta izredna sposobnost se je še stopnjevala in preden bi moral končati študij medicine, ni zanj nobena matematična operacija predstavljala težave. To, kar prepuščajo matematiki samo računalnikom, je Wilem v kratkem času z lahkoto opravil prav tako točno.
Začela se jc njegova pot po svetu. Nastopal jc v raznih cirkusih od Bejruta do Stockholma in spravljal ljudi v začudenje. Njegov nastop je bil vedno lahkoten in brezbrižen. Ko mu je neki večer nekdo dal nalogo, pri kateri bi še računalnik „ponorel", se Klein ni zbegal. Medtem ko je brbljal in se pogovarjal z obiskovalci predstave, so mu možgani mrzlično delali in izračunavali triindvajseti koren dvestomestnega števila. Po 18 minutah je povedal rezultat. Število je bilo tako dolgo, da so morali sestaviti deset tabel, da so ga lahko napisali.
Cirkuško pot je Wilem Klein zaključil, ko ga je spoznal direktoi evropskega združenja za nuklearna raziskovanja. Sprejel ga jc v službo kot programerja. Klein je končno prišel v pravo okolje, med „možgane", vredne njegovih, med računalnike. Tu dela še sedaj.
Klein pravi, da ima največ zaslug za njegovo „elektronsko" pamet izreden spomin, saj mu je prava malenkost zapomniti si cele logaritemske tablice.
VETIMI KRAVAMI
wtS,feivs»
trt V „ftr
ves
i#kXino-
jez
3. Vemo,
previdnostjo Je . j^d
neroden, njeg0 bene grobost« - j i(j% ^
njim.	. ?A X* tola? ^""a
Nova v0^aLcflSES, t0wet.,a> s ni upoštevala.	^ J^ško
katero sta se	i ^t^ • azt>eli-
nova. Preveč J Jjje.' ^	^krtni-
li, svečke osifl
■■■■■■■■■
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaat aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa *«aaaaaaaaaaaa&.aaaaaaaaB*a*« ■aaaaaa»»aaaaaaaaaa aaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^ aaaaaaaaaaaaaaaa»»*aaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaiaaaaaaataBBa«
!?• °kstala kot vkopana. Na števcu, ko bi bil na
hik-i' -v *em k'Pu sta'° 1863 in na vianomeru — ko
« pri roki — bi kazalec plesal na številki 5000 m!
erodna, sila nerodna reč. Zgodilo seje tako rekoč
pragu njune prijazne hišice v Košati lipi. Človek bi ponorel.
• letalca sta brez volje sedela na svojem pokvar-]• .fm vozilcu in z nogami bingljala navzdol. Ugotav-•H a sta, da ju zebe, da jima manjka kisika in pred-m* "a manjka vsaj droben sendvič . . . Ker ni bilo
pri roki ne ključev ne klešč in ne kladiva, da bi se naš vrli predvojni šofer Paradižnik spravil nad neubogljivo metlo, sta vpregla svoje preostale moči v to, da na obzorju zasledita kakraiokoli vozilo, ki biju odpeljalo na varno.
Ni se bilo treba truditi posebno dolgo. V sinjini na desni se je pojavila točka, kije rasla in rasla. Ko jo je zahodni veter prignal v bližino naah brodolomcev, se je izkazalo, da je to trebušast balon s suhljatim potnikom v košari.
DR. BOZO OBLAK
Delo, počitek in rekreacija
zdravnik svetuje
Vsi vemo, da velja za odraslega človeka približno taka razdelitev dneva: 8 ur delo, 8 ur spanje in 8 ur razvedrilo ter kulturne potrebe.
Ves človeški organizem je usmerjen v gibanje in delo, zato je delo tudi najbolj značilna manifestacija živega organizma. Problem dela je tesno povezan z gospodarskimi, družbenimi in kulturnimi vprašanji, ki ustvarjajo pogoje za napreden razvoj vsega človeštva. Pri vsakem delu sodelujejo vzporedno duševno in telesne funkcije organizma, njihov medsebojni odnos pa je odvisen od vrste in načina dela. Pri dely sodelujejo predvsem gibala, to so mišice, kosti, vezi in sklepi. Mišice se krčijo na dražljaje, ki jih posredujejo živci. Pri krčenju mišic se troši poseben sladkor, glikogen, kot gorivo in sprošča se energija. Sklepi, vezi in kosti služijo telesu kot vzvodi in ležaji, torej v bistvu mehanično. S krčenjem in raztezanjem mišic se povečata~tudi delo srca in ožilja ter dihanje. Srce dela bolj intenzivno, število udarcev se poveča, krvni pritisk se dvigne. Potreba po izmenjavi snovi je pri delu večja, za to skrbi kri. Prav zato je tudi potreba po kisiku večja, pa se dihanje pospeši in poglobi. Praviloma so procesi pri duševnem delu podobni kakor pri fizičnem. Razumljivo je, da so pri duševnem delu obremenjeni možgani, pri fizičnem pa mišičje. Osemurnega delavnika ne prekoračujemo zato, ker se telo v osmih urah toliko utrudi, da je v vsaki nadaljnji uri učinek manjši. To velja seveda za poprečnega človeka. So pa posamezniki, ki lahko delajo brez večjega napora več kot 8 ur, pa tudi taki, kijih že osemurno delo utrudi.
Po delu je potreben počitek. Poznamo aktiven in pasiven počitek. Aktivno počivamo, če zamenjamo svoje običajno stalno delo z delom, ki ga sicer ne opravljamo, pa nas posebno veseli in se pri njem razvedrimo. Za duševne delavce velja, da se aktivno udejstvujejo pri fizičnem delu ali športu, za fizične delavce pa, da se sproste v duševnem ali lahkem delu. Veliko vlogo igrajo pri tem tako imenovani „konjički" ali hobbyji. Pasivno pa počivamo, če se vležemo adi usedemo in se sprostimo telesno in duševno. Mnogo pomagajo izleti v naravo, kjer na svežem zraku prezračimo pljuča in lahko opazujemo dosti zanimivega. Večja sprostitev ali relaksacija naj bo vsaj enkrat na teden, ko imamo prost dan, in pa v času dopusta, ko menjamo celo kraj bivanja in s tem tudi okolje ter se lahko popolnoma sprostimo. Obnova ali rekreacija pa pomeni, da nabiramo nove sile za delo. Ko počivamo doma, je dobro, če vemo, da mora biti postelja čista, dovolj dolga in prostorna, skratka udobna. Sobo je potrebno pred spanjem prezračiti. Pred spanjem poskrbimo tudi za osebno higieno. Spati ne smemo oblečeni v tesne dele obleke, pač pa naj bo obleka za spanje čim bolj ohlapna in prostorna. Najbolje je, da smo le toliko pokriti, da nas ne zebe. Okno naj bo odprto, da ima dostop svež zrak. Če smo se tik pred spanjem preveč najedli, bomo slabo spali. V spanju naj nas nič ne moti, kajti zbujanje zaradi ropota, svetlobe in drugih dražečih vplivov škodljivo vpliva na živčevje in ne koristi sprostitvi ter obnovi. Med spanjem se izrabljene snovi v telesu zamenjujejo z novimi. Zato smo zjutraj spočiti. Tudi zjutraj ne smemo pozabiti na osebno higieno. Uspavalna sredstva niso primerna za mladino, pa tudi za starejše ne, če niso bolni. Najboljše uspavalo je normalna utrujenost.
(nadaljevanje prihodnjič)
Govori spodobno!
bodimo olikanil
Slovenci po poetičnosti in melodioznosti preklinjanja resda nismo prvi na svetu, a po ognjevitosti, s katero nam iz duše privro kletvice, ne zaostajamo dosti za najbolj vročekrvnimi preklinjevalci. Zato se je Cankar bridko ponorčeval v Kurentu: „Ni je kvante, ki bi bila tako krepka, sočna in izdatna, kakor je slavna slovenska kvanta."
A spodobno govorjenje ni samo vprašanje govorne nesramnosti in neokusnosti, ampak lahko ta pojem razširimo kar na čut za besedo. Beseda nam je zgolj tehnični pripomoček brez notranje vsebine in topline ali gola oblika brez smisla; in zgodi se, da uporabljamo besede — ne mislim na tujke — ne da bi nam kaj pomenile.
Pri uglednem francoskem mislecu berem: ,,Premalo je, če gledamo samo na ljudi; treba je ljubiti tudi besede in jih celo častiti!" Beseda nas povezuje s svetom in s samim seboj, ima vselej bogat pomen, po njej spoznavamo sebe in druge; z besedo se torej razodeva naša notranjost in duhovno premoženje.
Toda beseda bi ne smela biti samo stvar razuma, temveč tudi srca! Na to bi morali misliti, kadar govorimo o ljubezni do lastne besede. Premalokrat pa smo s svojimi besedami sami, vse premalo jim prisluškujemo in jih tehtamo, zato pa po njih preveč hlastamo. Beseda nam je le eden izmed mnogih razpoznavnih znakov, da se z njo za silo razgledamo v naglici in hrupu današnjega časa. Zato preveč govorimo in pišemo, premalo pa - mislimo in doživljamo. Večkrat bi kazali boljši posluh za govor, če bi molčali. Naš osebni odnos do besede kvari brez dvoma tudi preobilno in nenačrt-no branje ali poslušanje, zlasti tistih besed, ki so vržene v svet brez odgovornosti.
Eden glavnih vzrokov za naše govorne zanikrnosti je v tem, da se na govorjenje ne pripravljamo, četudi nastopamo javno, ker se zanašamo, da govorimo v materinščini. Potem pa se čudimo, če nas nočejo poslušati! V nas seje zakoreni-nila misel, da je dober govornik samo tisti, ki lahko nepripravljen govori kar koli in pred komer koli.
Izkušnja pa kaže, da naš človek rad prisluhne lepi, premišljeni in dobro zastavljeni besedi. To hkrati dokazuje, da v njem vendar še živi čut za besedno kulturo. Zato jo obujaj-mo in žlahtnimo, nikar pa je ne kvarimo!
DR. LEON ZLEBNIK
Celice d
pogow
Dogajanja v s»e^ ga oko nem°^,
Preteklo je že je, odkar so se stveniki sp°priF'
vprašanjem, ali celi l( ^
nizmov „poročaj
SUŠetek teh •£,
znanstvenik A- s $ nenavadne Poskufdati< Ugotovil je namreč,
zelo aktivna č ^ svojo dejavnost n ^ ta reagira s poo ^ jo. Toda šele kasnJ nja v tej smen s T, rezultate.	^
"Skupina Kaj . številnimi P° rCjeii&
znanstveno neop0^ zov, da V ceUcaMjl mov nastaja žar l lahko sprejemajo^
lice, če seveda med ^:;
re, ki preprečuješ
žarke.	. f
Zanimiv je stekleno posod® * la! kokošjega zar0vL|
i — ® ™ «"i Tt?	"
\k
~ A _B A "-S o K A
J 5lo_N_g:LAajLT
* Cj^-Tnr-L-L A M i j » •«; u
3£aillig|j
(Ne)resnice z napako
^"StUsodih3,4f ,da ie Pre" Zaradi V u ) na tekmi-
S0 si skočili^ iSp°l0V (sP°rov)
kj cm v lase vsi moški v ^jev
p,»akSI!I1nku. ie Poudaijal, da ^ (Porabo),Vam0 Skupno
W)*»ToSodTje pobu <p°-
tmiia
V celicah dogajaj ^ nemo, ampak „P o sebi.	. ^
okužen z virusom ^ ^ v drugo posodo Pf,Y vo. Tudi po sto^ cei:;. se je dogajalo vega tkiva so ui ^ noma enak pac ^
okuženega tkiva-
so ugotovili, daj c£lic! vijolično oboleim ^ naraslo, ko je v 1 > 0la-prodrl virus. To ttlj brez napake spr j s steklom doHj]0"lf tkiva ter „spor f | svojo sestavo, . propad.	v,i#;
Ista skupina F ^ raziskav ugotovi < ^ no dogaja tudi - pu živih organizm ' p je izredno zan . n0 p° no pa še pose ^ vprašanje: ali ^ j i^; sporočanja obrni" tv celice obole^ "jcr, „zdravilnem p° ^ K*
Na teh osno * morda zgrajen n L ljenja.
.................................................................................................................................................
| jtalazensko iskanje sreče
tan V V vse^ °b'ikah zasužnjuje milijone ljudi na svetu ■ Us-■^^[Uena prva klinika za zdravljenje »bolnikov sreče«
I ^0 Srvečo so skoraj ! gotovo na tJ človeštvo, * človfšle0^0' °t so sta-
ple*ensLh Sti'. V starih
kastni srečt u!:editvah so te poguh?1 Zaigrali za' zeno> kasnp- Strasti tudi 361)00 imetieJenSe SVOje za_ ia' da se 1L anes se d°ga-arstva uni*, - Zaradi sreč* telesu. mčuJeJ°naduhuin
,	v 7A -
Vah Anierikp ^enih drža-
U ^ nkese redno ukvar-
ja z igrami na srečo okoli 50 milijonov ljudi in za športne napovedi, kocke, loterijo in ostale srečkarske naprave zmečejo stran 100 bilijonov dolarjev. Pri nas smo sicer skromnejši, toda število srečkarjev se gotovo vrti okoli nekaj milijonov.
Pojav je začel zanimati tudi psihiatre, ki poskušajo razvozlati vzroke in posledice. Ugotovili so namreč, da vse več ljudi srečkarska
ia
M mš* ■jasaarev:Si^ / \ •
Tu se
ed°sežena	z bolečino, tuje sreča vedno dosegljiva, a ............
Dežurni poročajo
VINJEN PODTAKNIL OGENJ -5. marca popoldne je nastal požar na zidanici v Straški gori, ki je last Jožeta Petana iz Gor. Straže. Kaže, da je gospodar sam zanetil ogenj zaradi družinskih sporov, dejanju pa je botroval alkohol.
AVTO BREZ KOLESA - V noči na 7. marec je nekdo ukradel rezervno kolo iz osebnega avtomobila, parkiranega na Karlovški cesti. Lastnik Silvo Tomšič z Gor. Kamene je oškodovan.
PONOČI PO KABEL - Z dvorišča Marjana Bevca v Ulici talcev v Novem mestu je ponoči 7. marca zmanjkalo okrog 70 m kabla. Lastnik je oškodovan za L240 din.
PRI KONTROLI ROGOVILIL -8. marca zjutraj so miličniki pridržali do iztreznitve 35-letnega Ivana Ma^ašiča iz Ulice Milana Majcna v Novem mestu. Osumili so ga, da je vozil avto pod vplivom alkohola med Ratežem in Otočcem, pri postopku pa je Matjašič še rogovilil. PrijavUi so ga sodniku za prekrške, tam je tudi njegovo vozniško dovoljenje.
RAZGRAJAL IN ZMERJAL -7. marca popoldne so črnomaljski miličniki pridržali do iztreznitve 26-letnega Janeza Kočevaija iz Črnomlja, ker je razgrajal v gostilni Skubic. Zmerjal je natakarico, ker mu ni hotela več postreči s pijačo, neprimerno pa se je vedel tudi v snack baru.
KDO SE VOŽI? Jožetu ^arto-Iju iz Hrušice je nekdo 8. marca ^ dvorišča hotela Kandija odpeljal moped s številko NM 54-787.
OLJE V VpDNJAKU - V noči na 9. marec je nekdo zlil rabljeno motorno olje v votlnjak, ki ga uporabljata Slavka Štepic s Studenca in Ana Brajer z Rožhega vrha pri Trcl> njem. Voda je neuporabna.
VLOM V TRGOVINO - 10. marca ponoči jc bilo vlomljeno v trgovino	Dolenjke v Šent-
jerneju. Vlomilec je razbil izložbo, iz trgovine pa je'odnesel dve motorni žagi in so nato oilpcljal z avtom.
ISKRA ZANETILA OGENJ - 9. marca popoldne je začelo goreti v gozdu pri Uršnih selih. Pogorelo je okrog 2 hektara steljnika in 1 hektar mladega gozda. Vaščani so takoj začeli gasiti, vseeno pa jc za 5.000 din škoile. Kaže, daje ogenj zanetila iskra iz lokomotive.
ITALIJANA SO OKRADLI - V noči na 9. marec je bilo vlomljeno v osebni avto Italijana iz Brescie, parkiran na parkirnem prostoru na Otočcu. Vlomilec, je vdrl trikotno okence in odnesel gostu magnetofon, vreden 3.600 din.
Malo je dobrih, več slabih
če kje raste trava ali so zasajene rožice, to avtomobilistov ne moti, da ne bi na zelenicah parkirali vozil. Take primere lahko vsak dan vidimo na vseh koncih Novega mesta, kako pa je pri osnovni šoli ,JCatja Rupena", nazorno kaže posnetek. (Foto: S. Miknlan)
Med stranpotniki precej otrok
Ne prezrimo podatka, da so na Dolenjskem lani mladoletniki in še otroci zagrešili 13 odstotkov več kaznivih dejanj kot leto prej!
Velikokrat se zgodi, da starši domala padejo v omedlevico, ko vidijo, da za njihovim otrokom poizveduje miličnik. Zgodi pa se tudi, da staršem ni mar, kaj se z otroki do^ja, kje hodijo in k^j prihajajo domov. Storilci n^adinskega kriminala izhajajo iz različnega okolja!
Iz podatkov UJV Novo mesto je razvidno, da so v preteklem letu storili mladoletniki in otroci 169 kaznivih dejanj, kar pomeni dokajšen porast od leta 1963. Zagrešili so 14 kaznivih dejanj zoper življenje in telo, 98 premoženjskih deliktov in 29 ostalih kaznivih dejanj. Zaskrbljujoče je, da so mladoletniki povečali vlomilsko dejavnost,
DVA MRTVA NA AVTOCESTI
8. marca zvečer je pri vasi Ribnica na avtoccsti prišlo do hude nesreče, ki je teijala dvoje življenj. Nemški državljan je z avtom vozil proti Zagrebu, v blagem desnem ovinku
f)a je naproti dokaj hitro pripeljal po evi motorist Anton Galič, star 26 let, doma iz Ribnice. Imel je tudi sopotnika na motorju Stanka Friglja iz Brezja. Trčenje je bilo močno, tako da je oba motorista vrglo na pokrov avtomobilskega motorja, potem sta po nekaj metrih vožnje popadala na tla. Frigelj je bil na mestu mrtev, Galič pa je obležal v nezavesti, nakar so ga odpeljali v bolnišnico, vendar mu ni bilo pomoči. Naslednji dan je poškodbam podlegel.
VLOM V STARI VASI
v noči na 10. marec so imeli vlomilski obisk v trgovini Posavje v Stari vasi. Neznani storilci so z zadnje strani stavbe vdrli v skladiščne prostore in prišli v lokal. Železno blagajno so odnesli na dvorišče in kot kaže, so jo nameravali odpeljati z avtom, a jih je najbrž kdo prepodil. Blagajna je ostala na dvorišču, vlomilci pa so jo odkurili brez plena.
saj ta izkazuje porast kar za 26 odstotkov. Prav tako so bili lani mladoletniki in otroci za polovico bolj „aktivni" pri tatvinah kot leto poprej.
Ugotovili so, da je večina storilcev mladinskega kriminala mladoletnih delavcev in kar 25 odstotkov teh je bilo nazaposle-nih in nekvalificiranih. Šola jim ni dišala, navadnega dela se niso hoteli oprijeti, čakaje na „boljši — kruh", pa so zašli v kriminal.
V nasprotju s temi podatki, ki osvetljujejo razmere v občinah Novo mesto, Metlika, Črnomelj, in Trebnje, pa je v Posavju glede tega izboljšanje. Na otočju UJV Celje so ugotovili rahlo upadanje mladinske kriminalitete. Imeli so opravka s 491 mladoletniki in 131 otroki, ki so zagrešili skupno (za celotno območje UJV) 658 kaznivih dejanj. Pri celjskih podatkih pa se zdi zaskrbljujo-
če, da so otroci, še osnovnošolci, nekaj tudi predšolskih, zagrešili 1 težjo telesno poškodbo, 37 tatvin, 27 vlomov, 15 požigov, 41 goljufij itd.
Iz vsega tega je mogoče sklepati, da se za otroke premalo zanimamo, da so preveč izpostavljeni slabim vplivom — šund literaturi, krimindkam, filmom, kjer mrgoli nasilja itd. Zavedati bi se morali, kako hude posledice ima lahko vse to na dorašča-jočega otroka, ki išče vzore.
R. BAČER
STARI GREHI
V pretekli številki našega lista smo na sodni strani poročali o gospodarskem kriminalu v posavskih občinah. Omenili smo, da so v letu 1974 organi pregona iz UJV Celje raziskali primer podkupovanja pri Obrtnem podje^'u v Dobovi. Dokončno so stvar raziskali lani, medtem ko so se stvari dogajale nekaj let prej, tako da nima sedanji direktor podjetja s podkupovanjem prav nič opraviti.
Priklenjen na verigo
V Jurki vasi je duševno bolni stric na verigi priklenjen moral napravljati kolje
šele zdaj se je razvedelo, kaj se je pred dobnm mesecem dni dogajalo v Jurki vasi pri Straži. Občani so lahko videli pretresljiv prizor, saj je pri hiši Darka Dulaija sedel za verigo priklenjen 62-letni Franc Didar in belil vinogradniško kolje.
V nezadostno zavarovan votl-njak (glej sliko) je padla 3-letna deklica in se utopila. 6-leten fantek je padel v neograjeno apneno jamo in se iz nje ni rešil. Prepere-le deske so pokrivale gnojnično jamo in nasreča je bila tu. In takih vodnjakov in jam je pri nas še precej. Vidimo jih, če se le sprehodimo po vaseh in gradbiščih. Človeku je sicer tesno pri
kot zahtevajo grailbeni preilpisi in običajna previiinost. Zavedati bi se morali, da pomenijo nezavarovan voilnjak, neograjena apnena jama ali trhle deske na gnojnični jami nevarnost za življenje, a so vendar opustili obvezno zavarovanje. Za tako kaznivo dejanje je zagrožena kazen zapora najmanj 6 mesecev ah strogega zapora do petih let in v
samo preprečiti družbi nevarna dejanja in poboljšati storilca, ampak tudi vzgojno vplivati na druge, v tem primeru torej ta, da bi bili v bodoče storilci, pa tudi drugi ljudje bolj vestni in bi skrbneje zavarovali objekte, ki jih uporabljajo. Storilci teh kaznivih dejanj so tudi odškodninsko odgovorni po veljavnih pravnih pravilih oilškodninskega pra-
Mirna vest - najboljše vzglavje
srcu, ko bere ali izve za take tra-^čne dogodke, vendar pravici ne bi bilo zadoščeno, če bi jo hoteli potolažiti samo s kesanjem, z občutkom krivde in sočustvovanjem, ker ta neizprosno terja tudi pravni pristop k rešitvi vpra-. šanj, ki jih povzroči taka smrt. Pravni red in zakonitost namreč tekata, da se vprašamo, zakaj je prišlo do usodnih posledic in ^i je te pripisati naključju ah pa premajhni pazljivosti staršev in drug^ odgovornih oseb. Pri razčlenjevanju okoliščin, v katerih je prišlo do nesreče, se pokaže v večini primerov, da sta podani kazenska in odškodninska odgovornost.
V kazenskopravnem pogledu predstavljajo take nedopustne opustitve, t.j. nezavarovanje, ki so imele za posledico smrt, kaznivo dejanje uboja iz malomarnosti v smislu čl. 137 kazenskega zakonika. Lastniki takih nezavarovanih objektov so kazensko odgovorni zato, ker niso zavarovali vodnjaka oz. jame tako.
kazenskem postopku so bile odgovorne osebe tudi obsojene. Četudi je kazen za storilca, po večini je to eden izmed staršev, zelo boleča, saj je žrtev njihove nevestnosti lastni otrok, pa splošni družbeni interesi zahtevajo, da se tudi taki storilci kaznujejo. Namen kaznovanja ni
va in so zato ilolžni oško(tovan-cu škodo povrniti.
Starši, ko boste prebrali te besede, skrbno preglejte okolico hiše, in če boste ugotovili nezavarovane objekte, storite kaj, da ne bo prepozno!
ŠTEFAN SIMONČIČ
Gospodaijev stric Franc Dular je sicer nekoliko duševno prizadet, vendar pa miren človek. Rad je pohajal po vasi, obiskoval sorodnike in vaščane, pa nikomur ni hotel nič žalega! Darko Dular je s prevzemom posestva prevzel tudi skrb za preživljanje strica. Toda med obveznosti do starejšega človeka ne spada privezovanje na verigo!
Da bi strica pripravil k delu, je Darko Dular možaka z verigo privezal na hlod, drugi konec verige pa je imel človek okrog pasu zaklenjen z žabico. Tako je moral pripravljati kolje za vinograd. Kakorkoli že: v 20. stoletju je sredi belega dne človek na verigi, pa še v sociahstič-ni državi. Darka Dularja so že prijavili javnemu tožilcu.
ŠTIRI TATVINE
Občinsko sodišče v Novem mestu je s sodbo, ki je že pravnomočna, obsodilo na 8 mesecev zapora in 600 din denarne kazni 24-letno Ivanko Bele s Potovega vrha 58. Sodišče je z izrekom sodbe določilo, da se zaporna kazen odloži za dobo treh let, če v tem času ne bo storila novega kaznivega dejanja. Dolžna je tudi Stainfljcvi povrniti škodo.
Beletova je bila obsojena zaradi štirih tatvin. Najprej je Faniki Stam-felj iz njene hiše ukradla nekaj posteljnega perila, maja je pri isti hiši vzela spodnje perilo, julija pa sta šla z njo še dva zlata prstana iz Stamf-Ijeve omare. Svakinji Mariji Bele je obtoženka septembra 1972 vzela 4.190 din, kasneje pa je denar vrnila.
Ker je obtoženka mati dveh majhnih otrok inje bila videti skesana, je sodišče menilo, da jo bo omiljena kazen spametovala.
Nekaj sto Romov, naseljenih po raznih krajih Dolenjske, Bele krajine in Posavja, povzroča vedno več nevšečnosti. Nekaj je zaposlenih in urejenih, večina pa životari nomadsko življenje; ker nimajo sredstev za preživljanje, kradejo, postajajo nasilni in vsak se jih izogiba. Kaj menijo o tem občani in kaj predlagajo za ureditev romskega vprašanja, so povedali: PAVLE UHL, cenilec škode pri Zavarovalnici SAVA v No-^ vem mestu: „Mislim, da jc rom-' sko vprašanje družbeno vprašanje in ne, Romov samih, vendar kar puščamo, da jim teče življenje staro pot. Morali bi po občinah narediti načrt, kako Rome civilizirati, začenši s šolanjem otrok in zaposlovanjem odraslih. Neprilagojene, ki se ne bi hoteli vključiti v urejeno življenje, pa bi morali k temu prisiliti."
FANI SEVER, gospodinja iz Birčne vasi 7: „Mi imamo več romskih družin za sosede, ki bivajo na Ruperč vrhu. Stiije imajo zidane hiše, so zaposleni, z. njimi ni nobenih težav in občani smo veseli, da so sc „civilizirali". Ti naj bi bih za zgled drugim, kajti veliko jih je, ki se preživljajo samo s prosjačenjetp. Za ciga- . rete in pijačo imajo denar, za hrano pa prosijo ali jo kradejo. Ruperški Rom Miha je na primer tako delaven in priden, da ga vsi občudujemo. Le zakaj ne bi bili vsi taki!? "
J02E KREJAN, zidar iz Brestanice: „Neurejeni in nomadski Romi so za vse nas sramota, hkrati pa huda nadloga. V Žla-povcih, na našem koncu, je precej takih, s katerimi so težave. Nujno bi morala dnižba kot celota nekaj ukreniti, da jie bi imeli med nami vedno več takih ljudi. Romi se naglo množijo, živeti v taki soseski pa ni prijetno. Kmetje se jih bojijo. Ampak z nekaj sestanki te stvari ne bomo premaknili..."
•'R. B.

GOR. NEMŠKA VAS: ZBIL IN POBEGNIL - 4. marca zvečer je 52-letni Anton Peterlin z Okroga pešačil ob desnem robu ceste v Gor. Nemški vasi. Dohitel ga je osebni avto, ga podrl in odpeljal. Hudo poškodovanega Peterlina so odpeljali v novomeško bolnišnico, trebanjski miličniki pa so izsledili krivca: bil je to mladoletni J. S., ki je vozil brez izpita.
'SELA: BILO JE MED SREČANJEM - Slavko Klančičar iz Dol. Toplic je 5. marca zjutraj vozil z avtom proti Podturnu, v Selih pa mu je naproti pripeljal avtomobilist Tomaž Murn iz Potlturna. Med sre-čanjein je Murnov avto zaneslo v levo, tako da je oplazil Klančičaije-vo vozilo. Škode je za 9.000 din.
^ DOL. SUSICE: TRK V OVINKU - 8. marca okrog poldne sta se v ovinku srečala z avtomobili Jože Fon iz Uršnih sel in Jože Kavšček iz Gor. Straže. Vozili sta se oplazili, lastnika pa imata za 4.000 din škode.
KAMNJE: AVTO V TELEFONSKI DROG - 8. marca zvečer je Alojz Kušelj iz Kamnja vozil z avtom od Sentruperta proti domu. Na nekategorizirani cesti pa je avto zaneslo s ceste na travnik in v drog električne napeljave. Škodo cenijo na 5.000 din.
JUGORJE: AVTO RAZBIT, VOZNIKU PA NIČ - 9. marca zvečer je Ljubljančan Svetozar Polič vozil avto od Metlike proti Novemu mestu. Pri Jugorju jc v ovinku avto zaneslo s ceste: najprej je trčil v drevo, poterti se je prevračal kpo nasipu navzdol in obstal na strehi. Vozniku na srečo ni bilo nič, na spačku pa je za 18.000 din škode.
KRSKA VAS: POBEGLEGA DOBILI — 3. marca zvečer sta v Krški vasi parkirala svoja avtomobila Jože Make in Milan Žagar, pripeljal pa je tovornjak in se zaletel v oba avtomobila. Tovornjak, ki je naredil za 25.000 din škotle, je nato odpeljal, vendar so miličniki voznika izsledili doma. Bil jc Branko Pečnik iz Vel. Malene, kateremu so odvzeli kri zaradi suma vinjenosti, prav tako pa je bil ob vozniško dovoljenje.
STARA VAS — 3. marca popoldne sc je domačinka Jožefa Žmavc peljala na kolesu skozi vas, za njo pa je pripeljal z avtom Atiton Kmetič iz Vel. Doline in jo zaradi neprevidnosti zadel in podrl. Poškodovano kolesarko so oiipeljali v bolnišnico, avtomobilistu pa so odvzeli kri, kot tudi vozniško dovoljenje.
BREŽICE: IZSIUEVAL PREDNOST - 6. marca dopoldne sta v križišču Ceste prvih borcev in Ulice 21. maja trčila avtomobilista Stanislav Planine iz Križ in Drago Pavič iz , Brežic. Planine je pripeljal v križi-
šče, izsiljeval pri	iifl??^
to sta s Pavičom trcil?
10.000 din škode.
Primer novomeSJ^®.
rice, tako smo janu^	,
vali skupino mladih bili zaradi vlomov in novomeškim okroznu^ ^poi» obsojeni na po?®']"®tako kazni, še ni prispel v t j ^ vano končno f^zo- S # meljejo počasi,
najsterice še ni	,
niti dokončno*ncdolž •.
Pustimo torej jc premislek,
spomnimo tiste a"}.'-,,vih. Hi
o tatinskih nepridJp
jih njihove ženske ^lU j
jokajoč spremljahvz por. Pravzaprav sai" zapora. Ameriška zg .j jiJjC drugače je seveda n
- tudi sociološko .1
Fantje so nekaj	st€
nili in bili na neki ® .iija„Pv obsojeni. Ker je ca skazica" dolgo so se mladeniči 9? .9 •'jj! začeli - zakaj tuih malno živeti.
večno čakal na dok • ^
'"line!	. ,• -ri
Že prej so veljali P somišljenikih za zdaj pa sc obožev^ n .i, niso mogU otepsti-niča jim jc z vescj pred zaporno postelj • k
nec plačal piJiačo nj h/j^v^
nekaj pomenilo,
je bil družaben natakarji so spoznan« yj ^ ^ jo stari in obenein nekdanjo pozornosi- u novega družbenega P ^^.|o ni
Si;
kavcijni - jc bUo
Nekako sem imata ameriška ;i, po'''J' zgodba precej skupn gj -i
Ne zanima me, "
likšnein številu ter jol'y koliko prijateljev
ke. To je njihova va sodišča. Opoz^ m f to, da se bomo ni jc navaditi na resnic®'
antijunak lahko jnn "
Ali res? .
MAI
14
DOLENJSKI LIST
Stran uredila: RIA BAČER
Št. 11 (1338) - 13J2'
1
EETRTR0V INTERVUD
^iček gor, smuk dol
\ Verbič: dvig življenjske ravni je na ^ oienjsko prinesel tudi navado
\ čd£U(He StVari se zadnje
4	skeni. Rajajo na Sloven-
5	aiček Dnl110- S° ZaČ6li piti
i ti" *: ,Dotenjci pa smuča-S Ton? gtednivšali potožil i ni ^nezz}~Tof> vendar
' dolenkk °Vlra' da ne bi ° 5 b ^msmučarn (obu-
' snobizma! T "2 VČ°Sih tudi Mata^llVeČZVedeliod
tanki učitelj00' h i& Smu~ Pa še /7a o i za mrneček ' Dvi -,nt sociologije. ^ Dofp zlvJienJs^e ravni je navado ^ ° ,prinesel tudi seveda stnu^anjo, čeprav se nefalm°remo trditi> da Kani t en Ledki Novome-e nekai desetletij in
?^^jaž VprK-A
^ debel t »Smučanje
snobizma"
t šć°io nffan^e m°de ne spu-i f mUčaTneženih hribih-
{ em tako Z 16 potemta'
0	,e na vru s tenisom: ko
! ,ania• ^ m»labneSa d°8a-J y°re upreti nihče ne 4 J »Komur m"čanie seve-
1	°l) fnnožirT skoduie, celo 0 Pranje Postaja kot J fjvečkt(nP" *vterem gre
0	*°Panje 2 w °lsto navadno £ Zabnosti °datkom dru-
1	1ekQj lepLldŠte,emo tistih
f „^'boljšis mJePotcev, ki { S0110 stoje n UCa?kl °Premi * \lc,lna doie!!? Hr, u hriba> se i** smue?£$"' in.^en-V*V\\.» nn resnično re-VXVV\\V
smučanja
kreira, kljub pogostemu dejstvu, da jih navzgor vlečejo žičnice.
Draga ali najdražja oprema ter vse, kar gre s tem zraven, pa so dokaj relativne stvari. Najmanj, kar potrebuje vsak smučar, so res dobre vezi in čevlji; z njimi zavaruje sebe. Vse ostalo je stvar denarja in okusa. Nekoč mi je prijatelj, ki sploh ne zna smučati, dejal, da bi neskončno rad res dobro smučal samo šest ur. S povsem povprečno opremo bi potem tistim z najdražjo dokazal, da lahko brez znanja v hipu pozabijo na vse sloveče znamke smuči, vezi, palic, čevljev in (stvar je res prišla tako daleč) tudi smučarskih očal.,
Resnica je nekje na pol poti. Vsak smučar potrebuje dobro in svojemu znanju primerno opremo. Nekateri v prestižnem krču preveč sežejo v žep. Hočejo imeti najboljšo, čeprav ji niso dorasli. To je tako, kot bi tisti, /ci po vozniškem znanju in denarju doseže fička, kupoval in čez noč vozil porscheja. Sreča smučarskih. snobov je le tem, da med najboljšimi in najslabšimi smučmi ni finančnega prepada, ki bi presegel eno mesečno plačo. In tudi, vsaj zanje, tudi razlike v hitrosti ni.
Sicer pa so pravi smučarji prav tem manekenom na smučeh dolžni veliko zahvalo. Zaradi njih med drugim so začele tudi domače tovarne izdelovati drage in s tem kakovostne smuči.
O novomeških trgovcih s smučmi in ostalo športno opremo pa tole: niti po naključju ne kupujte pri njih! Ne znajo svetovati, ne vedo, kaj prodajajo - vsej morebitni ljubeznivosti navkljub. Kdaj bo dobila Dolenjska pravo trgovino s športno opremo? "
M. BAUER
5
i
5 5
N N
Minuli petek je tudi v novomeškem Labodu minil v znamenju praznovanja dneva žena. Največ aplavza so s svojim res prisrčnim nastopom poželi učenci osnovne šole iz Stopič, katere pokrovitelj je ta kolektiv.
Večja: izvoz ter zaposlenost
Letos bi morali zagotoviti v vseh delovnih organizacijah novomeške občine vsaj tako akumulacijo, kot je povprečje panog v SR Sloveniji
Obseg skupne realizacije gospodarstva v novomeški občini se bo letos, t^o predvidevajo, povečal za okoli 40 odstotkov, v industriji pa celo za 50. Večjo previdnost v napovedih pa zasledimo pri ocenjevanju rasti družbenega, proizvoda in dohodka organizacij, saj so sadovi poslovanja posameznih organizacij močno odvisni od splošne politike cen.
v industriji jo tako na prinu-r predviden nominalni porast I)ruto dohodka za 29 odstotkov, kar je colo nekaj pod republiško oceno. Število zaposlenih v novomeški občini bo tudi v letu 1975 naraščalo najhitreje v industriji, kjer naj bi se
po podatkih podjetij število delavcev povečalo za 9 odstotkov, kar jo praktično več kot 1000 na novo zaposlenih ljudi. V ostalih dejavnostih bo naraščanje zaposlenosti bolj skromno.
V letu 1975 torej še ni moč pri-
Suhokrajinški drobiž
NA PREVOLAM, NA DVORU IN V ŽUŽEMBERKU so kar najlepše proslavili ilan žena. V Žužemberku in na Dvoru je lotos sicer pogostitev odpadla, so pa bili zato odlično pripravljeni programi proslav, katerih izvajalci so bili mladinci in šolarji.
TUDI STAVCA VAS se je končno Ic vključila v voilovoiino omrežje. Voilo iz votiovodne pipe so do-bih prav v času, ko so vodnjaki povsem presahnili, zato jim ni bilo potrebno iskati avtocisterne ali pa gasilcev, da bi jim napolnili voilnjake.
ŽUŽEMBERSKI MOST - POD GRADOM bo v kratkem za nekaj časa zaprt za ves promet, razen za prehoil pešccv. žaprli ga bo<lo za
-arstvo na republiškem repu
s,ovenijj"	'--
^eški,e^r!c,h v PovPrečju 12 otrok na 100 zaposlenih žensk, v no-__°"cini pa le 7 - Do 1980 je treba zagotoviti še 1.400 mest
Poleg same gradnje objektov bodo tudi kadrovske težave, saj v naši
v "Afe «

S'ir^crelb0'"askll„iih
at- Cd0riayi z laniSCg posl°-C PovCAe °tni Uohn i za tri do % a'narF ou 900 „ 'S naJ bi se
%vP,a bi £CV' letna brut u° mili" hja' V Povznc-ia akumula-
Cv C^^ih ktiuV00 milijo-Jn° dciav bodo vlaga-5 odstotki Pa b Osnovna in ' LnVesticiJska
"»*'SS8V5&
Obeta se stabilnejša napetost
Leta 1980 bo novomeška občina potrebovala 165,9 KWh električne energije, kar ustreza električnemu viru, ki ima 31,9 rnegavatov instalirane moči.
Dolenjska je od napajalnih električnih virov zelo odmakt^e-na, ob vsakokratnem izpadu TE Brestanica je napajanje kritično. Delno izboljšanje se obeta po začetku obratovanja plinske elektrarne v Brestanici, treba pa bo zagotoviti tudi 110 kilovoltno povezavo Ljubljana-Grosupljc-Kočevje do leta 1978 pa še 110 kilovoltno zvezo Grosuplje-Trebnje-Novo mesto.
občini že zilaj zelo primanjkuje vzgojnovarstvenega osebja.
Misel, da bi v Novenj mestu o<l-prli oddelek srednje vzgojiteljske šole je potemtakem vretlna vse pozornosti. Druga pomembna naloga pa je razširitev zmogljivosti vzgojnor varstvenih zavodov in uvajanje novih oblik organiziranega otroškega varstva - na primer pri drugih druži-nali, pri temeljnih organizacijah združenega dela itd.
Poleg tega naj bi do leta 1980 v novomeški občini izpopolnili in razširili vzgojo predšolskih otrok tako, da bi vključili v malo šolo s celoletnim programom prav vse otroke.
toliko časa, tla bodo opravili vsa ile-la v zvezi z asfaltiranjem platoja in hodnikov, še pretitem pa bodo na obeh straneh mostu, vbetonirali zaključna sidra. V času zapore bo tekel vprežni promet preko znanega Tomaževega mostu na drugem koncu Žužemberka, tovorni in drug promet pa prek dvorskega mostu.
SUHOKRAJINSKE KRAJEVNE SKUPNOSTI sodelujejo med seboj. "Več povezave je čutiti meil krajevnimi skupnostmi Žužemberk in H inje ter Zagradcem, povezava pa je tudi že s krajevno skupnostjo Ambrus. To povezovanje bo v akciji Suha krajina 15 ilokaj potrebno in koristno, ilo sedaj so namreč tekli razgovori za manjše akcije, v bodoče pa se bodo pogovarjali o širših akcijah.
ZA MLADINSKO DELOVNO AKCIJO SUyA KRAJINA 75 so priprave v teku. 8. marca so akcijo obravnavali tudi na seminarju brigadirjev v Bohinju, kjer sta spregovorila tudi predstavnika iz novomeške občine in udeležence seminarja informirala o položaju Suhe krajine in njenih problemih, ki jih je treba reševati ob pomoči širše družbene skupnosti. Razen tega je bil 10. marca na upravi občinske skupščine konkreten pogovor o pripravah in nalogah v zvezi z bližajočo se akcijo MDA.
M. S.
„POJDITE Z MENOJ V NARAVO"
Novomeško Hortikulturno društvo prireja v torek, 18. marca, ob 17. uri v dvorani Sindikalnega doma pretiavanje „Pojdite z menoj v naravo". Predavd bo Rinaldo Steiner iz Ljubljane. Poslušalci bodo videli tudi 250 barvnih iliapozitivov.
JJVOMEŠKA
%
TRIBUNA
|^^jJ^narcol975 ^
Letos v Kettejevem drevoredu v Novem mestu ne bo sence. Delavci Komunalnega podjetja so stare kostanje popolnoma oklestili, tako da so ostala le debla. Pravijo, da bodo nove veje kmalu zrasle in da bo priljubljeno sprehajališče spet dobilo lepši videz. (Foto: A. Bar-
telj)
čakovati bistvenega zboljšanja položaja terciarnih dejavnosti, kakor piše v oceni razvoja novomeške občine, ki jo je pripravil občinski izvršni svet.
Skupna vrednost izvoza industrijskih izdelkov se bo v letu 1975 dvignila na 70 milijonov ameriških dolarjev, kar bo za 43 odstotkov več kot lani. Izredno močno povečanje izvoza predvidevajo v IMV in šent-jernejski Iskri.
Organizacije združenega dela s področja industrije predvidevajo letos trikratno povečanje investicij. Pretežen del vlaganj je predviden za nabavo oprenic, nekaj več denarja pa naj bi investirali tudi v kmetijstvo in delno turizem, prometno omrežje (predvsem za novi most čez Krko v Novem mestu) ter v družbene dejavnosti.
Poslovanje organizacij združenega dela naj bi bilo letos bolj učinkovito in donosno'. Racionalnost poslovanja se ujora pokazati tudi v iskanju optimalnih vlaganj v zaloge in obratna sredstva. V letu 1975 bi morali zagotoviti v vseh delovnih organizacijah novomeške občine vsaj tako akumulacijo, kot je povprečje posamezne panoge v republiki.
M. B.
„ELA" BO ZIDALA
Lani je Iskra-Iilektrospojna vezja ELA Novo mesto dosegla 60 milijonov dinarjev celotnega dohoilka. Temeljna težava njihove proizvodnje so neustrezni prostori, zato načrtujejo, da bodo do 1980 zagotovili na drugi lokaciji nove proizvodne zmogljivosti, v katerih boilo roke v večji meri zamenjali stroji.
MINI ANKETA:
„Po dolgi in hudi zimi" je v deželo prišla pomlad. Na poljih že odmevajo Klici oračev, vinogradi so obrezani in po hišah sc začenja temeljito spomladansko čiščenje. Na pridne roke čakajo tudi ceste in mestne ulice. Kolikor ne bodo utegnili za to poklicani, jih bosta pometla in umila veter in dež. Morebiti malce prezgodaj, pa vendar upravičeno smo tokrat povprašali nekaj občanov, kaj menijo o čistosti Novega mesta, ki se, kolikor vemo, ne more potegovati za eno najlepših mest na Slovenskem:
Bosta metla veter in dež?
Jože PLUT, delavec v IMV: i „Nimam pripomb, zdi sc mi, da I je mesto na zunaj kar prijetno, | ulice so urejene in dokaj čiste. 1 Tega ne bi mogel rečf edino za s pročelja zgradb, ker so pogosto | zanemarjena."	;
Ana HODNIK, delavka: J „Novo mesto ni preveč čisto, na j ulicah je opaziti najrazličnejše ' odpadke, ki sodijo v oilpailne f koše. Tudi hiše so videti precej puste. Rož na oknih zaenkrat ni zaradi neprimernega letnega | časa, toda tudi kasneje, ko bo ■ čas zanje, jih ne bo."	j
Janez STRAJNAR, delavec iz i Mačkovca: „Res je, da ne hodim veliko po mestu, toda kadar grem, opažam na ulicah in pločnikih veliko nepotrebnega. Za čistost bi moralo biti bolj poskrbljeno."
Anica ROZMAN, prešivalka v Industriji obutve: „Mesto ni čisto, bolj bi se tnorali zavzeti in več narediti za čistost mestnih ulic. Samo snažilci niso dovolj, vsi bi morali paziti, kam vržemo to ali ono, predvsem pa IMV, saj je od hotela „Kandija ' do Gotne vasi polno železnih odpadkov in druge nesnage."
Bojan PRUDIC, avtomehanik v IMV: „Novo mesto sploh ni čisto, po mojem mnenju jc eno najslabše urejenih mest v Sloveniji. Obrežje Krke jc onesnaženo, pročelja hiš so neurejena, na oknih ni rož, ulice so nasmetene. Tudi prometa je odločno preveč! Središče mesta bi morali nameniti pešcem."
D. R.
RAZCVET INDUSTRIJE
Hitra preobrazba novomeške občine je posledica pospešenega razvoja industrije. V petletnem obdobju 1968—1973 je naraščal vrednostni obseg industrijske proizvodnje vsako leto za 36 odstotkov.
V NOVOTEKSU BOLJŠA TEHNOLOGIJA
v Novoteksu sc nameravajo v pri-hoilnje posvetiti predvsem moilerni-zaciji proizvodnje in zboljšanju tehnologije. Tem ciljem bodo prilagojena tudi investicijska vlaganja. Do leta 1980 naj bi se število zaposlenih povečalo še za 450, tako da bi štel Novoteksov kolektiv 2.250 delavcev.
NovomcšJo kronika
„SEVILJSKI BRIVEC" - Nekateri stanovalci na Bregu že lep čas obljubljajo, da bodo „Seviljskega brivca", ki skoraj vsak večer po ulicah na Bregu poje, kolca, kolne in zopet poje, enkrat ^a vselej utišali. Ge ne drugače, pa že s preizkušeno nietodo naših babic — z vrčem mrzle votle.
TRGOVCI, TAKO KOT PRI „PEKO" - Novomeški trgovci -prodajalci in protlajalke - so pri gospodinjah slabo zapisani, zato so že večkrat „gostovdi" v kroniki. Žal smo jih morali vedno pograjati. Zato je prav, tla tokrat pohvalimo prodajalca v trgovini „Peko". Že večkrat je dokazal, tla je trgovina zaratli potrošnikov in tla morajo trgovci ustreči še tako „čudnim in tečnim" potrošnikovim željam.
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji tetlen je na novomeški transfuzijski postaji darovalo kri le 61 občanov. Tuil i tokrat jih je največ prišlo iz Novoteksa - 20.
ROJSTVA — Rodile so: Ana Strmole z Ragovske 12 - Tomaža, Milica Božovič iz Kristanove 10 — tieklico, Jožica Salmič iz Kristanove 24 Katarino, Tatjana Pavlin iz Jerebove 20 - Uroša, Marija Verček iz Ulice Marjana Kozine 64 - tieklico in Marija Stipanovič s Ceste herojev 35 - Mladena.
TRŽNICA , V ponedeljek je bila tržnica sorazmerno tiobro založena.
številne gospodinje pa so se razveselile novih cen. Pocenila so sc predvsem jajčka, pri nekaterih branjev-kah celo za 50 par. Cene nekaterim živilom: solata po 14 dinarjev, čebula pa 4 tlo 5 dinarjev, merica regrata po 2 do 3 dinarje, merica smetane po 9 dinarjev, merica rdečega ratliča po 3 do 4 dinarje, jabolka po 4 do 7 dinarjev, groztije po 10 do 12 dinarjev, jajčka po 1,20 do 1,50 dinarjev itd.
Ena gospa je rekla, da rek „criuiiti kot pes" večne velja. V Novem mestu je nameč n^i ljubitelj pasjega rodu svojemu ljubljencu, ki so mu opešale življenjske moči, skopal grobek, na luterem vs^ dan gore sveče, da svežih šopkov niti ne omenjam.
DOLENJSKI LIST
17
Nt
Poslfkn'L
Ofp . žensk n 86 uvr^^a med občine z visokim odstotkom V V*B(V z'ranem n?St? zensk j^1 je zaposlenih 46, zato so potrebe čjem in°Varstvenlh ° em varstvu izredno velike. Po številu otrok VPovT ^tdeseta l.i^tanova'1 smo precej pod republiškim povpre-Me 7Pre^ju 12 otrok ma V ^ Sloveniji. V naši republiki je v vrtcih K na 100 zaposlenih žensk, v novomeški občini
^^v^seihj. prcd.
^1StUkilivorganLCniji do kta ž%i £°v prc&Jrunb varstvo
0 mesto 1 otrok. V
6jC bi torSVu 11 odstofi V organi" k >cni!J otcli do i !ot,kov otrok. lHatno republilta 1980dosc-wžav(fetoviti v1*? P0vprečje, ^i^00m?sOtJnOVarStVC-
Za debelimi zidovi kraljuje še strupen mraz, arkadni hodnik pred vhodom v Posavski muzej pa že ogreva prijazno marčevsko sonce. (Foto: Jožica Teppey)
Za jubilej srebrn znak
Predloge za priznanja najvestnejšim sindikalnim delavcem do 30. marca
Letos praznujemo 30. obletnico osvoboditve in tridesetletnico ustanovitve enotnih sindikatov. Ta jubilej bodo sindikati posebej obeležili in se spomnili svojih najpožrtvovalnejših aktivistov v delovnih kolektivih, pa tudi najprizadevnejših osnovnih organizacij. Predlagali jih bodo za kandidate za srebrni znak sindikatov Slovenije-
Komisija za organizacijsko in kadrovsko politiko pri občinskem svetu Zveze sindikatov v Brežicah je obvestila o podeljevanju srebrnega znaka vse osnovne organizacije in jih seznanila s pogoji. Predloge bo sprejemala do 30. marca, zato morajo predlagatelji pohiteti z izbiro kandidatov. V poštev prihajajo dolgoletni sindikalni delavci in tudi tisti, ki se še danes aktivno vključujejo v delo te najštevilnejše organizacije delavcev. Komisija poziva k obširnim
DENAR SE STEKA
v zadnji številki smo prikazali bralcem želje Pišečanov po postavitvi spomenika padlim borcem aktivistom OF in talcem. Zanj bodo morali odšteti okoli 250 tisoč dinaijcv. Toliko denarja pa pišečka organizacija ZB NOV ne bo mogla zbrati v svojem okolišu. Za denarne prispevke se priporoča delovnim kolektivom in organizacijam v brežiški občini in tudi na širšem območju. Denarne zneske naj n^azujejo na tekoči račun ^ri
SDK v Brežicah 51620 -73 356 - ZB Pišcce.
Med tem smo zvedeli, da je poklonil predsednik občinske organizacije ZZB NOV Milan Kostevc za postavitev spomenika padlim soborcem vsoto 50 tisoč starih dinarjev. Tudi Kostevčeva družina iz Globoke^ je bila ena tistih, ki so pobegnile iz preselit-
venega pasu na Pišečko, kjer so jo občani lepo sprejeli, Srbeli zanjo in jo varovali pred nemško
policijo.
»Dolenjski list« tribuna bralcev
utemeljitvam predlogov, kajti golo naštevanje funkcij premdo pove o resničnem delu.
ZAČETEK DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER
Petnajstega marca se bo v brežiški občini začelo tekmovanje v okviru delavskih športnih iger. Pomerile se bodo kcgijaškc ekipe. Prijavilo se je dvajset moških in sedem ženskih ekip. Tekmovale bodo na kegljišču v Cateških Toplicah.
VODOVODI IN ELEKTRIKA
Predsednik upravnega odbora sklada za negospodarske investicije je za ponedeljkovo sejo predlagal podpis pogodbe za elektrifikacijo Sromelj. Na dnevnem redu je bila informacija o graditvi vodovoda v občini in razprava o pripravi programa za napeljavo vodovodov, ki so še predvideni v tekočem letu.
SINDIKAT ZA PROMET IN ZVEZE
V brežiški občini ustanavljajo občinski odbor sindikata delavcev prometnih organizacij. Za prvo srečanje predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij je občinski svet pripravil oceno občnih zborov v tej panogi. Ta teden so ponovno sklicali sindikalne vodje iz kmetijstva in živilske industrije, ki bodo prav tako imele svoj občinski odbor. Predsedniki so ob tej priložnosti pripravili informacijo o delovnih programih, ki so jih sprejeli na zadnjih občnih zborih.
NOVO v BREŽICAH
NADZOR JE POTREBEN - Veliko otrok zaposlenih žena je v zasebnem varstvu. Sekcija za družbeno aktivnost žensk predlaga, da bi te zasebne „vrtnarice" izobraževali in jim dali najosnovnejše napotke za varstvo in vzgojo malčkov, ki jim jih zaupajo matere. Z nasveti jim bodo pomagale poklicne vzgojiteljice iz otroškega vrtca.
LEP PRAZNIK - V prosvetnem domu so se ženske iz Brežic in okolice že v četrtek zbrale na proslavi 8. marca. Kulturni program so jim p<> darili učenci osnovne šole bratov Ri-barjev.
TRGOVINA BO DRUGOD - V zadnjih novicah smo zapisali, da bo Agraria odprla novo trgovino z zelenjavo. To ima predvideno, vendar še ne takoj. Lok^ bo uredila v hiši.
BREflSKE VESTI
Srebrni znak sindikatov Slovenije bodo podeljevali za 1. maj in s tem dali prazniku še bolj svečan značaj.
J. T.
^
Železnim rokam ukazujeta
„Pri nas opravijo večino dela stroji, ljudje jih samo vodimo," se mi je predstavil strojnik bagra Alojz Gajski na gradbišču za kanalizacijo od Brezine, da Sromljice. Odvodni kanal je dolg 1750 metrov. Vanj sproti polagajo cevi in jih zasipavajo. Le del cevi polagajo v normalno globino, dnigod morajo kopati po šest do sedem metrov globoko in enajst metrov široko. Pomagajo si z dvema bagroma, dvema buldožerjema in rovokopačem. Zato potrebujejo le pet delavcev.
kjer je bila prej galanterija, in ne v sosednii zgrabi. Tja se bo namreč preselila kemična čistilnica.
GOSTITELJI LETOS V GLOBOKEM - 15. marca bo v Globokem 8. občinska pionirska konfe-a-nca. Zanjo že pripravljajo kulturni program odredi vseh osnovnih šol. Z njim bodo popestrili poročila o svoji dejavnosti.
KMETJE BODO LAHKO SEJALI - Na poljih v Brezini in v Cmcu sproti zasipajo širok kanal, ki ga kopljejo delavci vodne skupnosti. Obljubljajo, da bodo njive izravnali do sredine marca. Kmetje so veseli, da se delo ni bolj zavleklo. Suho vreme ni oviralo izkopa, zato se bodo težki stroji še-o-pravem času umaknili z njiv, katerih lastniki bi bili sicer prikrajšani za letino.
ALOJZ GAJSKI
Strojnik Gajski dela pri Vodni skupnosti 19 let. Doma je z Velike Doline, od koder se vozi z mopedom štirinajst kilometrov do sedanjega delovnega mesta. To je sorazmerno blizu, v domači občini. Potem bo treba na delo k sosedom, kjer se dogovarjajo za regulacijo Ko-bilskega potoka.
Strojnik na drugem bagru Karel Zaje je pri Vodni skupnosti trinajsto leto. Sest let je delal pri kopanju kanala Donava-Tisa. Bil je v raznih krajih Slovenije in se spominja dolgih kilometrov napornega dela. Najtežje je bilo pri regulaciji Pesnice in pri regulaciji Račne pod Rako v krški občini. Kopali so v močvirnem svetu. Napredovali so le tako, da so ppd stroje pokladali les.
KAREL ZAJC
Iz gorjanskega ^ . bodo dobile vodo še je, Gradnje, Brezje, pjjjj. Gradec, Hrastek,
na. Na hišo 150 metrov izkopa 2000 dinarjev. ^
bo treba primakniti drugi milijon dinarjev iz" ske blagajne.
Voda bopriteMa
bo občma Ktsko undov'' praznik.
hiš in v tamkajšnje ^ ^ ^ se bo pridružila še gjjisto Osunje, bo vodovod n>P'J kmečkih 8®^P
PREDOBCINS'«' SKUPŠČINO
Razstave znam k se vrste t. d.<d
zaključujejo	..
krajevnih organizacy
ZB NOV, na katenh jejo delo v preteke ^ in načrtujejo delo Skupščine bodo z prvih dneh
ni marca pa se bo se . ni konferenci še občinsK
Vsi niso tako mislili, vendar so se prvi hip ustrašili velikih razdalj. Vodovod je dolg 14 kilometrov in ponekod speljan po zelo strmih kamnitih pobočjih tja do zadnje in najvišje goijan-ske vasi na slovenski strani - do Planine. Razumljivo, da so se ljudje bali tolikšnega dela.
V Prušnji vasi so zahtevali svoje zajetje, od koder bi lahko
speljali vodo s prostim padcem. Potem so predsednik vodovodnega odbora Stipanič in še nekateri podpisali izjavo za skupen vodovod. Sosedje so nasprotovali, a so si premislili in podpisov se je nabralo vedno več. Prušnjani so kopali 21 dni vsak dan. Položili so cevi in nato zadovoljni proslavili sadove skupnega dela.
Pi ♦oia
Nc( ienc tas\
D Poir slov Lan svoj zal
Krško filatelistično društvo je eno najboljših pri nas - Velika skrb za mlade zbiralce

Delo krškega filatelističnega društva, ki združuje zbiralce znamk iz vse občine, smo tudi na na^ stolpcih že večkrat predstavili. Po raznoteri dejavnosti (razstave in izdaje spominskih ovitkov s priložnostnimi žigi) sodi med najboljša društva v naši republiki.
Zadnji letni občni zbor je to oceno samo še potrdil in dokazal, da bo delo društva uspešno tudi v letu, ko bomo po vsej naši republiki počastili z vrsto prireditev 30-letnico osvoboditve. Pri vsem tem bo pomemben tudi delež zbiralcev znamk iz krške občine. „Koledar", ki so ga sestavili, je zelo pester; v maju bo
prva članska razstava ob 100-letnici Rdečega križa" Jugoslavije, julija se bodo predstavili v okviru občinskega praznika, tretja razstava pa bo v počastitev dneva republike.
Pionirji bodo že ta mesec pokazali pomembne zgodovinske osebnosti na znamkah, junija bodo razstavljali v počastitev dneva osvoboditve, v oktobru pa se bodo najmlajši člani predstavili javnosti še zadnjič v tem letu. Prav tako ne bodo pozabili na spominske ovitke s priložnostnimi žigi; prvi bo izšel aprila, ob otvoritvi planinsko-parne elektrarne v Brestanici, Še isti mesec drugi ob posavski pevski reviji, nato julija ob 30-lctnici osvoboditve in v novembru ob dnevu repubUke.
Seveda bo društvo še naprej skrbelo za številčno krepitev vrst.
KOLIKO ZA POTOKE?
Za regulacijo potoka Brestanice bi po oceni Vodne skupnosti Dolenjske potrebovali 3,720.000 dinarjev. Tri kilometre dolg odsek Brestanica—Anže bi veljal 1,2 milijona dinarjev, 3,5 kilometra dolg odsek Brestanica—Senovo 1,4 milijona dinarjev in 2,8 kilometra dolg odsek Senovo-Dovško-Dobrava 1,12 milijona dinarjev. V brestaniški krajevni skupnosti prebivalci komaj čakajo na regulacijo, ker jim povzroča potok ob neurjih in nalivih veliko ško-ydo.
S PROMETNO VZGOJO V 80J ZA VARNOST
Preventivi in vzgoji v cestnem prometu posvečajo v krški občini veliko pozornost. To je del sistema družbene samozaščite, ki zahteva usklajeno ravnanje delovnih organizacij, društev, družbenopolitičnih organov in občanov, ki so odgovorni za preventivno ukrepanje. Prav zaradi tega so letos ustanovili v občini svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v katerem je 17 članov. V njem so zastopani predstavniki občinske skupščine, občinske konference SZDL, avto-moto društva, delavske univerze, sindikata, Zveze mladine, osnovne šole, postaje milice in občinskega sodišča. Predsednik je Ivan Petrišič, tajnik Franc Radej, namestnik tajnika pa Vladimir Vogrinc.
predvsem podmladka. Zato nameia-va okrepiti delo krožkov na osnovnih šolah, ki naj bi jih usmcrjalj predvsem tisti člani, društva, ki so bili še pred nekaj leti njihovi učenci.
Ž. Sebek
mzacija.
Kodričevi iz Brezja morajo skopati 190 metrov vo_ ^ s t v strmino. Na pomoč so poklicali delavce iz Gra gQ01 strani. Tule na srečo ni skal, niže doli pa se zače J vili-skalnatega sveta, kjer brez minerjev ne bodo nič y Jožica Teppey)
KRŠKE
PO PROGRAMU - Občinski odbor Rdečega križa je ta teden začel že drugi 20-urni tečaj prve pomoči za ekipe civilne zaščite. V Kostanjevici se ga udeležuje 30 občanov. Za tem,bodo enaka predavanja posredovali še v Podbočju, kjer jih bo poslušalo tudi pet šestčlanskih ekip.
ZA KNJIŽNICO - Kostanje viški
rlšeni^f minulo leto, Zicnib nakopičenih
kulturi ga namerav-j
DATUM
soji pripravljalncjg
bo zaključnega ^Pve|pK^vi^.	t|(
vanja mladih "5„ nrired1$/ v5$	v (
so sklenili, da b° P^ult1*^? poKi	Na
njeviškem ..Dom .g ufl-	^
ti, 22. marca,	h teljstvo sta VlcSla.:|
skupščina in ,,A#jc,ti	^ stopilo pa bo ^/'
zmagovalcev m K ^	^
USPEŠEN	J organizacija ZSMS» mP ^
la načrtovano	k
Glasilo jc izJl0Jia javffni,
izvodih in seznfl J jc(u ;	ij mladih v zadnje terp pa tudi nekaj P'°zC
vezani besedi. y t0g	«2
DVA NASTOPA^in^VŽ	h
Krškem gostoval ;; <jra jv	£
gledališče iz T**	£
Bevkovo poves«0 n3s<	J
Cedcrmac. Nocoj D A	k
Kostanjevici.
ZA KNJIŽNICO - Kostanje viški kulturni delavci si prizadevajo, da bi se krajevna „Ljudska knjižnica" preselila v prvo nadstropje „Doma kulture", kjer so bili njej namenjeni prostori. Tamkaj bi lahko zbrali okoli 10.000 del, hkrati pa bi imeli tudi čitalnico.
ZA ZAČETEK - Novoizvoljeni člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se bodo jutri popoldne zbrali na prvi seji. Sprejeli bodo letošnji delovni program, zavrteli film z zadnjega republiškega pionirskega tekmovanja „Kaj veš o prometu , ki je bilo v Krškem, predsednik republiškega sveta Boris Čižmek-Bor pa bo podelil plakete „vzornega voznika" in značke republiškega sveta.
OŽIVITI DELO - Aktiv komunistov športnikov, ki so ga ustanovili
18
DOLENJSKI LIST
Stran uredila: J02ICA TEPPEV

Prvi hip so se ustrašili razdgi
Letos bo pritekla voda do zadnje in najvišje vasi na Gorjancih " Prebival so se zagnali na delo v jarkih in ne dvomijo več o uspehu____,
- Ne mislite, da smo tako za bregom in da verjamemo, kako bo voda pritekla iz doline v hrib! — se je starejši možak še decembra lani upiral prepričevanju Jožeta Zupančiča iz Podbočja. Šolnik Zupančič je kot predsednik KO SZDL skupaj s predsednikom in podpredsednikom krajevne skupnosti obiskoval gorjanske vasi in nagovarjal ljudi za napeljavo vodovoda. Nevernemu Tomažu je dal za primer, kako se potegne vino iz soda, toda prepričal ga tistikrat ni. — Kdo bo pa imel toliko sape, da bi vodo potegnil gor? — gaje zavrnil možakar in ostal pri svojem.
NOVICE


I
lijju^omanjkljivostiRi - napredek
Obž,	"■
C,??p' s'ndikalni svet o letošnji skupni porabi: porabniki ne brez sta-----|>zacijskih programov - Podpora akciji gradnje dijaških domov
"^*31 Died	Sevnica je minuli četrtek skrbno obrav-
kot sT samoupravni dogovor o letošnji skupni porabi. "P'^vne	stopnjam, po katerih si bodo posamezne samo-
'^binska	rezale kruh v tem letu, so obravnavali
'^ovdogov^^^-'^"	j® namreč tudi eden od sopodpisni-
obalnsS Jugoslaw!^t"^? samouprav-
^"0 načrtovan u' Čl
^^etaizBocn^' smdikalne-^.^.ilf^darstva so nato tudi
v2ajemnost se
krepi
Wmoe Tr"Set0V za vzaJGnino ?0vno leto i Je lansko po-^ je v HSp"no zaključilo. ^jo živino ^stv? ^zavarovalo ? let°s kaže da* h članov, ne^j gospodarje^0 priSt0pUo
1'Hlok^^ra Pričeti graditi m310 ie bi] stanovanji,
?cu> cda,?™' 0 pnem ^»aniti'®.ve<lnoni bila be v« 5?>ata'Denar
ha?' a °d niepf n^ravljen na d3' Vsa stan m n°benega
SC^njasožepro.
^^rnostneea stanovanja b/"0 ie hudo £ a- V kraju
iaa5etkaSnjeZaradi0d-
ponovili zahtevo, naj sc v bodoče vsi družbeni dogovori, ki vplivajo na načrte delovnih organizacij obravnavajo še pred iztekom minulega planskega -ieta, ker morajo sicer nove načrte TOZD nenehno rušiti. V družbenem dogovoru o skupni porabi so določeni nosilci načrtovanja, zato bo treba poslej vztrajati, da ne bo takih zagat kot letos. Ker je vrsta dejavnosti odvisna od virov, ki morajo dobiti pomoč iz solidarnostnih sredstev bogatejših občin, je za nemoteno delo interesnih skupnosti nujno, da bodo družbeni dogovori podpisani čimprej. Predvideni ukrepi za nemoteni potek prelivanja iz bogatejših občin tudi zagotavljajo, da v tem letu ne bo moglo biti izmikanj kot lani.
ZAOSTAJANJE ZA NACRTOM
Do konca' 1973 je bil po sprejetem srednjeročnem načrtu stanovanjske gradnje načrt izpolnjen 84-odstotno, leto po-prej je bilo zgrajenega le 56 odst. tistega, kar je bilo načrtovanega. Letos kaže še slabše. Po vsej verjetnosti bo dograjena le stolpnica z 51 stanovanji, po načrtu pa bi jih morali zgraditi, kar 117. Če bi Pionir dokončal svoj blok, bi lahko dodali 26 stanovanj, v poslovno-stano-vanjski stavbi bi bilo predvidenih 27 stanovanj, to pa prav gotovo ne bo uresničeno.
4

S	dnji-, Sevnici skušajo v svojem domu razvijati kar
h^lUrHi n čla«ov na ^vyenJe- Minuli četrtek so povabili ma-i^j«\r.°8rani in faL.S mno zakusko, pripravili so tudi uspel aili so matera° ^ SV°- 1,8 počastili 8. marec. Na sliki: am	pomladnega cvetja.
PABERKI
POROČILO ZA DALJŠO RABO - Poročilo o delu občinske uprave, ki so ga obravnavali delegati na zadnji seji občinske skupščine, je obsegalo kar 75 strani. Ker je gradivo prišlo v roke vsafkemu delegatu, v njem pa je opisan tudi delokrog posameznih upravnih organov, bo lahko marsikomu služilo tudi kot napotek, kam se lahko obrne za določeno vprašanje.
na vrsti CISCENJE - Turistično društvo je minuli teden pričelo čistiti okolico sevniškega gradu razne navlake. Marsikje ležijo razne stvari, ki kazijo okolico, ker pač nihče ne pazi, kam kaj vrže. Nekateri menda mislijo, da bodo nesnago za njimi odnašdi gasilci, ker je dosti nametanega za gasilskim domom. Ker je zaradi dolgotrajne siiše v Dro-žanjskem potoku malo vode, stanovalci pod klavnico niso veseli, odpadkov v vodi, ki tod v glavnem ne zasluži tega imena.
1^1 \wi Kii:
Družbeni dogovor nakazuje tudi solidarnostno akcijo za gradnjo dijaških domov v republiki. Za podporo te akcije se predvideva delo na prosto soboto prod dnevom mladosti. Člani občinskega sindikalnega sveta so sprejeli priporočilo, da v delovnih organizacijah podprejo to akcijo, saj je občina oddaljena od šol in so domovi za naše učence in dijake še kako potrebni.
Z DOMNOM GOSTUJEJO
Prosvetno društvo Anton Umek—Okiški iz Boštanja bo prikazalo Jurčičevega Domna tudi po drugih krajih. V nedeljo ob 15. uri bodo gostovali v Sevnici v dvorani TVD Partizan, v petek, 14. marca, bodo dramo pokazali učencem osnovne šole Sava Kladnika v Sevnici, v nedeljo, 16. marca, bodo nastopih v Krmelju.
STUDENEC: RES PREMALO OTROK?
Obstaja bojazen, da se bo za studenško osnovno šolo nabralo premalo otrok, če bodo otroci iz Arta hodih še naprej na Blan-co, z južne strani Primoža pa celo na Tel če. Ob tako majhnem številu otrok na Studencu grozi tej šoli kombiniran pouk. Na zboru občanov 2. marca so zato menili, da bi bilo treba šolski okoliš studenške osnovne šole zaokrožiti, saj bi bilo škoda, če bi morali preiti na slabši način pouka zdaj, ko so v kraju pridobili stanovanje za učitelja.
Premalo podpore
Težave slušateljev večerne osemletke
Te dni končujejo večerno osnovno šolo skupine, vpisane iz prvega vpisa pri Zavodu za kulturo in prosveto v Sevnici. V 6. razredu je 25 slušateljev, v 7. razredu 50, v 8. razredu pa 29. Med njimi je največ delavk iz obeh konfekcijskih tovarn - Ju-tranjke in Lisce, ne manjkajo tudi iz drugih delovnih organizacij. Med njimi so celo en kmet in dva delavca pri zasebnih obrtnikih. Še v tem tednu vpisujejo slušatelje za naslednji ciklus. V celoti računajo pri zavodu, da bo letos obiskovalo večerno osemletko okrog 150 delavcev.
Število slušateljev je po svoje razveseljivo, še posebno ker pred leti za dopolnjevanje	manjkajoče osnovnošolske izobrazbe ni bilo mnogo zanimanja. Ta zapis pišemo predvsem zaradi nekaterih zapletljajev, ki jih ima ne tako majhno število slušateljev. Predvsem razni mojstri dokaj zaničlji-vo gledajo na „šolarje" v času, ko so za stroji. V večini kolektivov orriogočajo zamenjavo izmen. V Lisci priznavajo 5-dnevni plačan dopust, ki ga potem delavke izkoristijo za šolo po urah, žal jim ga ravno proti koncu šele zmanjkuje. Nadomeščanje ur je ponavadi mučna zadeva. Kot so nam povedali slušatelji 8. razreda, so za šolo v glavnem zvedeli preko lepakov, kar, žal, kaže na to, da družbenopolitične organizacije kot podpisnice samoupravnega dogovora za financiranje zavoda niso pomagale buditi zanimanja za šolo.
Bodo slušatelji druge skupine imeli manj težav? Ce ni razumevanja pri mojstru, ga je pač treba iskati pri sindikalnih in mladinskih organizacijah ter kadrovskih službah.
A. 1.
Doslej je večina ljudi iz Čateža in okolice odhajala na delo drugam, vendar temu ne bo več dolgo tako. Elma se živahno razvija, v delavnici, kjer sedaj zaposlujejo tudi ženske, so dobre delovne razmere. Kraj bo napredoval tudi na zunaj: krajevna skupnost namr« načrtuje asfalt skozi Čatež. (Foto: Železnik)
Čateška Elma zaposluje
Premagali bojazen pred ustanovitvijo TOZD
Do nedavnega maloštevilni kolektiv ljubljanske Elme na Čatežu postaja vse številnejši. 17. februaija so pričeli zaposlovati tudi ženske v novi obrat vrtalnice.
Za to so usposobili opuščeno stavbo, kjer je komunalno podjetje izdelovalo cementno opeko. V novem obratu so najprej za dve izmeni zaposlili osem žensk. Vsakih 14 dni zaposlijo osem novih, dokler jih ne bodo imeli za stroji 54, za kolikor je tudi prostora. Stroje dobivajo iz ljubljanskega obrata, od koder postopoma preseljujejo vrtalnico malih delov za različen električni material. Za letos je predvidena ti/di gradnja nove proizvodne dvorane z 250 kvadratnimi metri za razširitev obrata izdelovanja bakelitnega instalacij-
skega materiala. Po idejnem projektu naj bi bilo na Čatežu zaposlenih 150 delavcev. Vrednost naložbe je ocenjena na okrog 14 milijonov dinarjev.
Vpra.šanje denarja za to naložbo je najbolj begalo delavce pri odločanju o ustanovitvi temeljne organizacije združenega dela na Čatežu. 4. marca so obravnavali ekonomslco analizo pogojev za ustanovitev TOZD. Elma je bila namreč omenjena v gradivu decembrske seje CK ZKS med kolektivi, ki bi morali organizirati TOZD. Solidarnost, ki je potrebna med TOZD Elme za naložbo na Čatežu, bo,morala postati del samoupravnega sporazuma. Šele po izčrpnem pojasnjevanju so se delavci na Čatežu z ^asovanjem izrekli za ustanovitev svoje temeljne organizacije združenega dela.
A. Ž.
Iščejo pomoč
Trebanjski študentski klub Pavla Golie združuje od decembrske skupščine 59 članov. Za boljše stike z gospodarstvom občine so letos predvideli obiske delovnih organizacij. V minulem mesecu so_obiskali miren-sko Dano in Kolinsko. V aprilu bodo v Trebnjem pripravili recital v-, spomin Pavla Golie. Člani kluba se nameravajo vključiti v spominske pohode po poteh Gubčeve "brigade in ob žici okupirane Ljubljane.
Ce bo stekla akcija za gradnjo vodovoda v Dobrnič in bo dobrodošla tudi pomoč mladine, so se pripravljeni vključiti v prostovoljno delovno akcijo, kot tudi v delovne brigade na Kozjanskem. 32 članov kluba se je včlanilo v Zvezo socialistične mladine, saj se zavedajo, da morajo biti tudi družbenopolitično dejavni.
Večja dejavnost bi terjala tudi več denarja, vendar je ravno nasprotno. Dotacije občinske skupščine še niso prejeli, zato so se s prošnjami obrnili tudi na delovne organizacije. Doslej kolektivi še niso pokazali večjega razumevanja.
DODATNA VPRAŠANJA
Tretje mesto za mlade kmetovalce iz trebanjske občine na tekmovanju „Kaj veš o kmetijstvu" ekip iz dolenjskih in posavskih občin je lep uspeh; za drugo mesto so se namreč borili z ekipo grmskega šolskega centra, odločila so šele dodatna vprašanja. Mlade kmetovalce iz trebanjske občine so zastopali: Ivan Gorenc iz Hrastnega pri Šentrupertu, Alojz Koželj s Krušnega vrha in Marjan Jevni-kar iz Dol. Vsi trije so obiskovali zimsko kmetijsko šolo.
DVOJNA ZAMERA?
Predsednik občinske skupščine Slavko Kržan je končal pozdravni govor ob zaključku srečanja delegatk in družbeno aktivnih žensk z besedami, ki so požele aplavz. Dejal je nekako takole: „Želim vam veliko sončnih dni in uspehov pri vzgoji otrok in mož." Aplavz je veljal predvsem slednjemu. Seveda je bilo nato slišati nekaj pomislekov: razen mož so menda prizadeti še Suhokranjci, ki bi po toliko sončnih dneh radi že nekaj kapelj padavin za svoje kapnice!
V prosveto napotiti več mladine
ZK in SZDL odgovorno o nalogah v izobraževanju: pri gradnji šolskega prostora izbirati cenene, hitre in funkcionalne projekte
Na skupni seji komiteja občinske konference ZK in izvršnega odbora občinske konference SZDL so govorili o uresničevanju nalog v izobraževanju.
Neodložljiva naloga je povezati delavsko univerzo s knjižnico v center za izobraževanje in kulturo. Ta center pri svojem delu ne bi smel biti prepuščen sam sebi, zato mu bodo morali predvsem komunisti v vodstvih družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in samoupravne skupnosti za izobraževanje nuditi pomoč. V delovnih organizacijah bi morali ugotoviti potrebe po kadrih, kar bi lahko služilo za usmeritev tudi delavske univerze pri programu. Seveda ne bi smeli misliti le na strokovno izobraževanje, temveč tudi na splošno usposabljanje delavcev in delegatov.
Ugotavljajo, da v občini manjka že 150 prosvetnih delavcev, zato bo treba v osnovnih šolah ugotoviti koliko mladih naj bi nadaljevalo šolanje za prosvetni poklic, kar bo treba podpirati tudi s štipendiranjem.
Tistim učiteljem, ki študirajo izredno, je treba omogočiti, da bodo študij končalL
V okviru stanovanjske skupnosti bi morali poiskati več možnosti za odpravljanje stanovanjskih težav učiteljev. Sole bodo še v tem mesecu pripravile programe za pripravo na celodnevno šolo.
Na skupni seji so sprejeli tudi priporočilo za smotrno gradnjo novih šol. V okviru možnosti je treba graditi ccneno, hitro in funkcionalno, vsakršna drugačna gradnja bi le še bolj odložila reševanje prostorske stiske. Komuniste v skupnosti izo-
braževanj!^ so zadolžili, da proučijo možnosti za pripravo nekaterih skupnih služb za osnovne šole, kar bi lahko pocenilo poslovanje.
BELA VRANA
Trebanjska delavska univerza je še edina v republiki, ki ne more biti samostojen zavod, ker nima zaposlenih vsaj štirih delavcev. Zaenkrat vidijo izhod v tem, da bi to dejavnost povezali s knjižničarstvom. Nujno bi bilo najprej za potrebe delavske univerze zaposliti vsaj enega strokovnjaka, če ne kar dveh. Sedanji obseg izobraževalnih oblik bi že terjal tako kadrovsko okrepitev.
TREBANJSKE IVERI
MIRNI BODO IZTRGALI 280 HEKTARJEV
Delegati kmetijskozemljiške skupnosti v Trebnjem so na zadnji skupščini 4. marca potrdili sofinanciranje za izdelavo načrtov za agromelioracije od Mirne do Poljan, Skupno s Kmetijskim gospodarstvom Slovenska vas bi tako lahko v naslednjih letih usposobili za obdelovanje 280 hektarov sedaj neplodnih tal.
LETOS 10 PRIZNANJ OF
Žirija za podelitev priznanj Osvobodilne fronte je predlagala oDčinski konferenci SZDL, da v letošnjem letu, ko slavimo 30. obletnico osvoboditve, namesto 5 priznanj izjemno podelijo 10 takih priznanj.
Študentje vabijo - v soboto zvečer bo vsekakor najprijetneje na tradicionalnem brucovanju v avli trebanjske osnovne šole. Upravni odbor kluba bo storil vse za prijetno počutje. Brucovanje je pod pokroviteljstvom Kolinske,-tozd tovarna za predelavo krompirja Mirna.
NOVO VODSTVO - Na skupščini zemljiške skupnosti, zbrane po delegatskem načelu, so izbrali nov upravni odbor, ki ga bo še nadalje vodil inž. Ciril Lenardič. Predsednik skupščine pa jc-jnž. Lojze Metelko.
ZGLEDNEJŠA DAVCNA DISO-PLINA - Do roka je vložilo davčne napovedi o sjcupnem dohodku 593 občanov. Davčna uprava je predtem še posebej opozorila delovne organizacije na tiste, ki pridejo v poštcv za obdavčitev, odkoder so potem dobili tudi spiske. Tudi pri pregledu poslovnih knjig rednih obrtnikov vidijo na davčni upravi napredek. Vsi so
dali napovedi. Manjše težave so le s poslovnimi ' knjigami obrtnikov pavšalistov.
MUCNA nasilna vselitev - v siccr hudo neprimerno stancK^ vanje nekdanje niokronoške sodnije se je na svojo pest vselila delavka Iskre. Zadeva je še toliko bolj ,, mučna, ker je krajevna skupnost na- j meravala to stanovanje urediti, da bi ,0 vanj lahko vselili stanovalce, iz stanovanja, ki utesnjuje mokronoške čevljarje pri nadaljnjem razvoju. Podjetje Zmaga terja odločno akci- -jii jo, sicer ne bodo vložili denarja za širitev podjetja v Mokronogu.
BISTRICA: POPRI JELI ZA MOST - Občani Bistrice so opravili okrog 300 delovnih ur, da so uredili . • betonski mostiček čez Mlinščico, ki jc zamenjal dotrajanega. Sodelovali so tudi pri čiščenju struge med tem, ko so imeli v gosteh stroj Dolenjske vodne skupnosti pri delih v strugi.
IimiSEE NOflCE
Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK
DOLENJSKI LIST
19
^VNlŠKI
! jjs§8??d0 himalajski"
J S1 Lv? fes 'V^°
i &A-vX suvja za
f ^ tUdj^Jše slov lt0lektivov Je
kV&kult5m?0'?' veči-
{.' ji. f* kot 4tltali 72 * nici so
f S^^izao-5 le*> V RC?*am' Sta~
& a sk. 1Je S2m °itanju pa I v 5pn°st so mv. Sevnici in
ihss&ss*-«
^^»jfcBSKS
°P na igrišče!


J

Cicibančki iz črnomaljskega vrtca na vsakdanjem sprehodu. To\^rišice jih mimogrede tudi opozaijajo na nevarnosti na cesti, učijo se prečkati cesto na prehodu itd. Žal je za zdaj v organizirano otroško varstvo zajetih le 7 odstotkov otrok iz črnomaljske občine. (Foto: Ria Bačer)
Koliko za krajevne skupnosti?
Če bodo delovne organizacije podpisale dogovor, bo letos v občini Črnomelj za krajevne skupnosti skoro dvakrat več denarja
Dosedanji način financiranja krajevnih skupnosti se je preživel, razen tega samo proračunska dotacija nikakor ne more kriti potreb po nujnih delih. V razpravi je predlog za nov način dodeljevanja sredstev, in če bo obveljal, bo pridnost občanov lahko bolje nagrajena.
Pred kratkim so na seji občinskega komiteja ZK v Črnomlju pretresali predlog za nov način financiranja krajevnih skupnosti, ki ga je na pobudo komiteja pripravil izvršni svet občinske skupščine. Po tem predlogu naj bi v občini za 11 krajevnih skupnosti namenili letos 1 milijon dinarjev iz prora-. čuna, dodatno pa bi zbrali precej sredstev, če bi kolektivi po zaključnem računu prispevali 15 din na zaposlenega. Vsega bi bilo potemtakem okrog 1,500.000 dinarjev, kar pomeni za 177 odstotkov več denarja, kot so ga krajevne skupnosti dobile lani.
In kako naj bi denar delili? Po mnenju komiteja bi morali upoštevati za vse enaka merila. Število prebivalcev, število za-
poslenih, dolžina cest, potov in ulic ter stroški za razsvetljavo bi bili eno merilo za dodeljevanje sredstev iz sklada. Del sredstev, pa naj bi ostal kot rezerva, namenjena tistim krajevnim skupnostim, ki bodo predložile najboljše programe in h katerim so občani pripravljeni dati največjo lastno udeležbo. Tako bi bila nagrajena pridnost in požrtvovalnost ljudi, ki želijo napredek.
O teh rezervnih sredstvih naj bi po mnenju komiteja odločal zbor krajevnih skupnosti, predlog pa bi pripravil izvršni svet občinske skupščine.
Iz vsega tega dokaj lepega in obetavnega načirta pa ne bo nič, če ne bodo delovne organizacije podpisale družbenega dogovora o prispevku 15 din na zaposlenega v ta namen. Komite je na-rcJčil komunistom v vseh delov-
va
Znanje je močno orožje
Črnomaljsko politično šolo je pred kratkim končalo 43 slušateljev iz delovnih organizacij
V okviru izobraževalnega programa občinskega komiteja ZK v Črnomlju je delovala politična šola za raladc člane Zveze komunistov in tiste, ki so predvideni za prevzem raznih funkcij v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih.
šola je trajala 42 ur (teden dni skupaj). Obiskovalo jo je 43 slušateljev, predavali pa so člani predavateljskega aktiva pri Zavodu za kul-turno-prosvetno dejavnost. Ob zaključku šole so slušatelje testirali. Pokazalo se je, da so skoro vsi osvojili zelo solidno znanje. Ko so na zaključni slovesnosti izročali posameznikom potrdila o opravljeni po-itični šoli, je govoril Jure Perko, sekretar občinskega komiteja ZK, navzoč pa jc bil tudi Lojze Sterk, medobčinski sekretar Zveze komunistov. Slušatelji so pri predavanjih spoznali osnove marksizma, obravnavali pa so tudi aktualna idejnopo-litična vprašanja v družbi, kakor tudi v domači občini.
Sodijo, da jc politična šola povsem uspela, zato bodo s takim načinom izobraževanja nadaljevali. V novi sezoni bo le ta sprememba, da bodo kandidate glede na njihovo
poprejšnjo doseženo izobrazbo razvrstili v dve skupini.
nih sredinah, naj se zavzamejo, da bodo dogovori pravočasno podpisani. Od njihovega vpliva je veliko odvisno!
R. B.
»Vse to delamo«
Za letošnji mednarodni ženski praznik 8. marec je konferenca za družbeno aktivnost žensk v Črnomlju organizirala razstavo in proslavo. Dan pred praznikom so v veži kulturnega doma odprli razstavo, na kateri so predvsem s fotografskim materialom in izdelki prikazali dejavnost žene.
Razstava je obsegala prikaz žene v borbi, žens na delu in njeno dejavnost v prostem času. Tako so razstavili tudi lepe gobeline, vezenine, pletenine in gojenje cvetja, s čimer se Crno-mdjke rade ukvarjajo.
Isti dan, 7. marca zvečer, jc bila v kulturnem domu svečana akademija v počastitev dneva žena; pripravila jo je krajevna organizacija SZDL. Po slavnostnem govoru inž. Malke Štcfanič, predsednice občinske konference za družbeno aktivnost žensk, je bil prisrčen kulturn spored, v katerem so nastopili cicibani iz vrtca, ženski pevski zbor, glasbena šola in gimnazijska mladina.
S proslavami in programi pa so 8. marec počastili tudi v vseh manjših krajin. Tam pa so glavno ^reme organizacije prevzele šole^
Novoteksova tovarna na Vinici je za kraj začetek novega življenja. Posnetek je iz lepo urejene tovarniške menze, kjer delavke jedo izdaten topel obrok, za katerega bi v vsakem javnem lokalu plačale vsaj trikrat toliko. (Foto: R. Bačer)
ČRNOMALJSKI DROBIR
MARCA V CVETJU - Okrasno drevo pred Viatoijevo restavracijo Grad je letos začelo cveteti nenavadno zgodaj: prvi cvetovi so se pokazali že pred dnevi. Bati se jc le, da ne bo pozebe.
NISO VSI DOLŽNI - Poročali smo, da veliko kmečkih davčnih zavezancev ne more poravnati dolga za plačilo kmečkega zavarovanja. Da pa ne bi bil kdo prizadet, ponavljamo, da med 1412 zavezanci prispevka niso vsi dolžniki.
Podružnica Društva upokojencev v Črnomlju obvešča svoje člane, da bo v sredo, 19. marca, redna letna konferenca. K čim večji udeležbi vab^o ob 9. uri v klubske prostore društva v yCmomlju.__
NOVE NAPISNE TABLE - Na črnomaljskem gradu, kjer so upravne pisarne občinske skupščine, so namestili nove napisne table z naslovi institucij, ki v stavbi domujejo.
PRIPRAVE NA KVIZ - Ekipa dijakov črnomaljske gimnazij*? se vneto pripravlja na kviz tekmovanje z naslovom „Boj Belokranjcev", ki bo 21. marca v Adlešičih v počastitev tamkajšnjega krajevnega praznika.
OBISK V DUGI RESI - Gimnazija v Črnomlju, ki je pobratena z enako ustanovo v hrvaški občini Duga Resa, jc bila 8. marca povabljena v Dugo Reso na povratno srečanje. Črnomaljski gimnazijci so imeli že dvakrat v gosteh dijake iz pobratene gimnazije.

Bodo podrli?
Solaiji in vaščani s Hrasta, vasi med Vinico in Dragatušem, čakajo na prevoz na prostem. V dežju in soncu, kakor pač nanese, in prcnekateri je zaradi tega že iztalcnil prehlad. Da bi se tej nevšečnosti izognili, so prizadevni vaščani postavili ob cesti zidano čakalnico in jo pokrili s streho. Krajevna skupnost Vinica, kamor spadajo, je ob začetku gradnje obvestila pristojne na občinski skupščini v Črnomlju, da so z „udarniškim" začeli in naj svetujejo, če so potrebni kakšni dokumenti.
Odgovora ni bilo, pač pa jih je na lepem obiskal medobčinski urbanistični inšpektor. Zaslišal je nekaj ljudi, potem pa izjavil; „Cma gradnja." Nihče ne zagovarja nezakonitosti in gradenj brez dokumentov, vendar pa tak način ,,pomoči" prizadevnim občanom pomeni, kot bi jih s kolom po glavi.
SZDL: čaka nas še veliko dela
Na konferenci: »Preiti k sistematičnemu izobraževanju delegatov!«
Za boljše samoupravljanje
Seminar za vodje delegacij zborov, SIS in predsednikov KS se bo pričel v petek, 14. marca
Občinska skupščina Metlika bo 14. in 15. marca organizirala seminar za vodje delegacij zborov občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti ter predsednike krajevnDi skupnosti.
Dosedanje delo je namreč pokazalo potrebo po širšem poznavanju vloge delegacij in delegatov ter delegatskega sistema nasploh. Da bi vse nejasnosti pri delu čimprej odpravili, bo občinska skupščina Metlika pripravila dvodnevni seminar. Udeleženci se bodo pobliže seznanili s temelji naše družbenoekonomske politična ureditve, s temeljnimi organizacijami združenega dela, s položajem delavca, njegovimi pravicami-in vplivanjem na odločanja v širših družbenih skupnostih.
Seznanili se bodo tudi z vlogo in pomenom vseh družbenopolitičnih organizacij, posebej v krajevnih skupnostih in TOZD. Ob koncu seminarja, ki bo trajal okoli 13 ur, bodo pregledali izvajanje petletnega plana negospodarskih investicij in uporabo
samoprispevka, sprejetega z referendumom pred štirimi leti.
Zaradi uspešnega dela seminarja organizatorji upajo in pričakujejo, da se ga bodo udeležili vsi vabljeni in da bodo vse delovne organizacije omogočile vabljenim delavcem udeležbo na seminarju.
KS JUGORJE: USPESNO SODELOVANJE
Na 3. skupni seji vseh družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti Jugorje so sprejeli delovni program. Je precej obsežen, v njem pa je zajeto delo v 5 vaseh, ki štejejo skupaj okoli 260 prebivalcev. Na seji so poudarili, da bodo tudi poslej pri delu sodelovale vse organizacije, kajti le s složnim delom bodo uresničili vse zastavljene naloge. Dogovorih so se, da bodo poskušali čimprej poskrbeti, da bo v vseh napeljan trifazni tok.
Ob 8. marcu
Letošnji mednarodni praznik žena 8. marec so v metliški občini proslavile žene še posebno slovesnQ-To vseh krajevnih skupnostih so mladinci in šolarji ter najmlajši pripravili za svoje matere prisrčne proslava dan žena pa so proslavili tudi po vseh podjetjih. Z ene in dekleta so dobile ob pral-novanju lepa darila.
Še posebno so se izkazali učenci metliške osnovne in poklicne šole Beti ter najmlajši iz vrtca. V polni dvorani doma Partizana so se{v petek zvečer predstavili . domiselnim programom, # so ga slavljenke nagradile močnim ploskanjem.
Izkazala se je tudi metliška sekcija za družbeno aktivnost žensk. Ob 8. marcu se je spomnila številnih mater in vdov padlih partizanov. Z aktivisti Socialistične zveze delovnega ljudstva so članice sekcije obiskale if obdarile 105 žena. Pri obdaritvi so s svojimi darili in denarnimi prispevki sodelovala naslednja metliška podjetja: Beti, Novoteks, Komet, TGP, KZ Metlika, Mercator in IMV obrat na Su-horju.
J
gradac: dvorano bodo popravljali
Prejšnji teden je občinski odbor Rdečega križa v Metliki sklical razgovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in predstavniki krajevne skupnosti Gradac. Pri razgovoru je sodeloval tudi predsednik republiškega odbora Rdečega križa Ivo Majdič.
Pogovarjali so se o obnovi dvorane v Gradcu, v kateri so ustanovili 16. junija 1944 slovensko organizacijo Rdečega križa. 2c lani so vsi občinski odbori RK zbrali za obnovo dvorane 26 milijonov, ker pa je bilo premalo. Letošnji predračun obnove je ookazal zelo veliko številko, kar 80 milijonov. Zato so na pogovoru imenovali sedemčlanski odbor, ki bo poskušal zbrati še ostali del denarja in ugotoviti, ali bi lahko obnavljanje nekoliko pocenili.
Konec februarja so delavci Elektra Novo mesto, gradbena skup^ ^ iz Črnomlja, okoli Medike podaljšali električno zanko. V primc'^ da bi na starem daljnovodu zmanjkalo elektrike, bi s pomočjo nO 3 zanke, ki jo bodo kasneje še podaljšali, Metiičanom svetilke vse«'',, a gorele.	^
SPREHOD PO METUKI
Učenci osnovne šole „Katja Rupena" so pred 8. marcem organizirali zbiralno akcijo in zbrali kar 16 kg volnenih odpadkov. Člani krožka za ročna dela so iz njih izdelali 36 toplih ogrinjal, ki so jih nato šolarji odnesli oskrbovankam v metliški dom počitka. Za oskrbovance so pripravili tudi proslavo, prav tako pa so se nekaj dni kasneje izkazali učenci iz metliške osnovne šole. Na sliki: ena izmed srečnih oskrbovank, ki se je obiskoV močno razveselila. (Foto: Daija Ivanetič, Fotokro-žek OŠ Katja Rupena)
MANJ DENARJA - Kaže, da bo letos manj denarja za kulturno življenje kot v letu 1974: občani se bodo morali odpovedati kakšni kulturni prireditvi, ki jih tudi v preteklosti ni bilo pretirano veliko, kulturniki bodo morali zategniti pas. če bodo hoteli zvoziti s tako pičlimi sredstvi. Sicer pa: kolikor bo denarja, toliko bo muzike.
MLADINA PO NOVEM - V podjetjih se pripravlja ustanovitev mladinskih aktivov po temeljnih organizacijah združenega dela. vendar je opaziti, da reorganizacija poteka prepočasi. Več iskrivosti mladim ne bi škodilo.
H KOMU KINO PODJETJE - Da kino podjetje ne more obstajati in delovati samo, smo že zapisali. Trenutno se govori o tem, da bi priklju-
čili kino podjetje Kmetijski	|
ali pa gasilskemu društvu. N^ ., kakor že, problem je treba najkrajšem času, ker tako ne gr^^r ■ naprej.	' ,
MENJAVAJO VITRINO foto-kino kluba Fokus redno nH jj, vajo gradivo v vitrini pri bifcj%. Dragah. To je tudi edina sekcij_a j ... dinske organizacije, ki redno dc« j, zato bi jo morala mladinska orgf zacija bolj podpirati.	^
Belokranjci predlagajo odgo^ nim, da vržejo s seznama pregov^ tegale: Kdor drugenui jamo kopjj^, sam vanjo pade. V Beli krajini reč nihče ne koplje jam, pa kdo pade vanjo. V cestno. ' ,
metliški tednik
181
DOLENJSKI LIST
Stran uredila: RU BACER JANEZ PEZEU

Občinska konferenca SZDL je imela prejšnji teden redno letno konferenco, na kateri so poslušali poročilo in razpravljali o delu v letu 1973 in 1974, sprejeli pravila občinske konference SZDL ter razpravljali o izvedbi volitev v krajevne konference SZDL.
V preteklem mandatnem obdobju je bila občinska konferenca SZDL nosilka vseh sprememb, ki so izhajale iz načel nove ustave: vodila je akcije pri organizaciji in izvedbi skupščinskih volitev, kakor tudi volitev v samoupravne interesne skupnosti, organizirala je zbore občanov in delovnih ljudi v vseh krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela o evidentiranih kandidatih za delegacije, razpravljala o predlogih za vodstvene funkcije v skupščini in tako dalje. Nadalje je OK SZDL sodelovala pri najrazličnejših proslavah v občinskem, regijskem in republiškem merilu. Tako je sodelovanja pri zboru slovenskih pionirjev, pri proslavi 30-letnice RKS, proslavi 4. julija v Semiču, 400-letnice kmečkih uporov, XV. brigade in drugod. Tudi sekcija za
družbeno aktivnost žensk ni v preteklosti stala križemrok. Naj med vrsto zelo uspelih opravljenih nalog omenimo samo akcijo zbiranja prispevkov po delovnih organizacijah za obdaritev žena in mater padlih borcev ob dnevu žena
Na konferenci so se zavzeli za sistematično izobraževanje delegatov, kajti pokazalo se je, da obstajajo še nekatere nejasnosti in da v nekaterih delegacijah ne ločijo pristojnosti delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Te naloge se bodo lotili v najkrajšem času.
Ob potresu, kije prizadel Kozjansko, so SZDL, sindikat in druge družbeno politične organizacije organizirale zbiranje denarne pomoči za odpravo posledic potresa. V prvem krogu zbiranja pomoči so pri-
spevali delavci svoj enodnevni & služek, občani iz krajevnih skupn"; sti pa so zbrali 8.000 dinaijev, kaijj malo. V drugi fazi zbiranja ponio# so dali svoje prispevke le zaposle1" iz delovnih organizacij.
Na konferenci so ugotovili, daif bilo v preteklem mandatnem obđOTj ju veliko narejenega, da pa jih ča*1 še veliko dela.

dce	kmalu dobilo še eno bencinsko črpalko Petrol. Grade jo prav na nasprotni strani Ljubljan-
j	i® sedanja. Na naši fotografiji je nova črpalka v Radnji na levi strani in v ozadju. (Foto*
Adamič spet predsednik planincev
Čeprav so naredili precej, menijo, da bi lahko še več
Cevip Planinskega društva Ko-ni 11»^? "a nedavnem občnem zbo-#	j®	društva
i«no T	delno uspe-
Do	organizirali štiri izlete
Da i^.	zamišljenih izletov
voir^^^'^'..odpadlo. ker ni bUo do-! Vedla	izleta je iz-
'	sekcija, ki sicer
sekoii	medtem ko pionirska
ii Vo t H zaživela. Organizira-trancuoll! 1- P'®<iavanje o planinski . - predaval Je Alojz *>coči	zbora planincev pri
28 nr>	vrhu in pridobili
itvn . J'J članov. Danes šteje dru-■^koli	članov, od tega je
_ polovica neaktivnih.
Planinci so obnavljali tudi nekatere markacije. Nad 300 prostovoljnih delovnih dni so opravili člani za markiranje poti, za čiščenje in oskrbovanje svoje planinske koče in pri nadomcstovanju oskrbnika.
Predsednik društva Leon Mitar je v svojem poročilu ugotovil, da ni v planinski koči za Mestnim vrhom pravega reda, vendar koča uspešno posluje. V teh dveh letih znaša ostanek dohodka te koče okoli 38.000 din.
Razprava je obravnavala v glavnem planinsko kočo, za katero so nekateri menili, da jo je treba preurediti tako, da bodo sobe za prenočevanje ločene od gostinskega dela, drugi pa spet, da preurejanje sploh ni potrebno, ker je koča zelo blizu Kočevja in lahko vsak spi doma. Sklenili so, da' bo znašala nova članarina 30 din in da bodo organizirali več izletov in pohodov.
Za novega predsednika društva so po dveletnem presledku izvolili spet Jožeta Adamiča. Na zboru so podelili transverzalne značke Alojzu *Janežiču, Marjanu Kurtalju in Alojzu Majcnu, ki je prehodil transverzalo že drugič. Razen tega so podelili knjižna darila nekaterim drugim zaslužnim članom društva.
J. PRIMC
zdaj bilten
v ITPP Ribnica nameravajo namesto dosedanjega svojec časopisa izdajati občasni bilten. Časopis so doslej izdajali približno na dva meseca, veljal jih je precej, novice pa so bile stare. Zdaj bodo izdajali bilten, kar bo ceneje, razen tega pa ga bodo lahko tiskali pogosteje, zaradi česar bodo tudi objavljene novice bolj sveže.
predsednik Hanin-' ftar •	Kočevje Uon Mi-
m-	Alojzu A^jcnu spo-
značko za že drugič lin	planinsko transverza-
•P- (Foto: F. Brus)
S'svečane otvoritve novega otroškega vrtca v Kočevju 16. diecem-bra 1972. Otroci naj bodo v njem vami, da ne bo treba nikoli organizirati tako svečanega pogreba. (Foto: J. Prime)
Spet »Ciciban v Rinži«
Investitor (TIS) in uporabnik vrtca nista imela denarja pa sta varčevala na škodo varnosti
Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9, nam je v zvezi s člankom „Ciciban v Rinži" poslal pismo, tehnično poročilo in njihov načrt zunanje ureditve kočevskega vrtca, ki nedvomno dokazujejo, da oni niso krivi za
Skupnost jugoslovanskih PTT izdala priložnostno znamko za 3,20 din v nakladi 450 tisoč. To je vrednost za frankiranje pisemske pošte za inozemstvo. Motiv za znamko je skulptura „Zavrta", delo Frana Kršiniča, akademskega kiparja iz Zagreba. V prodajo je bila dana 8. marca.
POMLAD JE TU - Škorci, prvi znanilci pomladi, so se letos vrnili veUko prej kot prejšnja leta. Prvo jato smo opazili 1. marca, ko se je pričel že navsezgodaj boj za valilnice. Letos je valilnic malo, ker jih je veter zmetal z dreves. Nujno bi morali čimprej nadomestiti valilnice za-sinice, če želimo, da se bodo obdržale v Gaju. Tudi škorčnic je zelo malo. Pričakujemo, da bodo to uredili delovni člani Društva za vzgojo in varstvo ptic, pa tudi lastniki hiš v svojih sadovnjakih.
SPET POHOD - Taborniki izkoristijo vsako lepo nedeljo za izlete. 2. marca so bih trije vodi dečkov in en vod deklic v svoji koči na Fri-drihštajnu, kjer so imeli vaje v streljanja z zračno puško in vadbo iz raznih taborniških veščin. Za zaključek so imeli skupno kosilo, ki so si ga sami skuhali. Zelo jim je teknilo, tako da je bil kotel skoraj premajhen.
postavitev neprimerne ograje (rfcoli vrtca.
V	pismu med drugim pravijo, da zunanja ureditev vrtca ni opravljena po njihovem načrtu, čeprav so vztrajali, da mora biti in čeprav so to z^tevali tudi urbanisti ob tehničnem prevzemu stavbe. Investitor in uporabnik nista i^oštevala načrta zunanje ureditve, se manj pa detajlov, z izgovorom, da ni dovolj de-npja za zunanjo ureditev. Vendar je bila zunanja ureditev načrtovana tako, da'bi jo prav zaradi pomanjkanja denaija lahko urejali postopno, se pravi v več fazah. Načrt je bil tak, da bi že v prvi fazi zavaroval posamezne skupine otrok pred pobegi. V načrtu je bilo predvidenih več ograj, preden bi pobegi otrok prispel do Rinže, med njimi tudi dva metra široka gosta ograja iz bodečega grmovja in 1,5 m visok zid.
V	načrtu je bila predvidena torej zadostna varnost, zato se bodo gotovo vsi občani, prav gotovo pa vsi starši, ki ii lajo ali bodo imeh otroke v vrtcu, strinjali z ugotovitvijo Projektivnega ateljeja in našo ugotovitvijo, da je treba vedno graditi tako, da bo za uporabnike varno, ne pa da bo le poceni.
Kako bi se vsi odgovorni izgovarjali pred starši, ki so zjutraj poslali v vrtec zdravega otroka, popoldne pa bi jim ga vrnili mrtvega, utopljenega? Bi tudi takrat rekJi staršem, da se je otrok utopil zaradi varčevanja?
Prav bi bilo, da bi nas ta nesreča, ki se je sicer po spletu ugodnih okolnosti srečno končala, izučila in vzpodbudila, da bi igrišča otroškega vrtca zavarovali s takimi ograjami, da bodo otroci varni.
J. PRIMC
Kočevske mouice
ogled ve2ic
Posebna ribniška delegacija si je o^edala nekaj mrliških vežic po raz-mh pokopališčih v Sloveniji. To so napravili zato, da se bodo laže odločili, kakšne bodo zgradili na domačem pokopališču. Zemljo zanje so namreč že odkupili, zdaj je treba le še izdelati načrte in zgraditi vežice.
IZ PRAKSE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Vsal(o sejo vodi nov predsednik
Upravni organi ObS Ribnica se vključujejo v izvajanje 73. člena ustave
SRS
Urbanistična Komisija pri svetu krajevne skupnosti Sodra-žica že vrsto let opravlja pomembne naloge na področju doslednega uresničevanja urbanističnega načrta Sodražice. Komisija spremlja predvsem skladen razvoj kraja na osnovi zasnovanega urbanističnega načrta ter pripravlja predloge za spremembe in dopolnitve tega načrta. Razen tega daje so^asja ali odklonilna stališča za vse tiste gradbene objekte, ki nebistveno odstopajo od predvidevanj urbanističnega načrta.
V zadnjih dveh letih je bilo naslovljenih na to komisijo največ vlog, ki so se nanašale na preureditev starejših hiš, dograditev garaž in drvarnic ter postavitev trdnejših ograj.
Komisija je imela pri delu precej težav, predvsem kadar je iz opravičljivih razlogov morala zavzeti odklonilno stališče. V takih primerih je bil žrtev napada običajno predsednik komisije-
Da bi se komisija, ki šteje dvanajst članov, izognila takim nevšečnostim, je lani sprejela „menjajoči se predsedniški si-
stem". lako sedaj vsaki seji predseduje na novo oziroma sproti izvoljeni predsednik, ugotovitveni akt pa podpišejo vsi člani komisije.
Pohvale vreden je odnos pristojnih upravnih organov občine Ribnica do takega dela, saj v celoti upoštevajo stališča te komisije.
Č.
Naš »mlekar« Ivan upokojen
40 let je Ivan Grebene prevažal naše mleko in se z nami razumel - Rad tudi planinari
Zvedeli smo, da je naš „mlekar" Ivan Grebene, ki je vozil mleko za Ljubljanske mlekarne, upokojen. Ortnečani in Poljanci se pridružuje-
Jože Krže je spet prinesel nekaj svojih izdelkov v ribni^o prodajalno spominkov. V vasi se edino 01. in brat ukvaijata s takim delom.
Do podjetij je daleč, pa delata doma spominke
Sama proizvajalca in trgovska potnika
Jožeta Kržeta iz Gore nad Sodražico, oziroma točneje iz vasi Kračali, sem srečal v ribniški prodajalni spominkov, kamor je prinesel nekaj svojih izdelkov. Malo je povedal on, nekaj pa vodja prodajalne spominkov Franjo Matoh, da sem dobil približno sliko o njegovem delu.
„Pravzaprav delava skupaj z bratom Janezom, Sva obrtnika, rezbarja in se s kmetgstvom ne ukvaijava. Obrti sva se izučila kar pri očetu. Ko je leta 1961 umrl, sva njegovo obrt nadaljevala in jo še malo izpopolnila."
„Res sta prava strokovnjaka," je dodal Franjo Matoh. Delata skrinje, šatulje, plakete, pepelnike in drugo. Pri delu uporabljata . dleto in nože. Delata večinoma vse ročno."
,J*rodajava po trgovinah in podjetjem, ki odkupujejo spo-
minke," je spet nadaljeval Jože Krže. „Oba greva z najinimi vzorci okoli in zbereva naročila. Pozimi delava, spomladi pa izdelke razpošljeva. Z bratom sva ostala doma tudi zato, ker so podjetja, kjer bi se lahko zaposlila, daleč od naše vasi."
J. PRIMC
mo željwm njegovih delovnih tovarišev, da bi po 40-letnem delu zdrav in zadovoljen užival v krogu svoje družine zasluženi pokoj.
Ivana smo videvah vrsto let vedno nasmejanega za volanom in med mlekaricami. Mimogrede je rad storil vsakomur uslugo, kar gaje še bolj zbližalo z ljudmi. Kljub napornemu in odgovornemu delu za volanom ni nikogar prezrl ob cesti in se je z vsakim pozdravil, da smo rekli: ,,Glej ga no, ta pa vse vidi!"
Mnogo hektolitrov mleka je prelil. Z vsemi ljudmi je bil dober in prijazen. Ob delavnikih, nedeljah in praznikih je bil vedno pripravljen za na pot. Popoldne je rad hodil na izlete. Mnogokrat smo ga videli tu in tam. Grmada pa mu je bila vedno močno pri srcu. Kar sedemkrat seje menda z vso družino povzpel na Triglav in pravi, da tudi v pokoju ne bo pozabil očaka Triglava. Prepričani smo, da ga bomo tudi poslej še mnogokrat videvali in z njim po-kramljali o tem in onem.
. Ob visokem delovnem jubileju čestitamo našemu Ivanu Ortnečani in Poljanci in ortneški poročevalec.
VLADIMIR PREZELJ
Asfalt v Globel
Sporazumno ali pa bo potreben referendum
Občani naselja Globel so se na zboru vaške skupnosti 25. januarja odločili, da bodo posodobili m asfaltirali cesto od odcepa regionalne ceste Sodražica-Nova vas skozi vso svojo vas. V ta namen bodo uporabili vsa sredstva krajevnega samoprispevka. V posebni akciji pa bodo zbrdi še dodatnih 100.000 din oziroma po 5.000 din od vsake hiše. Za pomoč bodo zaprosili tudi občinski ccstni sklad, računajo pa še na druga sredstva pri občinski skupščini Ribnica.
Letos nameravajo razširiti in utrditi cestišče, prihodnje leto, ko se bo posodabljala vzporedna regionalna cesta Sodražica-Nova vas, pa položiti asfaltno prevleko. Zbor občanov je za izvedbo te naloge izvolil štiričlanski režijski odbor, ki ga vodi Ludvik Janež. Hkrati so občani sklenili, da bo vaška skupnost razpisala zakonit referendum, če se bodo skušali posamezniki temu samoprispevku izogniti.
C.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
v ponedeljek seja os
Na skimni seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica, ki bo v ponedeljek, 17. marca, bodo razpravljali in sklepali o smernicah razvoja občine letos, o izhodiščih za izdelavo srednjeročnega programa razvoja občine, o programih družbenih dejavnosti za letos, o združevanju sredstev TOZD in OZD za ^adnjo komunalnih naprav v občini v obdobju 1975 do 1978, dana bodo soglasja k ustanovitvi SIS, sprejetih bo več od-lokoV, na dnevnem redu pa bodo še volitve in imenovanja ter nekatere druge zadeve.
Na ločeni seji zbora krajevnih skupnosti, ki bo takoj po skupni seji, pa bodo razpravljali še o komunalnih delih na obniočju občine ter o združevanju in financiranju krajevnih skupnosti.
KOLODVORSKA ULICA SPET ODPRTA - Zaradi posebnih potreb pri gradnji doma JLA je bila začasno zaprta Kolodvorska ulica, ki vodi mimo pošte. Promet je potekal po Šolski ulici. Zdaj so KolodvorsKo spet odprli.
VSE DOBIS NA ČRPALKI - Na bencinski črpalki v Žlebiču ne dobiš le vsega, kar potrebuješ za avtomobile, ampak tudi ženske najlonske nogavice oziroma „žabe".
NEKAJ SMUKE - V teh zimskih dneh, ko je snega zelo malo, so smučarji le našli nekaj terenov, primernih za smučanje, in sicer pri Sodra-žici in na Travni gori. Po smučanju na skromnem snegu so se smučarji, ki so prišli tudi od drugod, lahko |)rijetno oddahnili v bližnjih gosti-
vo, saj so podobna avtomatska kegljišča precej oddaljena.
/	M. G.
VELIKO KEGLJACEV - Jože Oražem iz Prigorice je lahko zadovoljen s kegljiščem. To igrišče je vedno -polno in je treba čakati v vrsti, da lahko vržeš kakšno kroglo. Zanimanje za kegljanje je razumlji-
—	V Ribnici smo po uvedli tudi maše ob poj kar ima to dobro stran, dejo duše prej v nebesa.
—	Hkrati pa ima to stran, da konji pozimi
vojm bu, pri-
slabo med
mašo zmrzujejo pred cericviio, partijci pa se lahko zapijejo,ko čakajo na konec obreda v dcoli-ških gostilnah.
REŠETQ

*HE0
★★ - 13. marca 1975
Stran uredil: J02E PRIMC
DOLENJSKI LIST
19
doremi natv
i. ^ nedeljo, 2. marca, so člani vo-n^e skuP'ne DOREMI iz Kočevja p .P^i na RTV Ljubljana v oddaji aPlavz. Istega dne so pevke tega . vstopile tudi v Sloven-zna u°vnj'cah> kjer je bilo srečanje . anih ženskih glasbenih ansamblov D yse Slovenije. Mlade kočevske tom S0 Zc^° navđušile gledalce ozi-, j!a poslušalce. Nastop je bil zelo JarT^" hodila in povezovala ga je
Jana Osojnikova.
V. I.
letos drugače
bila1?	marca, dneva žena, je
tična v Ribnici letos bolj poli-kakr« manifestacija kot zabava, ortan?e s? bile običajno v delovnih ske n-Zac^ X Preteklih letih. Žen-iiagr 'so dobile letos nič denarnih skml?' pa^ Pa so jih po proslavi le ^no pogostih.
DROBNE IZ KOČEVJA
. m0ZtoSHEDFNA MESTA - Avto-ključar^0 Kočevje je letos za-t- v0zrij|c, drugi tečaj za bodoče fi kot lan'- ^ tos je prijav veliko več i!) ^5 Zasedena so že mesta po aprilu t'1 ov za tečaj v marcu in ^lo«ir,er de^no tudi za maj. Lani je skupno 9 tečajev.
^NSKO LETO - Generalna
m 4u
i $as?bf'Pa Pruženih narodov jc raz-,o leto ,® 1915 za „Mednarodno
, j nsk'. Ob tej priložnosti bo *
-.Su).
1 ' k odgovarja
*£ stno *me^ P1^ pnprav-^^dir n-Utek sPorazuma o šti-
• ^68 an^u' m s*0®1, že leta
^nii^ndar smo ^ hkrati *W«li smo S3 podpisali, in I *ie letos.
KOČEVSKE MflUGE ^ KOČE^E N0UI6E ^ KOČEVSKE NOVK#-K- KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVl^

Letos doseči republiško povprečje
Načrt je pogumen, vendar je uresničljiv, če bomo vsi odgovorno, prizadevno in pametno delajo
2A PO:
Na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje so sprejeli tudi izhodišča za razvoj občine letos, ki med drugim predvidevajo, da bo letos narodni dohodek na prebivalca v občini dosegel republiško povprečje. To bo uresničeno, če bo znašal stvarni porast družbenega proizvoda 6,6 do 7,2 odstotka, in sicer v industriji okoli 8 o^totkov, v kmetijstvu 2,5 odstotka in v gradbeništvu 9 do 10 odstotkov. To pa pomeni, da bi moral povprečni nominalni (po tekočih cenah) družbeni proizvod porasti za 34 do 36 odstotkov.
Tudi Kočevski tisk je med tistimi deloVhimi organizacijami, ki bodo imele letos nadpovprečen porast družbenega proizvoda. V kratkem se bo začela proizvodnja tudi v novi proizvodni dvorani, ki sojo dogradili letos, (poto: Jure Podržaj)
Večji porast družbenega proizvoda od načrtovanega povprečja bo moral biti v ITAS, LIK, tiskarni „Kočevski tisk", Trikonu, Avtu, Opremi, Kovinarju, Uslugi in Zidaiju.
Načrtovani uspehi bodo predvidoma doseženi s za 3 odstotke več zaposlenimi in porastom stvarne produktivnosti dela vsaj za 3,5 odstotka. Ta načrt gospodarske rasti je dokaj zahteven, vendar uresničljiv-, ker bodo vključene v proizvodnjo nekatere nove zmogljivosti, razen tega pa je treba izkoristiti
Novo vodstvo konference SZDL
Novi predsednil< je Nace Karničnilc, sekretar pa Peter Šobar - Sprejeti osnovni dokumenti za novo oblikovanje Socialistične zveze
s statutarnim sklepom o sestavi občinske konference SZDL so določili, da šteje 60 delegatov; od tega bodo izvolile krajevne organizacije SZDL 24 delegatov, občinske organizacije ZK, Zveze sindikatov, ZSM in ZZB NOV 20 (vsaka po 5
Na zadnji seji občinske konference SZDL Kočevje 5. marca so razpravljali o delu SZDL po volitvah, sprejeli pravila občinske konference, razpravljali o organiziranosti S2X>L v občini v vojnih razmerah, razpravljali o volitvah krajevnih konferenc SZDL, sprejeli delovni program konference za letos, razpravljali in sklepali pa so §e o nekaterih drugih zadevah. Razen tega so izvolili za novega predsednika občinske konference SZDL Načeta Kamičnika, za sekretarja pa Petra Šobarja.
Razen tega so na lastno željo razrešili dolžnosti predsednika občinske konference SZDL Janeza Merhaija, ki je kot direktor Avta preobremenjen z delom, na njegovo mesto pa so izvolili Načeta Karničnika, dosedanjega sekretarja občinske konference SZDL. Za sekretaija l.onference so izvolili Petra Sobarja, direktorja delavske univerze Kočevje. Novi predsednik bo delo v SZDL opravljal poklicno, sekretar pa vsaj začasno nepoklicno.
Med razpravo o delovnem programu za letos so ugotovili,
da je preveč načelen, saj v njem niso določeni niti roki izvršitve posameznih nalog niti kdo jih bo izvršil. Do te pomanjkljivosti je prišlo zato, ker SZDL še ni oblikovana po novih načelih in predpisih. Zato so sklenili, da bodo o programu najprej razpravljale še krajevne organizacije SZDL, nakar ga bodo dopolnili in takrat določili tudi roke in nosilce za izvajanje posameznih nalog iz programa. Program daje poseben poudarek tudi razvoju podeželjvv, vračanju zdomcev in zaposlovanju.
delegatov), ostale občinske organizacije in društva pa skupno 16 delegatov. Predsedstvo občinske konference bo štelo 30 članov. Sprejeli so tudi sklep o sestavi krajevnih konferenc SZDL. Vse te dokumente je bilo treba sprejeti tudi zato, da bo lahko brez zastojev potekalo oblikovanje krajevnih konferenc SZDL.
J. P.
Značka
tri filme na festival
Kočevski filmar France Brus, ki že vrsto let dela in vodi Foto kino klub na osnovni šoli Kočevje, se bo desetega festivala 8 milimetrskega amaterskega filma Jugoslavije udeležil kar s tremi filmi: „Kipar", „8. marec- dan žena" in „Cemu? ". Slednji filip je prejel že vrsto priznanj in nagrad. Festival bo od 21. do 23. marca v Novem Sadu, prireja
pa ga Kino zveza Jugoslavije. y j
ples za šolarje
Člani Zveze socialistične mladine na osnovni šoli Kočevje so že na prvi konferenci ob pričetku leta predlagali, naj bi jim vodstvo šole in mentoiji omogočili organizacijo plesnih vaj. Ravnateljstvo šole je želji mladincev oziroma učencev osmih razredov ugodilo. Plesne vaje so se pričele 11. februarja v avli šole. Takih vaj bo desiet zapored in sicer vsak torek po dve uri in pol.
Učenci in njihovi starši so zdaj zadovoljni. K plesnim vajam seje prijavilo nad sto učencev, čeprav menijo, da je prispevek 70 din malo previsok. Uči jih plesni učitelj Anton Arko iz Ljubljane. Razen klasičnih plesov se mladi na vajah uče še lepega vedenja ter pravilnih odnosov med mladinci in mladinkami na plesu.
zanimanje za folkloro
v telovadnici stare osnovne šole Kočevje je dobila prostor za vaje folklorna skupina mladih, ki jo uči in vodi požrtvovalni delavec Cveto Križ. Vodi jo dvakrat na teden. Število članov skupine je naraslo že na 55, še vedno pa se prijavljajo in prihajajo k vajam novi mladinci. Zaradi številčnosti bo moral skupino deliti. Take, ki že nekaj znajo in hitreje dojemajo, bo učil v eni, ostale pa v drugi skupini. Pri ZKPO Kočevje so sklenili, da bodo Križu pomagali tako, da ga bodo čimprej poslali na seminar za folklorne plese v Ljubljano. Tako bo lahko nudil mladini še več in jo več ter bolje naučil.
V. 1.
V Kočevju je prišla v obtok še značka Kegljaškega kluba. Na njej jc prikazan medvedek, ki vneto keglja. Značko prodajajo po 10 din.
Zbiranje značk je v Kočevju že nalezljivo. Zbira jih staro in mlado, otroci in očetje, pa tudi mamice. Značk jc veliko vrst po namenu iz-dajt in po izdelavi, saj jih izdajajo klubi, podjetja, društva, potem pa so še priložnostne, častne in druge, ki jih ne moreš kupiti, kakor tudi ne plaket, odlikovanj in medalj.
Vendar zbiranje značk še ni urejeno, pa tudi promčt z njimi ne. Za visoke denarje prodajajo včasih celo take, ki so jih pri podjetjih dobili brezplačno kot reklamo. Urejeno, načrtno zbiranje je lahko tudi koristno in poučno, kot jc na primer že zbiranje znamk. Zbiralci spoznavajo svet, znamenite može, rastline, živali in drugo.
Navedem naj primer, kako je zbiranje znamk laliko tudi koristno. V Katalogu cen poštnih znamk Jugoslavije beremo, da je izšla julija 1953 znamka za 38. medn;u-odni esperantski kongres v Zagrebu za zračno pošto v nominalni vrednosti 300 din • (s(arili). Znamka je bila vzeta iz prometa 31. decembra 1954. Od tedaj je pričela hitro dobivati vrednost. Cena te znamke je sedaj že 3.000 din (novih) in še jo težko dobiš. Težko si zamišljamo, da bi kateri znak, kijih že sedaj drago plačujejo, v tako kratkem času pridobil tolikšno vrednost.
Pametno bi bilo, da bi ustanovili v Kočevju društvo značkarjev, ki bi organiziralo redne zamenjalne dneve in strokovni študij značk. Društvo bi poiskalo zveze z ostalimi znač-karji širom po Sloveniji. Skratka: potrebnih bi bilo nekaj ljudi, ki bi pridobivali občane za pravilno zbiranje značk.
ANDREJ ARKO
(
Prvič odlično, drugič pa slabše
V prvem krogu za Kozjansko 841.600 din, v drugem pa le 208.347 din
Solidarnostna akcija za odpravo posledic potresa na Kozjanskem je v kočevski občini v prvem krogu zelo lepo uspela, v drugem pa slabše. Gospodarstvo, ki naj bi v vsakem krogu prispevalo po 571.000 din, je zbralo v prvem krogu kar 602.187,50 din, v drugem pa le 111.134,75 din. Negospodarstvo pa je od predvidenih 61.262 din v vsakem krogu prispevalo v prvem krogu
51.364,90 din, v drugem pa 38.875,55 din. Akcija še ni končana.
Tako informacijo je dal us-klajevalni odbor pri občinski konferenci SZDL na seji občinske skupščine 26. februarja, podatki nakazane pomoči pa so bili takrat zbrani le do 14. februarja. To pomeni, da seje do konca februarja oziroma do danes zbralo te pomoči verjetno že precej več.: Že v informa-
tudi rezerve za bolj gospodarno poslovanje, ki so še povsod, i
Izhodišča podrobneje obravnavajo še druga gospodarska in negospodarska področja dela oziroma dejavnosti. V zboru krajevnih skupnosti so med obravnavanjem izhodišč opozorili predvsem na tisto, kar zadeva občane oziroma krajevne skupnosti. Tako so opozorili, da je treba pospešiti samoupravno sporazumevanje o združevanju sredstev za razvoj podeželja
prispevek za ženske
Delovna skupnost krajevne skupnosti Kočevje-mesto se je odpovedala izletu kolektiva in je tako privarčevanih 5.000 din namenila za job-daritev žena za 8. marec. Ta denar pa so namensko določili za obdaritev žena na območju krajevne sku^ nosti Kočevje, ki so stare nad 80 let, in za obdaritev delegatk krajevne skupnosti oziroma članic drugih organov KS. Skupno je bilo tako obdarjenih okoli 40 žena, ki se zahvaljujejo kolektivu krajevne skupnosti za izkazano pozornost in odrekanje.
oziroma za financiranje krajevnih skupnosti. Pripraviti je treba tudi poseben program razvoja podeželja, v katerega naj bo vključen tudi razvoj trgovine, gostinstva in obrti na podeželju. Razen tega je treba izdelati program razvoja turizma, gostinstva, trgovine in obrti za vso občino in ločeno za mesto. Še posebno pa je treba najti rešitev za dodeljevanje stanovanj tistim kadrom, ki so občini nujno potrebni, a posamezna de-
volitve in imenovanja
Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji sprejela več sklepov o imenovanjih. V iniciativni odbor za ustanovitev občinske raziskovalne skupnosti so bili imenovani Ivan Klun iz ITAS za predsednika, za člane pa še inženirji Niko Marentič, Janez Žlindra, Alenka Masterl, Stane Adamič in Dušan Oražem, v svet osnovne šole pa Marija Aupič in Franc Dovč. Izglasovan je bil tudi sklep, naj še Miloš Mitič imenuje za načelnika UJV Ljubljana.
sodnika združenega dela
Za sodnika sodišča združenega dela, ki bo delalo za ljubljansko območje, sta bila iz pbčine Kočevje imenovana Božo Resinovič, star 40 let, zaposlen kot sekretar pri OZD „Gozdarstvo" Združenega KGP Kočevje, in Franc Ahac, star 37 let, prodajni referent v ITAS.
i
Matija Glad z nekaterimi svojimi lesenimi kipi, ki jih bo razstavil skupaj z lutkami letos v kočevskem Likovnem salonu.
Glad v Likovnem salonu
Znani kočevski izdelovalec lutk bo razstavil svoje lutke in lesene kipe
ciji SZDL pa je navedeno, da pregled vplačil ni popoln tudi zato, ker so nekateri nakazali prispevke na nepravi žiro račun.
Iz občine Kočevje je odšla v krajevno skupnost Tinsko tudi posebna gradbena skupina SGP Zidar iz Kočevja, ki popravlja poškodovane zgradbe; tjikih je kar 96. Za njihovo popravilo bi bilo potrebnih okoli 8,320.000 din.
J. PRIMC
Kaže, da bomo v kratkem, verjetno že maja, videli v Likovnem salonu v Kočevju tudi dela našega znanega lutkarja ter izdelovalca lutk in kipov iz lesa, domačina Matijo Glada.
,,V svojem življenju sem izrezljal okoli 80 lutk, vendar ne bom vseh pokazal na razstavi," je povedal Matija Glad in dodal, da bo razstavil serijo marionet za ,,Čarobne gosli" (7 ali 8 lutk), okoli 15 ročnih lutk, ostalo pa bo izpopolnil s kipi.
Matija Glad je izrezljal za razstavo kipe, ki predstavljajo pastirje, delavce, muzikante, pa tudi kmečki upor, partizane in drugo. Za kiparjenje se jc odločil tudi zato, ker ga je znani slovenski akademski kipar Stane Jarm že dolgo nagovarjal, naj nc izdeluje Ic lutk, ampak tudi prave kipe. Stane Jarm je vsekakor znaj dobro svetovati ,,naivnemu" Matiji Gladu, saj je tudi sam ustvaril najpomembnejša svoja dela ^ .osu.
Dela Matije Glada lahko pričakujemo v Likovnem salonu kmalu po 10. maju. Med razstavo bodo vsak dan v Likovnem salonu za najmlajše brezplačne lutkovne predstave. To bo nwjlepše darilo našim najmlajšim v mesecu mladosti.
J. PRIMC
Moški
in
ženske
d|
20
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: J02E PRIMC
št. 11 (1338)-J3J^
lovna skupnost ne zbere^/
denarja za gradnjo ^ (na primer javno toz. ^'pd-stvo, državna uprava i j. na rešitev je združev J stev manjših delovni treban2ju cij, razen tega Pa, b° do ^ še druge rešitve, ker ^ strokovni kadri Še nap J A tja, kjer bodo dobdi » 'P nja.	J.EL
Na
konference	i
je bila živahna razp stJf statutarnem s^ePu,.ffatov1 in delegiranju delega^ ( občinsko konferenc < ; Nekateri so namre . ^ „wj bi poleg! tov zapisali, da 12 • k 5-člansko delegaC1J -:a z) ferenca oziroma s j, družbeno aktivnost , Razprava, v katen ^
četku socielOVJtavil' moški, je že pO!*^ ostrino problem ^ nasprotje moški - . jtaH nekdo pa je omenilcel : mladi.
Vendar so poj«*.1"j vUno ugotovil, m0iW-pomembno, ce v $ ženska, če si sta ^ ^ pač pa to, za kaj ^.j. maš in kako de ^^
da so v vsakem org^^
merno zastopanl jar naj' ske in mladina,v ve£ / ( razmerje ne bo P j^iK .
to". V vodstvarutre^
liti moških, žen .sOp0$.. (
ne, ampak ljudi. ^ ni, dobri delaV^s0jati J|
najpametneje ra/ J .jgdjU
potrdila tudi P A ,
sekcije za d« t0 0tl ! nost žensk, ki J j. i zaključila z bese z n ske delamo s^°
škimi v vseh 0 ^ ^' . Danes skoraj m 3/ ženskili Pr0plel n;e fLI je tudi prizadel pO^J
celodnevno šol arfli°J| vprašanja tako s bjl0^ I
kot žensk. Ce d neeH ] če, bi bile žens^ 1 pravne.'' 1 JjVMj I
nacrti fafl
cesta, lcpe naC rtn& iflfci Predvsem 'ščtjp P1obrat J<; njih odprl kakst $0i mu KCiP Kočevje P t0|cU.*4 li, naj bi hlcv tistemu, ki bi ga orgaHlZ j0^ urediti in v "Jcm xrtu 'f1 lo''U vodni obrat. V n :c i^"..yr 1 njo bencinsko
ga naj bi tudi P<- ^gfl
__. A
V kočevski občini so ponekod bolj, drugod manjj Sj? ^
letošnji dan žena'. V kočevski sirarni so izkoris > pr3 * četrtek, ker takrat zaradi pomanjkanja mleka ni (Foto: J. Prime)
KLOVNA ENOTA NOVO MESTO
objavlja prosto delovno mesto
^NJAP^,Ka ZA ŽIVLJENJSKA ZAVARO-^JAza zastop Kočevje.
POGOJI;
seli?"*! osnovnošolska izobrazba ter sposobnost in ve-
-obl ! SStrankami'
^eneprj" '°mesečna Poskusna doba.
nai kandidat"VG v.^9^32''' 0 izpolnjevanju razpisnih pogojev 9amesta na nas°S'^° V ^ C'n8^ 130 °^av' Proste9a delovne-^avarovalnica ^a\/a
tr924,zozn l. ~ P°s'ovna enota Novo mesto, Glavni >	a „Odbor za medsebojna razmerja.'
ZDOMCI!
Slovensko kulturno umetniško društvo TRIGLAV
7000 Stuttgart 1 Filderstrasse 1 br Deutschiand
PROSTA DELOVNA MESTA!
Komisija za medsebojna razmerja pri „METALNI"
TOZD TLK KRMELJ
>
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1.	vodja m0nta2e
2.	vodja skladišča
3.	2 kvelektricarja
Pogoj:
pod tč. 1: strojni tehnik s 3-letno prakso ali KV ključavničar s 5-letno prakso na zahtevanem delovnem mestu;
pod tč. 2: strojni tehnik s 3-letno prakso ali ekonomski tehnik s 3-letno prakso na zahtevanem ali podobnem delovnem mestu;
pod tč. 3: KV električar.
Osebni dohodek po pravilhiku o delitvi OD Metalne Maribor. NASTOP SLUŽBE TAKOJ.
Prijave sprejema Komisija za medsebojna razmerja Metalne Krmelj — 68296 Krmelj
PROSTO DELOVNO MESTO!
Trgovsko in proizvodno podjetje
PETROL
Ljubljana
poslovna enota Brežice
razglaša prosto delovno mesto
PRODAJALCA NA BENCINSKEM SERVISU MOKRONOG in prosto delovno mesto PRODAJALCA NA BENCINSKEM SERVISU TREBNJE I.
Pogoji: končana osemletka, odslužen vojaški rok, prednost imajo trgovski delavci, poskusno delo traja tri mesece. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v roku 10 dni po dnevu objave.tega razglasa navedeni poslovni enoti.
Prenosni transformator za varjenje
TBH 140 BANTAM
je izredno primeren za varjenje~kosov lahke pločevine ali za njeno obdelavo. Tehta le -20 kg, priročen je torej za dela v delavnici ali na terenu. Z njim lahko varimo mehko jeklo, nerjaveča jekla ali jekla, ki so odporna proti kislinam.
žiiiižSiižiiiis

Transformator za električno valjenje TBH 400
v moderni izvedbi ima izredne sposobnosti varilnega aparata. Zaradi vrhunca praktičnosti so pogonski stroški majhni. Dobite ga v različnih izvedbah — glede na zmogljivost kot tudi na načine upravljanja. Možna je uporaba v delavnici ali na odprtem prostoru ne oziraje se na
vremenske pogoje.'
Transformator za električno valjenje TBH 700
transtorrnator je višja oblika delovnih orodij TBH. Prilagojen je delom vseh vrst — tudi gfede na delovno okolje, delavnico in v njej za razna delovna mesta — ali za zunanja dela, pri čemer pa take ali drugačne klimatske razmere ne morejo motiti rednega dela.
Za vsa orodja TBH so na voljo prospekti z opisom
konstrukcij, različnosti izvedb in z najnatančnejšimi strokovnimi pojasnili.
Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula.
P. P. BR. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 24-322
TELE-X: 25 252 YU ULJTES

IS®§
DOLENJSKI LIST
21
razpisuje -prosto delovno mesto
|^nta za splošne zadeve
^n'- ^astopajjer^0?oms'ca 9'mnazija). Poskusno delo 60 ,andidate oroci °Zen *ak?i- Osebni dohodek po pravilniku, pjevanju poaoip!110' *?.al P'smene ponudbe z dokazili c: ;?pol-\ 0, Sokolska i P°s'iei° komisiji pri Domu JLA Novo me-
swosn °dstranitev hise!	|
Int.^6 na ^arti^nli^To mest0 bo oddala rušenje stanovanj- I 9 nej se2n! •• ~ nasproti internega oddelka.
1 e ® as'J° na kraju samem dne 17. 3. 1975 ob I
*
OBVESTILO!
d'aVenSko kultur
celov!^a	vah'HTIetn'^0 društvo Triglav v Stuttgartu,
^EN"Cern° Priredit VSe r°iake 'z Baden-Wuerttemberga na 9en R'fotelja Tnn * veseloigro „TOLMUN IN KA-apri'a lcS.ckerstrasspe !,Partli'fia» ki bo v Stuttgart-Hedelfin-Oragi r • .°bl6. ur' d • T ^aststatte „Turnerheim" 20. °iaki -t \ '• Po igri bo prosta zabava s plesom. M'° vabljeni!
SKUD TRIGLAV STUTTGART veriSL	Dramska sekcija
Sekcija°	dru^tvo Triglav v Stuttgartu,
ob clane na L,,-1 VSe ljubitelje belega športa, posebno nu- ' Un v Caffe R^arski P'esf ki bo v soboto 22. 3. 1975 erschenke Leonardplatz v Reutlinge-
SKUD TRIGLAV STUTTGART I ■ yensU~ .	Smučarska sekcija
Ilf| ra^ ku'turn Ne^ne.s»°vensi;retnxiŠk°dru5t^ Triglav v Stuttgartu i 0rju v * Pr'lave otrok u te'i'ce v Baden-Wuerttembergu \ asu Počitnic 23 s'ovensko šolsko kolonijo na
SKUD TRIGLAV STUTTGART
\ VSTA DEL°VNA MESTA!
f K—
A V^a	60 *i
^ ^ a Reelekcija) C 603 ^tatuta naslednja vodilna de-
i §!§£
s^nip pra^e del in montaže
I ]K a,V,šj3 ali SrpH .
rw 5 |ete^°norriSkgJas s^'°l<oy'"3 'z°brazba lesne, organiza-v°d«lnih rioi 8' • ,et de'ovnih izkušenj, od ^al!6*'9'' Dni' predložiti °Vnih mestih' moralno politična konča',* e^ebno program razvoja
&0ri ?U; Pop°lna sredn; *J£! a. srednJ"a šola s 5 letno le^j 3.) sr6(jn-	,a a 'n 'et Prakse v računo-
^^5^jami;Z°braZba 'esne stroke 2 nekai
I Vi 9n' de'avec ta'ehunična ^°'a 'esne stroke ali viso-
$ I d°^2j|-	v lesni stroki naJmani10 let-
p y' ra^isngSf na nasU5kv°VM0Stl Poš|iite v petnajstih dneh od V Misija Tem 2f.rsko Podjetje TRELES Treb-'Temeniška pot 2, 68210 Trebnje.


tedensk^le
K
Četrtek, 13. marca — Kristina Petek, 14. marca - Matilda Sobota, 15. Marca - Klemen Nedelja, 16. marca - Herbert Ponedeljek, 17. marca Jedert Torek, 18. marca - Ciril Sreda, 19. marca - Jožef Četrtek, 20. marca — Klavdija
LUNINE MENE
13. marca ob 00.47 uri mlaj
20. marca ob 21.04 uri — prvi krajec
ČRNOMELJ: 14. 3. angleški barvni film „Nočni strah". 16. 3. ameriški barvni film ,,Človek z avtoriteto". 19. 3. ameriški barvni film ,,Suzana in Jeremij".
KOSTANJEVICA: 16. 3. francoski film „Avantura je avantura".
KRŠKO: 15. in 16. 3. ameriški barvni film „Metulji so svobodni".
19. 3. jugoslovanski barvni film „Bombaši".
MIRNA: 15. in 16." 3. „Heintje, sonce bo spet sijalo".
METLIKA: 13.*3. francoski film „Policaj". Od 14 do 16. 3. ameriški barvni film „Škandali neke Lady". Od 14. do 16. 3. francoski barvni film „Sanatorij za žene". 19. in 20. 3. nemški barvni film ,,Življenje v dvoje".
NOVO MESTO: od 14. do 16. 3. francoski barvni film „Prva zgaga". 16. 3. matineja - sovjetski barvni film „Ivan Vasiijevič menja poklic". Od 18. do 20. 3. italijanski barvni film „Prepovedani Dekameron".
RIBNICA; 15. in 16. 3. italijanski barvni film „Sartana, dolarji in menih".
SEMiC: 16. 3. italijanski barvni film „Strele strupenega pajka".
SEVNICA: 15. in 16. 3. jugoslovanski film „Fazanovo popoldne".
TREBNJE: 15. in 16. 3. angleški barvni pustolovski film „James Bond - Diamanti so večni". 19. 3. češki barvni kriminalni film „Vem, da si ubijalec".

SLUŽBO DOBI
GOSTILNA MAJDNEK Lesce pri Bledu, išče samostojno natakarico. Marija Bohinc, gostilna Majd nek, Lesce, Alpska cesta 41.
TAKOJ SPREJMEMO dekle, ki ima veselje za delo v kuhinji. Stanovanje in hrana zagotovljena, plača po dogovoru. Oglasite se v gostilni Budič, Čatež ob Savi 1, Brežice, telefon 72-069.
V SLUŽBO SPREJMEM mlado dekle za pomoč v kuhinji in gostilni. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Cilka Rekar, gostilna. Zasavska 13, Kranj (Orc-hek).
ZAPOSLIM DEKLE (lahko starejša) za vsa kuhinjska dela v gostilni. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop službe takoj. Gostilna Mlakar, Ivanka Črnivec II, p. Brezje, v
SPREJMEM v zaposlitev kvalificiranega, polkvalificiranega ali" priučenega zidarja. Stanovanje zagotovljeno. Plača po dogovoru. Peter Glazer, Nova Loka 4,68340 Črnomelj.
SLUŽBO IŠČE
SOFER B KATEGORIJE braz svojega vozila išče zaposlitev v popoldanskem času od 15. do 21. ure. Naslov v upravi lista (685/75).
STANOVANJA
NUJNO iščem sobo in kuhinjo v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (691 /75).
ENOSOBNO stanovanje s central-'nim ogrevanjem protlam. Molan, Nad mlini 42, Novo mesto.
ODDAM samcem dve opremljeni sobi s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (688/75).
NUJNO POTREBUJEMO sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Podružnica Ljubljanskega dnevnika, Nov<) mesto.
Motorna vozila
POCENI pBCKiam zastavo 750, letnik 1965. Brane Vovko, Potov vrh 26, No\fo mesto.
PRODAM Vse dele za zastavo 750. Naslov v upravi lista (692/75).
PRODAM avto austin 1300, letnik 1971. Tone Pire, Volčičeva 44, Novo mesto.
KARAMBOLIRANO SKODO, letnik 1971, prodam. Miha Baškovič, Pot na Goijancc 15, Novo mesto.
UGODNO PRODAM tovorni avto MAN špediter, dolg 6,5 m., registriran do februarja 1976. Delo preskrbljeno po pogodbi. Informacije od 17. ure dalje po telefonu 83-119, Vrhovec, Trebnje.
PRODAM osebni avto Vardburg de lux, letnik 1971 in prikolico_no-silnosti 500 kg. Dol. Kamence 27, Novo mesto.
PRODAM avto R 12, letnik 1971, v
, dobrem stanju. Marko Badovinac, Irča vas 33, Novo mesto.
UGODNO PRODAM traktor 24
KM, eno in dvobrazdni plug, vse v dobrem stanju. Jože G^perič, Biška vas 15, Mirna peč.
PRODAM karamboliran avto Fiat 750, letnik 1961. Anton Saje, Re-gerča vas 23/a, 68000 Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno škoiio 1000 MB. letnik 1969. Novo
mesto. Cesta herojev 4, I. nadstropje.
ZASTAVO 750, letnik 1969, prodam. Papež, Petrol, Črnomelj.
PRODAM traktor Lanz 25, potreben manjšega popravila, s kosilnico. Cena 18.000,00 din. Rakovec, Notranje gorice 83, Brezovica pri Ljubljani.
PRODAM tovorni "avto MAN kiper, 8-tonski, letnik 1968, 186 KS. Naslov v upravi lista (679/75).
PRODAM karamboliran NSU 1200 prinz 1969 v voznem stanju. Su-bašič, Ragovska lOa, stan. 15, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM kozolec dvojnik. Jože Papež, Dolenji Boštanj 60, 68294 Boštanj.
PRODAM ostrešje (grušt) primerno za senik, velikost 14 x ll m staro pet let. Cena ugotlna. Ogled vsako nedeljo. Rudolf Feriin, Gornji Križ 1, 68360 Žužemberk.
PRODAM 12, 13, 14 in 15 eolski gumi voz. Bule, Jurčkova pot 73, Ljubljana.
UGODNO prodam spalnico. Miha Baškovič, Pot na Gorjance 15, Novo mesto.
PRODAM pnkolico za osebni avto, kompresor za barvanje, ročno re-zilko RDS ^000 in menjalnik, prvo premo, vsa vrata za Škodo MB 1000. Bučar, Muhaber 23, Novo mesto.
UGODNO prodam pokrito vzidano ostrešje, vrata, okna, štedilnik in opeko. Ogled v petek 14. 3. 1975 ob 16. uri v Gubčevi 11, Novo mesto.
PRODAM 4000 kg sena. Marija Godler, Mali Cerovec pri Stopi-čah.
PRODAM BCS kosilnico in grablje Maraton. Franc Pucelj, Grmovlje 18, Skocjan.
PRODAM nemško ovčarko z rodov-, nikom, staro 1 leto. Dušan Poto-čar, Cesta herojev 43, Novo mesto.
PRODAM večjo količino hlevskega gnoja. Anton Kovačič, Mali vrh 4, Mirna peč.
PRODAM kompletno ozvočenje z mikrofonom in stojalom znamke , FBT 120 W. Primerno je za ansambel. Jože Maver, Dol. Nemška vas 7a, Trebnje.
PRODAM kosilnico in frezar Gundbront. Franc Cimermančič, Šentjošt 5, Stopiče.
PRODAM enostanovanjsko hišo v Anžah 3 pri Brestanici. Ogled možen ob nedeljah dopoldne.
IZDELUJEMO IN PRODAJAMO po naročilu kotle za žganjekuho v vseh izvedbah, litraže 40 do 300 htrov, po tradiciji Bakrokovaštva in kotlarstva Ivan Cernigoj, Loko-vec 45, 65270 Ajdovščina.
PRODAM leseno montažno garažo dvojček, primemo-tudi za gradbeno dejavnost. Naslov v upravi lista (681/75)."
UGODNO protiam malo rabljen kontrabas. Naslov v upravi lista (684/75).
UGODNO PRODAM ali dam v najem hišo blizu Trebnjega. Alojz Križman, Obrtniška 5, Trebnje.
POSEST
V NAJEM DAM manjše posestvo v Savinjski dolini. Ponudbe pod „LEPA LEGA".
PRODAM 11 arov kostanjevega gozda. Bojane, Muhaber 4, Novo mesto.
PRODAM stanovanjsko hišo z vrtom in gospodarskim poslopjem na Bistrici št. 3, Črnomelj. Prodam tudi vinograd v Stražnem
vrhu, na zelo lepem terenu in dostopen z vsakim prevoznim sredstvom. Vinograd meri približno 36 arov in je oddaljen od glavne ceste približno 80 m. Vse prodam po dogovoru. Ferdinand Majerle; Bistrica 3, Črnomelj.
DEKLETA, FANTJE srednjih let, s prihranki! Možen odkup 3172 m2 zemlje. Osebno se zglasite na 68274 Raki 30.
ODDAM V NAJEM posestvo, veliko 6 ha, na lepem kraju v bližini tovarn; po smrti pa ostane njegova last za preživljanje dveh ostarelih ljudi. Naslov v upravi lista (670/75). -
PRODAM kmetijo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (676/75).
PRODAM manjšo hišo z vrtom (60 arov zemlje) ob glavni cesti, pet minut do avtobusne postaje in ttgovine. Mihael Simonišek, Tre-bež 10, Artiče pri Brežicah.
PRODAM enodružinsko stanovanjsko hišo s 180 kvadratnimi metri stanovanjske površine, primerno tudi za dve družini. Garaža in 8 arov vrta. Branko Starman, Sevnica, Trg svobode 6.
PRODAM POSESTVO (16 ha): njive, travniki s sadnim drevjem, gozdovi, vinograd. Voda in elektrika v hiši, dostopno z vsakim motornim vozilom, 6 km od Sevnice na Štajerskem. Možna strojna obdelava; prodam tudi inventar ali kmetijsko mehanizacijo, traktor, 3 prikolice, gumi voz, kosilnico, puhalnik, motorno žago, električni pastir, motorno škropilnico, žitni mlin in več drobnega orodja, sode, skrinje. Vseljivo takoj. Ivan Krajne, Kumen, Sevni-
KUPIM
KUPIM konjski obračalnik. Ponudniki naj se javijo na naslov: Anton Rožman, Gornji Lenart 54, 68250 Brežice.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! Ženin jn pevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 otlst. popusta.
lltMMtOSa
DRAGEMU očetu JOŽETU POVSETU iz Dobovega pri Otočcu želijo za dvojni življenjski praznik — 70. porrtlad in god — vse lepo in mnogo zdravih let sinova Jože in Vinko z družinama, hčerki Mimi in Slavka z družinama ter sinova Božo in Ivan.
MIHELCI HUDELJA iz Vinice iskreno čestitajo za dvajseto pomlad in ji žele dober učni uspeh ter zdravje in da bi seji izpolnilo, kar si sama najbolj želi, vsi njeni dojnači.
DRAGEMU vnuku TONIJU VIDMARJU iz Regerče vasi za njegov 26. rojstni dan veliko zdravja in še mnogo let ter da se mu izpolni vse, kar si najbolj želi! Stari ata in stara mama.

MATIJA KONDA, Gor. Suhadol 19, Brusnice, prepovedujem hojo ali delanje kaJcršnekoli druge škode po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
FRANC NOVINC, V^l. Lipovec 22, Dvor, prepovedujem vožnjo po mojem vrtu, pašo kokoši in de-
- lanje kakršnekoli druge škode. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom scKlno preganjal.
METOD VAVPIC, Sela 6, Otočec, prepovedujem pašo kokoši in delanje škode po mojem vinogradu v Pe činah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
MARIJA KRALJ, Dolž 63, Stopiče, prepovedujem vožnjo in hojo po moji parceli v Ravnah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
KLUB ZA KONJSKI SPORT Šentjernej prepoveduje vožnjo po hipodromu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali.
ZARADI neprištevnosti našega očeta ANTONA NEMANICA, Krvav-čji vrh 5, Semič, nismo plačniki dolgov in prepovedujemo vsakršno izkoriščanje našega posestva, sekanje gozdov in podobno. OTROCI!
PTOBVESTIIAI
DRUŠTVO UPOKOJENCEV Stra-ža-Toplice vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo dne 16. marca 1975 ob 9. uri v domu SVOBO-
DE v Straži. Prosimo, da se zbora udeležite v čim večjem številu. ODBOR DU.
ONPZ ,,Bohor"-Sevnica! Proizvajamo univerzalne „STATIK NOSILCE" v različnih dolžinah do 5 m. Nosilci so lahki za transport in montažo; velika nosilnost, nenadomestljivi pri izdelavi opečnih stropov in betonskih plošč, ugodna cena. Rok dobave 20 dni. Naročila sprejema „BOHOR"-Sevnica, telefon 74-360.
VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene stranke, da smo sezonsko znižali cene enodnevnih piščancev, bele težke brojlerje na 4,50 din, rjave srednje težke nesnice na 4,00 din. Piščance dobite tudi brez predhodnega naročila vsak torek zvečer od 16. do 21. ure, vsako sredo zjutraj od 6. do 9. ure in vsak petek popoldne od 16. do 21. ure. Se priporoča MIJO GUNJILAC, VALILNICA, 68281 SENOVO.
nudim vse vrste rolet, ža-luzije, platnene zavese vseh barv. izvrsim vsa popravila, spadajoča v to stroko. kratki dobavni roki, cene solidne.
naroČila prevzemata
radi bogo, žabja vas 15, novo mesto, in ignac prijatelj, kvedrova 8,
krSko.

Ob nepričakovani izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
ALBINE GORENC
iz Dobravice 24 pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji ilarovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu IMV Novo mesto za podaijene vence ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Pavla z družino, sinovi Albin, Tone in Jože z družinami ter France z ženo in drugo sorodstvo
Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
J02E ŠETINC
iz Vel. Lahinje v Beli krajini
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znantem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izreku sožalje. Iskrena hvala ZB Bu-toraj in Ribiški družini Črnomelj za podarjene vence in ganljiv govor. Posebna zahvala zdravnikom in osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, zdravnikom zdravstvenega doma Črnomelj za lajšanje hudih bolečin. Prav lepa hvala družini Svajger za vso pomoč in sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Katarina, sin Peter z ženo, sin Stanko ter hčerki Nika in Albinca z družinama, sestra Tončka in drugo sorodstvo
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ata in stari ata
JANEZ KIRN
s Pangrč grma 6
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so priskočili na pomoč, nam kakorkoli pomagali v teh trenutkih in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se DU Gabije za prapor, župniku za obred in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin France, hčerki Micka in Francka z družinami in drugo sorodstvo
Ob smrti na.še mame in stare mame
ANE SAJE
Če mše 7, Mirna peč
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence ali kakorkoli drugače pomagali. Se posebej "se žahvaljuje-mo duliovništvu za opravljen obred ter vsem vaščanom za nesebično pomoč, posebno Domitrovičevim in Plantanovim. Srčna hvala vsem.
Žalujoči: sin Tone in Jožko, hčerke Ani, Rezka in Lojzka z družinami ter vnuki
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
ANE GERDOVIČ
iz Krške vasi
fti
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem. stvenemu osebju bolnice in zdravstvenega doma borcev N(pV Krška vas, pevskemu zboru Krška vas, zlasu lektivom in delavcem PTT podjetja Novo mesto, ki so j velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Žalujoča sinova Eajko in Albert z družinama
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
HELENE LEVAK
iz Pišec
in
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem s' za izraženo soždje ter za podarjeno cvetje in	gn,u do"?
zahvaljujemo kolektivom Agrarie Brežice, Zdravstven Krško, Novotgksu Novo mesto ter Gozdnemu go^P,. gaiilji'' ce. Iskreno se zahvaljujemo tudi častiti duhovščini .5^1^ slovo od doma ter ob odprtem grobu, kakor ^0 P®"'" nosti in Zvezi borcev Pišece. Hvala vsem za vso izka^
ter za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči otroci z družinami
ZAHVALA
I
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, sestre in tašče
stare

MARIJE VIDMAR
z Blance
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelj p^jseL cem, darovalcem vencev in cvetja ter za izrečeno soz v zahvalo dobrim sosedam Fakinovim, Verici Kočner, govornikoma Dušanu Virantu in Sjni°"pianca ganljivi govor. Iskrena hvala gasilskemu društvu pi spremstvo, pevskemu društvu Brestanica za žalostinK^ za opravljeni obred. Se enkrat vsem, ki ste	^^0
dneh v pomoč in tolažbo in ste pokojnico spremili v številu na njeni zadnji poti, najlepša hvala.	, ^
Žalujoči: hčerki Pepca in Milka z družin^' Malka in brat Janez
DOLENJSKI
22EEBEE01
St. 11 (133«t:
ZAHVALA
prab^"'
Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne mame, babice> in tašče	:J j/A
FRANČIŠKE LAVRlC*
iz Žužemberka 65	sjcupn^
se iskreno zahvaljujemo organizaciji ZB, ^aje|^
drugim družbenopolitičnim organizacijam v -~^ovec sebna zahvala tovarišem Milanu Šenici, Veri'ver' cU Ja1^ Šenica za pomoč pri organizaciji pogreba, tov. r ^o5®|« mladinki Ljubici Zalašček za poslovilna govora, uce ^
šole in pevskemu zboru Žužemberk ter godbenik^ polj mesta, kolektivu Doma počitka v Metliki za ^vjktort''.^^ valno skrb in nego. Posebno se zahvaljujemo sestri o fOK/f nernu osebju in sostanovalkam za humano vseS^a tc na111 ISjj^ času njene hude bolezni. Prav lepa hvala vsem, K1 oSp^ j koli izrekli sožalje, poklonili pokojni cvetje in J° " j,i| zadnji poti.	U&°l J
Žalujoči: hčerka Anica z možem, sinova ^
Rajko in vnuki: Ida, Darinka, Franci, Jure Damjanco ter drugo sorodstvo	_	J
Novo mesto, Ljubljana, Hinje, Žužen^^^^
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJS^®^ mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konter^, žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo	.f,
Sevnica in Trebnje.	.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni nik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Miw ]ofyA. J Pezelj, Jože Prime, Jože Splichal (urednik priloge ^'tef Ivan Zoran in Alfred Zeleznik. Oblikovalec priloge r .^3.
IZDAJATELJSKI SVET jc družbeni organ upra -rt nik: Franc Bukovinsky.	- jjn A
fZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka -jjčSl ptfj ročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 d! ' oz-, „i * - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolaije peviifl .j ustrezna druga valuta v tej vrednosti) " 52100-620-107-32002-009-8-9	. , ctf
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din» „ \7v.P. t strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji stran' 10 J A mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja "e druge oglase in oglase v barvi velja do preklica ( ■ tfr 1975 - Po mnenju sekretariata za informacije IS ne|jfl' od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje	CVl
prometa proizvodov.	,	j
TEKOCl RAČUN pri podružnici SDK \	\
52100-601-10558 - Naslov uredništva in uPran. (0^
mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telei° fosOP^Ir Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo	J
filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto	/
tisk: Ljudska pravica Ljubljana.	.	^ /
M
RADIO LJUBLJANA
tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Stana Hočevar: Siva hišna goba ali solzivka. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam . .. 15.45 „Vrtiljak". 18.05 V torek nasvidenje! 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 19. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Ljubo Bračič: Nevarni škodljivci v breskovih nasadih. 12,40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45. „Loto vrtiljak". 18.05 Naši razgovori. 19.40 Minute z
ansamblom Atija Sossa. 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno.
Četrtek, 20. marca: 8.10
Glasbena »matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Milan Hafner: Kakovost odkupljenega mleka je treba še izboljšati. 13.30 Priporočajo vam . .. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Jezikovni pogovori — prof. Franc Jakopin. 19.40 Minute z ansamblom Latinos. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 16. marca: - 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 11.00 po domače z ansambloiti Borisa Kovačiča - 11.15 Pisateljica Zofka Kvedrova - bojevnica za ženske pravice - 11.30 minute z oktetom Boštanjski fantje - 11.45 naš razgovor - 12.00 za vsakogar nekaj
-	12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev -14.30 zaključek programa
SREDA, 19. marca: - 16.00 poročila — 16.10 reklame, oglasi in obvestila — 16.30 po domače z ansamblom Alojza Gmjaka - 16.45 kotiček za šoferje - 16.55 disco klub brez imena - 17.30 poznamo mojstre resne glasbe? (Schumann, Liszt) - 18.00 zaključek programa
SOBOTA, 22. marca: - 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 pet minut z^... - 16.20 EPP I. del -16.30 poročila - 16.35 EPP II. del
-	16.45 mini anketa — 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo.
pesmi m napevov. melodije.
21.40 Lepe
TELEVIZIJSKI SPORED
Kimroimsii
porodnišnice;««®
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Radakovič iz Dolnje Straže -Dušana, Marija Babič iz Metlike -Sašo, Frančiška Simončič iz Brezovice - Zlata, Jožica Mikulanc iz Krškega - Natašo, Terezija Grum iz Gornjega Ajdovca - Antona, Ana Stukelj s Trebnjega vrha - Jožeta; Nada Zoreč iz Jankovičev - Natašo, Zora Može iz Dvora - Iztoka, Sonja Horvat iz Podturna - Sabino, Fani Jerič iz Tomažje vasi — Roberta, Marija Božič iz Ivandola - Anico, Antonija Jaklič iz Križevske vasi -Andrejo, Terezija Pegam iz Metlike
-	Janjo, Marija Zore iz Zagorice -Tatjano, Mira Blažina iz Durlincev -deklico, Marija Pire iz Kalce Nakla
-	dečka, Slavka Radovan iz Gornje Stare vasi - dečka, Jožica Nose iz Gabrja - deklico, Olga Barič iz Stare Lipe - deklico, Marija Krevs iz Velikega kala - dečka, Marija Šegina iz Črnomlja - deklico in Marija Jarc iz Dobrniča - deklico -ČESTITAMO!
PETEK, 14. marca: 8.10 TV v šoli (Zg). 10.50 Angleščina (do 11.25) (Bgd). 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 15.30) (Zg). 15.50 Smučarski poleti — barvni posnetek iz Kulma (Lj). 17.20 Morda vas zanima: Branka Jurca (Lj). 18.00 Obzornik (Lj). 18.15 Slovenski ročk 75 (Lj). 18.45 Mozaik (Lj). 18.50 0 mladi generaciji (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski	notranjepolitični
komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Butterfield 8 - barvni film (Lj). 21.50 TV kažipot (Lj). 22.10 TV dnevnik (Lj).
SOBOTA, 15. marca: 9.30 TV v šoli (Bgd). 10.35 TV v šoli (Zg). 12.00 Kulm: Smučarski poleti, barvni prenos (do pribl. 14.30) (EVR). 16.15 Graham Hill - barvna oddaja (Lj). 17.10 Obzornik (Lj). 17.25 Nogomet Celik : Željezničar —, prenos (Sa, Lj), v odmoru Propagandna oddaja. 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.00 Gledališče v hiši (Bgd). 20.30 Moda

Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: dr. Jure Cepudcr in Jože Kos, člana Splošne bolnice Novo mesto; Matjaž Šinkovec, član Novomontaže Novo mesto; Dominik Kren, Nikola Sašek, Matija Golob, Zofija Klemenčič, Jelka Nilič, Andrija Budosavljevič in Zvone Pungartnik, člani Krke — tovarne zdravil Novo mesto; Ivan Kocjančič, Marija Klemenčič^ Jože Rozman, Jože Kavšek, Slavko Dravinc, Viktor Avsec, Ivan Zunič, Rudi Redek, Anica Cesar, Marjeta Turk, Anton Kramar, Martin Brudar, Rezka Avsec, Lojzka Rapuš, Marjan Mlakar, Jože Pavlin, Slavko Cečelič,. Alojz Blažič, Srečko Kotnik in Anica Ban, člani Novoteksa Novo mesto; Vinko Gorše, Majda Glavan, Marija Golob, Pavle Tisovic, Dominik Avguštin, člani Novolesa Straža; Ivan Božič, Milan Goršin, Anton Pavlič in Franc Zupančič, člani IMV Novo mesto; Marta Mišura in Mihaela Kobe, članici Laboda Novo mesto; Ivan Zoran, član Komunalnega podjetja Novo mesto; Alojz Hribar in Franc Rapuš, člana Novograda Novo mesto; Jože Žagar, delavec iz Smihela; Ma^an Klobučar, delavec iz Stranske vasi; Franc Avguštin, član Vojne pošte Novo mesto; Matija Počrvina, član Dominvesta Novo mesto; Stane Cimprič, član Pionirja Novo mesto; Marjan Kmet, član Iskre Novo mesto; Alojz Novak, električar iz Novega mesta; Stane Kraševec, član Hmeljnika Novo mesto; Ivan Klemenčič, kmet iz Ždinje vasi; Stanislav Bencik in Rafael Majcen, člana Zavoda za požarno varnost Novo mesto; Ana Ogrinc, gospodinja iz Sniolenje vasi; Bogdan Adamič, član Skupščine občine Novo mesto; Angela Krošelj, gospodinja iz Velikega Slatnika; Anton Goršin, zidar iz Velikega Slatnika; Leopold Srebrnjak, kmet iz Velikega Slatnika; Martin Rukše, upokojenec iz Brusnic.
za vas, barvna oddaja (Lj). 20.45 Misli, lahkokrile spremljevalke, barvna serija Človek brez meja (Lj). 21.15 Barvna propagandna oddaja (Lj). 21.20 Casablanca - film (LJ)." 23.00 TV dnevnik (Lj).
NEDELJA, 16. marca: 9.25 Poročila (Lj). 9.30 Svet v vojni -serijski dokumentarni film (Lj). 10.20 Otroška matineja: Viking Viki, Nikogar ni doma. Avtomobil skozi kamero (Lj). 11.10 Mozaik (Lj). 11.15 Kmetijska oddaja (Zg). 12.00 Kulm: Smučarski poleti, barvni prenos (do 14.30/15.00) (EVR). Nedeljsko popoldne: Veseli tobogan: Grosuplje, Morda vas zanima: Branka Jurca, Poročila, Moda za vas, barvna oddaja. 16.40 Košarka Crvena zvezda : Zadar, prenos, v odmoru Propagandna oddaja (Bgd, Lj). 18.15 Nogomet Hajduk : Dinamo, prenos (Zg, Lj), v odmoru Cikcak. 20.00 TV dnevnik (Lj). 20.20 Tedenski gospodarski komentar (Lj). 20.25 3-2-1 (Li). 20.35 Odpisani, TV nadaljevanka (Bgd). 21.25 Kitajska dokumentarna oddaja (Lj). 21.55 Športni pregled (JRT), 22.30 TV dnevnik (Lj).
PONEDELJEK, 17. marca: 8.10 TV v šoU (Zg). 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bgd). 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg). 15.35 TV v šoli (do 16.05) (Bgd). 16.35 MadžarskiTVD (Pohoij^ Plešivec do 16.55) (Bgd). 12^30 Čudovito žerjavovp darilo, barvna serija Japonske lutke (Lj). 17.45 Barvna risanka (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Madžarski zbor (Lj). 18.40 Mozaik (Lj). 18.45 Pota nove Jugoslavije: Velika prelomnica (Lj). 19.05 Odločamo (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 Sodobna oprema, barvna oddaja (Lj). 20.05 R. Queneau: Stilistične vaje, barvna drama TV Zagreb (Lj). 21.05 Kulturne diagonale (Lj). 21.35 Mozaik kratkega filma (Lj).... TV dnevnik (Lj).
TOREK, 18. marca: 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoli (Bgd). 11.05 TV v šoli (do 11.35) (Sa). 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg). 15.35 TV v šoli - ponovitev (Bgd). 16.05 TV v šoli - ponovitev (do 16.35) (Sa). 16.35 Madžarski TVD (Pohoije, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.49 Pcroci: Rožni pogovori -barvna oddaja (Lj). 17.50 Spoznavajmo ^asbo: Odkrivamo dinamiko v glasbi (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Nikogar ni doma, otroška oddaja (Lj). 18.30 Avtomobil skozi kamero, serijski film (Lj). 18.45 Mozaik (Lj). 18.50
Ne prezrite: Negovana mestna podoba - ŠkoQa Loka (Li). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2—1 (Lj). 20.05 Mi med seboj (Naša celodnevna šola) (Lj). 21.05 Barvna propagandna oddaja (Lj). 21.10 D. \fikszath: Cmo mesto -~ nadaljevanje in konec (Lj). 22.10 TV dnevnik (Lj).
SREDA, 19. marca: 8.10TVv šoli (do 10.50) (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.30 Viking Viki
-	barvni film (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Mladi za mlade, oddaja TV Sarajevo (Lj). 18.40 Mozaik (Lj). 18.43 Globoko v starem gozdu
-	reportaža TV Beograd (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Film tedna: Sadike - barvni film (Lj). 21.40 Miniature: Nocoj ste povabljeni, barvna oddaja (Lj). 22.00 TV dnevnik (Lj). 22.15 Rezervirano za šport (Lj).
Četrtek, 20. marca: 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoli (do 10.35) (Bgd). 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg). 15.35 Francoščina (do 16.05) (Bgd). 16.35 Slalom za ženske — ' barvni posnetek iz Val Gardene (Lj). 17.35 J. Bevc: Ko bo pomlad: Pazi na otroka (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Mozaik (Lj). 18.25 Vojna insektov - barvni film (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi - TV nadaljevanka (Lj). 21.20 Kam in kako na oddih (Lj). 21.30 Četrtkovi razgledi (Lj). 22.00 TV dnevnik (Lj).
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Janežič iz Trebnjega - Tomaža,, Albina Kuhelj iz Gornjega Križa - Darinko, Marta Colarič iz Jablana - Dušan-ko, Martina Povše iz Raven — Matejo, Marija Zagore iz Orehovca -Mojco, Marija Mihalčič iz Brega -Marjanco, Irena Dizdarevič iz Metlike - Duško, Jožica Pintarič s Straž-nega vrha - Matjaža, Jožefa Jarc iz Dolnjega Globodola - Albina, Jožefa Cvelbar iz Gorenje vasi — Marka, Fani Kosec iz Stare Bučke - Jožeta, Marija Berk iz Drage - Mojco, Jerneja Prijatelj iz Rakovnika - Romana, Olga Maznik iz Šmalčje vasi
-	Sandija, Mateja Rebršek iz Senovega — Damjana, Jožefa Staniša iz Regrče vasi — Polonco, Slavka Novak iz Dolenje vasi - Boštjana, Helena Glavič iz Prapreč - dečka. Ljubica Adamič iz Dolnjih Kamene
-	Dejana, Marija Zore iz Razbor -Matejo, Marija Flajnik iz Stranske vasi - Silvo. Majda Skofljanec iz Krškega - deklico, Marija Gornik iz Zloganja — Jožeta, Jožefa Cvetan iz Cikave - dečka.
ČESTITAMO!
VOZIL
fTlESTO
inDUSTRIJflmOTORniH VOZIL novomESTo
inDUSTRIJRfnOTORniH VOZIL nOVOIDESTO
mOUSTRURmOTORniH VOZIL novoniESTO
^Pirkovifi:
fjpfcodni republiki pod gorjanci JJJuoom kirovskem junaku ^1u bakSetu	34
fia J-^veselili	Naj"
ln težke brpH 1 zc.*'lci 80 dobili za •>tojdra S° Prešli nr*6 v°y nove municije.
S* tk ni 2aseSC0, da cesta s Pokleka
krenUa ^Vlgn)la na pohod. Preko b n0saA- podhodninapad- Bila je jasna, me-
Sici 1 Vencev VoJf WProletarci> za
d'A Svet" Pet k V3ljlhiebaU1jonv ? Stni0saei z°ran£ n°Vi tromeji blizu Bu-i mz fen-3'.^oletarci"cizaosta"- Tudi zaščit-fi % e,ie v^'OUriš ju':?,l?venciin Belokranjci
i S?"a ™
VnikJ - Popivali in i Italijani brez-4» ^skj ^ v zmedi n i	Presenečeni
kh 1 odhvitraliezec ?f» brezglavo upreti. \?^eRa i . ^Opalom ranien- Janko Bro-^ 1 IN tp ^jička pn ^ Je pognal s svojega >	28'abU st,°"»Si je bU v hipu pri
J $>2* je	ki.je bila utihnila.
[> t) ,*Hj,,bežal, v ustasi"1/n.ognienem ne" J frija Skozi nJr> bojni črti je zazi-
'' Weienci- §! i ^ mitrali ^ Se V zaščiti silo vite-v Nti tio eaU^ so zbiralfZ°V PJ^nali nosači z k b • ^ Je tolik0 h m ®dna^ali zaseženi ty^anje	' a ga niso utegnili vsega
,strojnic in grmenje me-
f, *nj$ki« Ufe. Sli&ii J zJ.utraj in je trajalo rar*i.	8a tja v Kostanjevico
^^'h^r^oobpopo,.
^ti. Hrvati l i ni Jai Pa bUo odnesli dva svoja

padla in dva laže ranjena. Zaplenili so dva lahka nemška metalca min, lahko strojnico, nekaj pušk in toliko streliva, da ga niso mogli vsega odnesti. Zasegli so tudi tri kamione razne hrane, predvsem dragocenega kruha, ki ga je partizanom vedno najbolj primanjkovalo, saj si ga na nenehnih premikih niso utegnili dostikrat sami pripravljati. V Gorjancih so partizani govorili tudi o osmih ali celo dvanajstih ujetih ustaših.
Dan jih je lovil, ko je zmagovita partizanska vojska po poti nad Sveto Jano dospela v ravnin-^ sko Draganičko šumo pri Jastrebarski.
Zaklali so kravo in meso razdelili borcem. Nekateri so ga na majhnih ognjih pekli, drugi jedli tudi surovega. Tega so se bili navadili v pogostih bojih in premikih, ko ni bilo časa, da bi jedi pripravljali.
V redkem gozdu je taborišče podnevi odkrila ustaška „štorklja" in odvrgla nekaj bomb. Škode ni bilo. Ustaši sami pa se partizanom niso upali približati in jih napasti.
Zvečer je partizanska vojska z ranjenci Draganičko šumo zapustila in brez ovir prekoračila cesto, ki drži od Zagreba proti Karlovcu. Ustaškim posadkam v bunkerjih ob cesti so zagrozili, da jih bodo uničili, če bi se drznile streljati. V Kupčino so vkorakali z razvito zastavo in prešerno pesmijo. Drugo noč so se s splavi prepeljali čez Kolpo. Ranjence so poslali v partizanske bolnišnice na znameniti Petrovi gori.
(Slovenci, proletarski bataljon Josip Kraš in druga operativna cona, ki je imela svoj stalni sedež na Žumberku, so se s Korduna pozneje vrnili v Belo krajino. Na Vinomer pri Metliki so dospeli zadnji teden v novembru, nekaj dni pred
napadom in uničenjem belogardistične postojanke na Suhorju na belokranjski strani.)
t
Tretji dan ofenzive, sobota 31, oictobra „Čebele so mu požrli"
V soboto zjvitraj je bil vojaški položaj ofenzive takle: Italijani so držali črto Mildavžev vrh-Krči-taborišče nad Grobišči, kamor je kirovski Bakše prejšnji večer pripeljal italijanske oficirje-Javoro-vica-Ržišče-Vodenice-Cmeča vas. Od zahoda so to črto zasedli z Miklavža (tu jih je vodil lesni trgovec Ignac Frančič z Dolenje Brezovice); Ržišče je pozno popoldne prejšnji dan dosegla italijanska kolona s Prekope, Vodenice so zasedli fašisti v črnih srajcah. Črnečo vas pa močni oddelki vojske iz Kostanjevice. Na področju Ržišč in Vodenic so pomagali redni vojski in Mussolini-jevim fašistom belogardisti iz posadke v Škocjanu s komandirjem Antonom Perkom-Karom. Podnožje Gorjancev na kranjski strani so zapirale čete, ki so se vsak večer vozile prenočevat v Šentjernej in stražit svoje generale, zjutraj pa se vračale nazaj na položaje. V bojih so sodelovali
Vsem, ki so do^ej menili, da je v tem podlistku premalo o partizanih, naj povemo, da bo zg(^ovuia partizanske Goijanske čete in bataljona posebej napisana in objavljena. Pošljite gradivo, kdor ga še morda hrani ali bi bil pripravljen prispevati spomine na posamezne bitke in druge dogodke.
oddelki „modrih kravat" novomeške divizije Isonzo in „rdečih kravat" generala Rossija, usposobljenega za boje s partizani.
Zasedba gorjanskih višin in grebenov naj bi odrezala slovensko osvobojeno ozemlje od svobodnega hrvaškega Žumberka.
Ofenzivna črta Kostanjevica — Cmeča vas seje na hrvaški strani nadijevala od tromeje do Jastrebarskega in Kolpe. Pri Sveti Petki so jo ponoči, kot smo slišali, partizani razbili in sovražnikovo ofenzivo zmedli in ohromili; saj Italijani niso vedeli, ali je ostalo obkoljenili še kaj upornikov ali so se morda vsi prebili.
Italijani, ki so v petek prodirali z Miklavža skozi Krče, so se razdelili v dve koloni. Vzhodna ie, sledeč belogardistom, nad Tisovcem in preko Spileijeve špice zasedla Javorovico in tam preno-
čila. Levo krilo pa je nad Kranjsko drago in po hrbtu Velike Kobile za drugimi belimi oddelki dospelo nad Grobišča in tam ob ognjih prebilo noč.
V soboto so se Italijani med rosenjem iz nizkih oblakov in ob podpori lahkega topniškega ognja spustili z Javorovice v Podgorje. Iz taborišča nad Grobišči pa so prav tako v koloni, ne v strelcih, prodirali na Mihovo in Vrhpolje. V goščavi pod Grobišči so vojaki odkrili skrit čebelnjak in ga oplenili. Stari Franc Cukajne iz Mihovega ga je bil že pred letom dni umaknil pred razbojniki z doma v gozd nad vasjo. Služil mu je tudi za kaščo in skriviišče drugega imetja. Od poletja 1942 je imel v njem tudi bataljonski intendant Rudi Pirkovič-Jaka partizansko žito, včasih kar petdeset ali celo osemdeset mernikov pšenice in skrinjo prekajenega mesa. Ključe sta hranila gospodar Cukajne in terenec Franc Koželj iz Zapu-žev. Italijanom se je zelo mudilo, da so „požrli samo čebele", kakor se je potožil stari Cukajne, in niso opazili nič drugega.
Skozi Javorovico in Grobišče so šli, kot smo slišali, že prejšnji dan belogardisti in gozdove „čistili". Italijani so v soboto povsod hodili za njimi samo po uglajenih poteh in se gozdov izogibali. Povsod pa so kradli, ropali in vlamljali v vinske hrame. V šolski kroniki v Šentjerneju beremo: „Čudna je bila ta njihova ofenziva. Zjutraj so se naložili na kamione, zvečer pa so se vračali z bogatim plenom, kurami, vinom, žganjem in drugimi dobrotami.
„Italijani bodo zopet odšli, partizani pa bodo ostali"
Pipar Jože Bakše je zgodaj zjutraj ta dan pohitel z domačim čajem za belokranjsko partizanko Maro v slami na zidanici. Bilo je nevarno. Poiskal ji je zunaj varnejše skrivališče in ji povedal, da bodo sedaj po Kiri gospodarili beli; umakne naj se v varnejše kraje. Odšla je v Mihovo in se na skednju pri Bratkovičevih, po domače Zdolina-kovih, zakopala v slamo.
Bil je skrajni čas. Že so bili tu legisti. Kakor jastreb izpod oblakćv je krdelo iz orehovške posadka vpadlo v stari kirovski zaselek. Na klopi pred osebenjško kočo Janeza Kosa je sedelo mlado dekle.
gorcg 1975
DOLENJSKI LIST
23
{°0. 7 00 ^:AA°rocila ob 5-00'
«.00 18 vin .A 10-00' 12.00, fisan'i • 19-30 in ob 22.00. 8.00. &3Sbeni sP0fed od 4.30 do
ipScna^mJ4' - ^CA: 8.10
V a nSo S3' -9 05- RadiJska
babilonski P*}J°: ^,vIjcnjc v
I p°ročUa J t • ,ezclK H-00
goste i, t,."nst^ni naPotki za jjiasvcti _ 12-30 Kmetijski Koristimo naf on Rozman:
'£4° popevke "h?"3!"3 bo8astva-
4	PtlPoiočaio „o z bcscd- 13-30 P"®L«.™".' 14-40 Naši
U i5'45 , Vr5S)0,,n pozdravljajo. ,wtavic. 18 15 7Vnv ;5° vck in 5nfute z ansamK. Cm*signali- 1940 : -S° Lahko n -m ŠtlIi° Kovači.
J°P pops 20 o'i ,°ctroci! 20-00 b°^u m nri L Oddaja o 'n zvokiTr?Čakih- 22-20
il 05 literarni ,°gov do'»ačih.
2315
f'^cna niatm5; M„ARCA: 8.10 "ik. U00pej\-9-05 Pionirski :feki ^°eila - Turistični
5	Vlarf ^etijski n°StC 'Z tuJinc-
j'ado pr,u K nasveti - ino
i
sS^ssS^
23 os daJa za naše
/„'nedelu1'*™- pcsmii° in
j Nska č' 16: MARCA: 8 07 9-05'Sc
S .SB
S^2a^''"8af940 ' fc«	'h9',56 L«"
..^e&r1™0 vc&r'
»« L'7' MARCA: Poroč,Pravljic In JoJu05 Pisan «aie . - Turkti* g H-00
tujine, n 35aP°tki za t l4-30	Prinoi-n'Je Sesnih
\ Lahka Jožeta ir M»nute z / ? iugo?Č> otroci' 2?onta" 19 50 rlterarni °Vanskih stlMj?.0 p°pevke
/)uSEj^k< 's:-.523g 8.10
r,
Portret tega tedna

Poslej: »V imenu ZD«
Z ustanovitvijo sodišča združenega dela je Dolenjska izpolnila še en ustavni dolg. Kot smo lahko že razbrali iz časopisnih novic, je predsednik sodišča, ki ima sedež v Novem mestu, Vladimir Baje, pravnik s pravosodnim izpitom, do zdaj v službi pravice na novomeškem občinskem sodišču. Ker hočemo v tem zapisu govoriti predvsem o Vladimiru Bajcu, prisluhnimo najprej, kaj sam pravi o tem pre-sedlanju in delu, ki so mu ga s soglasno izvolitvijo naložile občinske skupščine:
„ Vesel sem priložnosti, tudi zato, ker gre za pionirsko delo, to pa se sklada z mojim hotenjem. Kaj vse me čaka, lahko le ugibam, sicer pa naloge določa zakon: reševanje sporov med delavci in OZD (in obratno), reševanje sporov med TOZD itd. Poskušal bom uveljaviti izkušnje, do katerih sem se dokopal, in ob razsodbah po zakonu delati tako, da bo prišla v ospredje socialistična morala."
Izkušenj ima Baje prav gotovo zvrhan koš, čeprav se to za človeka, ki je komaj dopolnil štirideset let, sliši malce nenavadno. Nabirati jih je začel takoj po pravniški diplomi leta 1957, ko je šel za pripravnika na ljubljansko okrožno sodišče. To so bila leta, ko se je še preizkušal in so se delovna mesta, za katera se je prijavljal, vrstila malone s filmsko naglico. Bil je šef splošnega sektorja v tovarni zdravil Krka, odvetniški pripravnik pri Bučarju (tedaj se je oženil), novinar v aktualno-politični redakciji ljubljanske TV pa spet šef splošnega sektorja pri Slovenija-vinu,
na enakem položaju v logaški tovarni KLI in kmalu zatem v novomeškem Labodu. Pisalo se je leto 1966, ko je dokončno spoznal, da mu sekretarsko delo v podjetjih ne omogoča pravšnega izpopolnjevanja v pravni stroki. Potem je bil v Novem mestu sodnik za prekrške, uspešno opravil pravosodni izpit in tako izpolnil pogoje za sodbe „v imenu ljudstva". Kot sodnik občinskega sodišča je razsojal šest let na kazenskem in civilnem oddelku.
Medtem ko se je klesal v svoji stroki, je spoznal, da je človek lahko zelo enostranski, če mu je družbenopolitično življenje tuje, odmaknjeno. „Prvo poglobljeno srečanje s tem življenjem sem doživel kot novinar, ko sem prišel v stik z direktorji, politiki, kulturniki," se spominja. Tako razpet je še danes, le da velja pozornost v njegovem izvenpoklicnem udejstvovanju nekoliko bolj kulturi.
„Kaj morem, če sem se pa s kulturo prej srečal!" se pošali. Za glasbo ga je že v zgodnji mladosti navdušila mati, ki je igrala klavir. Zaljubljenost v glasbo bi kmalu postala usodna in bi danes Baje ne bil pravnik, ko „bi se mi po končani klasični gimnaziji dalo opravljati izpit za glasbeno akademijo". Tudi pero je začel sukati že v dijaških letih, „a naj sem si še tako prizadeval, da bi bile pesmi in črtice resne, sem na koncu vedno dobil humoristični izdelek. V humor se mi vsi literarni zapisi sprevrže jo še zdaj, najbolj čudno pri tem pa je, da po naravi sploh nisem šaljivec."
IVAN ZORAN
S sodi in cisternami - po vodo
Trebanjski del Suhe krajine: nihče ne razkužuje kapnic
Od lanskega dcccnibra že ni bilo omembe vrednih padavin, ugotavljajo v Suhi krajini še s toliko večjo skrbjo, zakaj od tega so odvisne njihove kapnice. Kako se znajdejo ob suši, so nam povedali nekateri kmetje in šofer, ki jim s cisterno do-važa vodo.
Franc Selan
Vrhtrebnje, Vrh, v Dobrniško dolino, Knežjo vas. Lužo, Mačkovec pri Čatežu, Stan. Seveda je še vrsta zaselkov. Človek ne bi mislil, da se lahko zrine po ozkih poteh tak tovor-njak-prekucnik z nerodno naloženo cisterno! „Ce vozim v Knežjo vas ali Dobrnič, zmorem 6 voženj na dan. Prevoz vode je zamuden, pota so čudna, najhuje je na klancu na Vrh. Dva tedna vozim le vodo," pove Tone."
Miha Ozimek, predsednik krajevne organizacije SZDL v Selih Šum-berku jc kritičen do kapnic, kamor ljudje v sili zvozijo vodo iz raznih virov. „Pri vojakih smo zbiralnike pogosto razkužcvali, tu pa nič. Sanitarni bi jih moral kdaj pogledati.
Vse strehe imam pokrite z opeko, žlebove napeljane v vodnjak, a kaj, ko nič doli ne pade!"
Franc Selan, kmet iz Orlake; „25 let nisem vozil votle, sedaj pa vsak dan. Tisto malo snežka, ki je kdaj zapadel, ni dalo hiti toliko vode, da bi žlebove in cevi poplaknil. Ko sem cev lahko nastavil na vodnjak, so bile strehe že suhe. V mlakah se voda usmradi, nekateri perejo ob njih celo avtomobile."
Ana Pucelj, gospodinja iz Orlake: „Prava rešitev bi bil edino vodovod, tega pa tod prav gotovo nikoli ne bo, smo preveč v hribih. Na srečo premoremo za kuho še nekaj kapnice."
A. ŽELEZNIK
Kovček, poln denarja...
Tudi roparji so včasih utrujeni in zaspijo
Na nenavaden plen so naleteli prometni miličniki pri nočni kontroli prometa. Zbudili so spečega voznika v osebnem avtu pri Medved-jeku, ga legitimirali in pregledali vozilo, našli pa so poln kovček denarja. Nekaj dni prej je bila oropana pošta blizu Ogulina!
Ko sta miličnika Jože Meglič in Stane Jaklič 10. marca okrog 3. ure ponoči opazila na parkirnem prostoru avto, v njem pa spečega moškega, sta ga zbudila in legitimirala. Možak se je sumljivo vedel, zato sta pregledala še avto. Tako sta miličnika našla kovčelc s 443.760 dinarji. Denar so namreč prešteli na postaji milice, kamor so pripeljali 24-lctnera Milana Vukoja z Reke, ki je takoj priznal, da je denar s pošte v Partizan-
ski Drežnici. S pajdašem Boškom Radulovićem sta namreč nekaj dni prej od tam odnesla blagajno, v kateri je bilo 510.000 dinarjev.
Sprva sta denar skrila v gozdu pri Srbskih Moravicah. Viikoje se je 7. marca z avionom odpeljal z Reke v Beograd, si tam izposodil avto „rent-a car" in prišel v Slovenijo. Medtem ko je dan žena praznoval v Ljubljani, je drugi dan šel na Reko in v skrivdišče po denar ter se ponovno skozi Ljubljano vračal proti Beogradu. Tako vozarjenje sem ter tja pa je bilo preutrudljivo tudi za Vukoja, zato je med potjo lepo zaspal, mihgniki pa so ga presenetili. Medtem se je tudi njegov pajdaš že znašel v zaporu.
Tone Povhe
Tovornjak, ki ga vozi Tone Povhe iz Račjega sela, dan za dnem prevaža Trimovo cisterno na Grmado,
POŠTENA NAJDITELJA
22. februarja okoli 21. ure sta dvajsetletna delavca Ivan Rupčič in Jože Adlešič našla na pločniku pred samopostrežno trgovino v Kočevju denarnico s sedemsto dinarji. Razen denarja sta našla v njej še vozniško in prometno dovoljenje ter osebno izkaznico na ime Ivan Svetina, Jesenice. Vse najdeno sta predala dežurnemu miličniku na postaji milice v Kočevju, kjer je naslednji dan lastnik dobil vrnjene dokumente in denar. Oba poštena najditelja je nagradil s 100 dinarji.
FRANC BRUS v---^
TREBANJSKA ZLATA PUSCICA CUGLJU
Občinska strelska zveza v Trebnjem je priredila minulo nedeljo na strehšču v Prapročah občinsko tekmovanje za zlato puščico, ki se ga je udeležilo kar 49 strelcev. Prvi je bil Franc Cugelj iz Trebnjega, ki je oil 600 možnih krogov zadel kar 528, drugi je bil Ič z dvema krogoma manj Mirko Hrovat iz Mokronoga, 3. Franc Lavrinšek, Mokronog (486 krogov), 4. Sandi Leskovec, Dob (478), 5. Franc Florjančič, Mokronog (475). Na republiškem tekmovanju za zlato puščico bosta trebanjsko občino zastopala oba prvo-uvrščena strelca.
Dočakala že peti rod
Dan žena za 96-letno M. Žveglič iz Zabukovja
Ko smo minuli petek s predsednikom Občinskega odbora Rdečega križa Rudijem Liscem in predsednikom sevniškc organizacije RK Tine-tom IGemenčičem stopali po hribu
!)roti Žve^ičevi domačiji, nismo na-eteli na nikakršno mrzlično tekanje ali pospravljanje, ki nastane marsikje, če butneš ncnajevljen v hišo. V hiši, kjer je že vrsto let doma kroja-štvo, jc vse kot iz škathce, čeprav skromno.
Pra-prababica, kateri jc bil obisk pred dnevom žena pravzaprav namenjen, je skrbno negovana zadovoljno zrla s postelje, kamor je priklenjena že drugo leto, po padcu na snegu. „Se pred dvema letoma je urneje kot katerakoli postorila vse pri prašičih in na vrtu," jo je pohvalila hči Marija. Ugotavljanje številne družine, ki jo je dočakala 96-lctnica, je terjala dosti štetja. Ugotovili smo, da je živih 19 vnukov, pravnukov je 23, pra-pravnuki pa so že štirje.
Žvegličeva seveda ni imela lahkega življenja, čeprav šteje že toliko križev. Oče je bil oglar. Dostikrat ga dolgo ni bilo domov, otroci pa niso imeli kaj jestr. Možje bil krojaS. Navada je bila, da so pri hiši šli tudi za pričo tistemu, kateremu so sešili že-nitno obleko. Hudo je bilo med prvo svetovno vojno. In recept za visoko starost? „Matevž in Kozarec
ALKOSKOPJE POZELENEL
27. februarja zvečer je Stanislav Strgar s Sel pri Brežicah vodil vprego čez Bukošek, voz pa je imel osvetljen z žepno baterijo. Za njim vozeči avtomobilist Anton Hriber-riik iz Brežic najbrž voza ni opazil, ker se je vanj zadel. Poškodovana sta bila oba voznika, škode pa je za 10.000 din. Hribernika so preizkusili z alkotestom, ki je čez polovico pozelenel, zato so ga odpeljali še na odvzem krvi.
vina se ji še danes priležeta," je namesto 96-letnice povedala hči Marija. Edino naslovi v časnikih so še dovolj veliki, da jih lahko razbere brez oči. Kako živo še opazuje okolico, smo lahko videli tudi ob slovesu. Ko smo se jeli poslavljati najprej od domačih, je brž zaklicala; „Zivio!"
A. 2ELEZNIK
Minuli
nik kluba za jnž. . Planinskem drujj^. Kačičnik,	4
žine, in St^e stični inšpektor p,
čihski upravi.
• rtrtvedal Kot nam je P®* ško, so najbolj za . ^ ^ odpadkov, ki tcčej mirenske Kolm^e^ predelavo	^elavo T
lo podvojila Pj y3 p»« pirja, čistilna nap»yielt bUa poskusno nulo soboto.
suugo, npr. pn g / polnoma	,„a
Sah je struga
sluza, ki sc "alap . , Močno onesnažen J opaziti tja do Boštanju.
zirati. ŽaljebJa W jajiij
sta reka, omenjen
divih, kar pa več. Ko bo ob
asfaltna cesta, ol^ ^ 10 prijetno ustavi pust jarek,
koliko vode bo m da bo nesnago 00 inž. Šeško.
^Kwerija
KONEC REPIČEVEGA MAŠČEVANJA
Jožič Repič se je rodil, kot se porodimo vsi smrtniki, in že ob rojstvu so ga udarili po hrbtišču, kar mu je ostalo nekje globoko v podzavesti kot znamenje, da bp še večkrat v življenju dobil batine. Ob kruhu, mleku in drugih dobrotah je zrasel v nagajivega fantička, zato se ne gre čuditi, če so ga večkrat položili čez kolena in mu jih nametali po zadnji plati, da je zavijal kot gasilska sirena. Namlatili so ga starši, pozneje pa nervozne učiteljice, ki so si dajale duška, če se že niso mo^e doma znesti nad svojimi zamaščenimi in zaripUmi možmi. Po desetih letih je končal osnovno šo-
lanje in od vsega znaiua mu je ostalo v glavi le to, da so ga velikokrat mlatili po telesu.
V službi — zaposlil se je v komunalnem podjetju — ni bilo skorajda nič drugače. Resda ni nihče polagal rok nanj, toda dobival jih je drugače po buči. Nanj so kričali njegovi sodelavci, ker je preveč ljubil debelo senco, nanj se je dri preddelavec, ko je pomotoma prebarval lončene ploščice, in sekretar podjetja mu je vsak teden pridigal o lenobi, zabušavanju, o tem, kako so nekateri ljudje pravi zajedalci naše socialistične družbe, in o tem, kako ni pošteno, da mo-
rajo nekateri zaradi njegovega nedela več delati.
In Repiču so tekla leta in v njegovem srcu se je nabirala jeza in zorel sklep, da bo nekega lepega sončnega dne nekoga pošteno pritisnil in se tako maščeval za vse klofute, glasneje izgovoijene besede, za vse, kar so mu ljudje storili žalega.
In ponudila se mu je priložnost v pisarni samega sekre-taija, ki ga je poklici k sebi, da bi mu natrosil pomanjkljivosti, narejene v prejšnjem tednu. Tovariš sekretar je govoril, Repič pa je kopičil jezo in vedno močneje stiskal prste
v dlan , končno vstal, se približal sekietaijevi osebi in ji porinil pest nekam v sredino čela. O^e^o mu je, za hip, ko se je sekretar zamajal, se oprijel mize s telefonom in ko je zariplo gledal. Repičevo olajšanje pa je trajalo kratek čas. Kmalu po udarcu je začutil v zapestju bolečino, ki je bila od trenutka do trenutka močnejša.
Popoldne se je zglasil pri zdravniku, drugi dan pa so mu roko zalili z belim mavcem.
Takšen je bil konec Repiče-vega maščevanja.
TONI GASPERIC
22. marca bo v hotelu Pugled v Kočevju prva izmed letošnjih prireditev pod skupnim naslovom „Sala-miada 75". Ob 19. uri bodo odprli najprej razstavo domačih salam, nato bo ocenjevanje razstavljenih salam, nakar bodo najboljšim trem izdelovalcem podeljene diplome.
Na dosedanjih ,,Salamiadali" -prva je bila leta 1971 - so sodelovali samo zasebni izdelovalci salam in drugih mesnih izdelkov iz kočevske občine. Kočevski izdelovalci pa so zvedeli iz pisanih virov (Dolenjski list), pa tudi ustnih, da so dobri izdelovalci domačih salam še v sevni-ški občini, pa tudi v ribniški in nekaterih drugih na območju Dolenjske.
Kočevski izdelovalci salam vabijo vse te izdelovalce, naj se udeležijo njihove „Salamiade 75". Svoje izdelke za razstavo in oceno naj pošljejo ali prinesejo do 12. ure 22. marca na naslov „Hotel Pugled, Kočevje, za razstavo salam".
Na razstavo in pokušnjo salam so seveda vabljeni tudi vsi, Ki bodo poslali salame na razstavo oziroma v oceno. Na tovariškem srečanju po razstavi se bodo izdelovalci salam seznanili med seboj in izmenjali strokovna mnenja o svojem delu.
Seveda pa organizacijski odbor ..Salamiade 75" nima nobenih do-
hodkov, zato*0* sr^j ženec razsta stroške sam-	j\
SEVNlSK'vOLJf|1
«
Vrtovška j tekmovanj*- t.z3z „r.
daje bilo^rkod»^i'/'
izredno, tako o bll.*
eni redkih, .n^M letošnjo z'i
Petčlanska Ifl r
pod PrcdsSg salgV'h
je izmed t<* fflP.V, boljše. Naj"-'- fttf&S(#
S
KS Vr<{a,^V
vost je bils ko je npr.:/A V

r--"7 i
f Mirna J večidel • *{j uničena]
Cista voda nMeJj
Ija ribičev, tem
vseh j
Aktivista Rdečega križa Lisec (na levi) in lp®n? • j^arij' „prinesla" dan žena tudi k zabukovški 96-letm Topel stisk roke, nekaj prijaznih besed in	v
ce. Rdeči križ se je ob tem dnevu tako spomn»	|
kar 600 starih ljudi.
Spet za najboljšo

Na tradicionalno kočevsko »Salanr>,a' jfi oyi Ijeni tudi izdelovalci salam iz