Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — 2iro račun st. 50120-603-55029. — Cena 2 dinarja. Letna naročnina 24,00 din. — Tisk: Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani
Leto XIII — št. 7 Domžale, 19. julija 1974
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
27. JULIJ -NAŠ PRAZNIK
Vsako leto na obletnico prvega oboroženega odpora proti okupatorju na območju naše občine praznujemo delovni ljudje in občani praznik vstaje, praznik, s katerim obeležujemo svojo zavest in voljo, ki smo jo pokazali za osvoboditev svoje domovine. S tem obeležujemo tudi spomine na vse tiste, ki so predli svojo kri za boljšo prihodnost in današnjo stvarnost. To je bil spontan upor proti nasilju, upor, rojen iz zahteve ljudi, da sami oblikujejo svoje življenje, da sami odločajo svobodno in enakopravno v svobodni socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Naj ob tako pomembnem prazniku vsaj na kratko pregledamo, ali smo in koliko, kot del naše socialistične skupnosti, naredili v preteklem letu in če smo izpolnili naše obljube in dolžnosti, ki smo jih sprejeli, ko smo stopali po naši začrtani poti v bodočnost.
Preteklo leto je značilno zaradi izredno pomembnih zgodovinskih dogodkov za našo širšo družbeno skupnost. To je obdobje VII. kongresa ZKS, X. kongresa ZKJ in kongresov drugih družbenopolitičnih organizacij. Sprejeli smo nove ustave in statute ter s tem krenili korak dalje v razvoju naše samoupravne socialistične ureditve. Vsi ti dogodki so odločilno vplivali tudi na nadaljnji razvoj v naši občini. V tem obdobju so bih doseženi lepi uspehi na področju gospodarstva, razvoju šolskega prostora, na komunalnih in drugih ureditvah. Začeli smo reševati stanovanjske probleme, napravili smo bistvene premike na področju trgovine, gostinstva in turizma. Ravno tako nismo zapostavljali nalog na področju kmetijstva. Veliki so bili napori pri utrjevanju samouprave v krajevnih skupnostih in pri tem doseženi vidni uspehi kažejo, da smo občanom dali vse tisto, kar naj bi še bolj vplivalo na njihove odločitve.
Uspešno smo izvedli nove volitve na delegatskem principu, iz svoje sredine smo izbrali ljudi, ki bodo s svojim delom znali in hoteli uresničevati voljo našega delovnega človeka, delavnih in vseh drugih organizacij. Dosežen je bil lep uspeh in ponovno dokazana naša solidarnost za nadaljnjo izgradnjo osnovnošolske mreže, saj smo na referendumu glasovali za to, da omogočimo vsem enak start v življenje.
V prihodnje pa bo delo vseh nas usmerjeno k nadaljnji uresničitvi in poglobitvi ustavnih načel, samoupravne in demokratične ureditve, k večjemu zadovoljevanju potreb in neposrednega odločanja vsakega delovnega človeka. Z večjo enotnostjo misli in akcije, solidarnostjo, tesnim sodelovanjem in medsebojnim sporazumevanjem moramo zagotoviti še večje blagostanje, obvarovati svojo neodvisnost in lastno pot v dograjevanju naše samoupravne socialistične skupnosti. Naj nam
bodo v naših srcih vedno prisotne Titove misli: »Nismo storili vsega, kar smo si zamislili, a vendarle smo dosegli velike uspehe. Ne smemo se zazibati v sen samozadovoljstva. Pred nami so velike naloge, problemi, ovire, ki pa niso nepremagljive, če bomo znali mobilizirati ustvarjalne sile naših delovnih ljudi.«
S takimi željami čestitajo družbenopolitične organizacije in občinska skupščina vsem občanom ob praznovanju letošnjega občinskega praznika.
Predsednik Občinske konference SZDL Janez Vreček
Ustanovitev IV. bataljona Šlandrove brigade, 21. junija 1944
	kacijoni	oe.auto	motoc.	lokom.	vagoni	tanki
	19	3	1	15	76	3
xi.s»oa m.z.	2	2		1	12	
Kor iftka grup« odredov	1	1	1	5	15	
Kaanlško-Zaa.					e	
odred		—	-	3		
Kozjanakl odred	-	-	-	1	2	_
Skup.J Zona	22	6	2	25	113	3
I. SKOUB I.T.
II. 3SOTB I.S. XIII.3K0B 1UB. lir.Bi».»kupai
Napadi na postojanke in žel.postaj«
Sabotagn« akoij. na progah in 41«*.daljnovodih
2
4
9   ' ' ■
15
II.3NOB H.Z. Koroika grupa odredov Keanialto-Zaa. odr.d
Kozjanski odr.4 5kupa,1 Bona
I. SfCOB T.I.
II. 3H0UB L.S. £111.3*08 H.A. IIT.Dlv.akupaJ
TI.3BCTTB 3.8,_
a
■■' 12
Koolllaaolja J21 22o 215 75«
___io?4..._
Odposlanih aa> • 1*3 J54 13* 391 553
3 7
8 . 3 4*
t VII,l:orpua
ZI.3H0B K.Z. Ko retka grupa odredov Kamnlsko-Zae. odr.d
Kosjaneki odred Skupaj Zona
3oZ 111
64 27 2314
137 67
1214 1214
/ la T..h »dtal" /
Kulturno-propagandno dalo Bldnl«. IT.Oj.rattvne 2*B» «• * ta« oaeu lrrrKll. slada«, kultura, prapamadn* dal* i
12 »iUn«.v aa riviln. prebivalstva 13 aitin«*v s* T.Jak.
3 rasne prir«dltv« / preslaTe,k.i»«««.r.'-i J. itd/ f edini<-eh anateja 6 atalnih pevskih anere* Rtlnlc s* ladal. t 9 vajaakifa gla.il *d ten 3 aa n.v. v Saau tekn.vanja Je lcll* 14 »vsakav 1 peanarl^a
Mladinska llat. lsdajaj. dve edinlr-i.leNle aa 3 številk. Kldnl". s* ladal. 4 naklade raalienlh letak.v.
Odlomek iz poročila štaba IV. operativne cone, z dne 22. junija 1944, ki govori o velikih uspehih VI. SNOUB »Slavka Šlandra« pri mobilizacijskih in sabotažnih akcijah
Šlandrova brigada, ustanovljena 6. avgusta 1943 na Špiku nad Blagovico kot prva brigada na območju Štajerske operativne cone, je spomladi leta 1944 posvetila največ pozornosti mobilizaciji. Pri izpolnjevanju te naloge je imela največ uspeha med vsemi enotami IV. operativne cone, o čemer priča tudi podatek, da je v štirih mesecih mobilizirala nad 2000 novih borcev ali tretjino vseh štajerskih novincev.
Mnoge borce so na Moravškem vsa leta vojne prebivalci prisrčno
sprejemali
Na povelje glavnega štaba NOV in POS je veliko večino novincev poslala v VII. korpus na Dolenjsko, čeprav bi bilo za njeno dejavnost dobro, da bi se številčno okrepila. Toda primanjkovalo je orožja, čeprav so ga Šlandrovci uspeli nekaj iztrgati ob napadih na okupatorjeve postojanke in na sovražnikove kolone na savinjskem, kamniškem, domžalskem in litijskem področju.
V začetku junija leta 1944 je prišel na Moravsko namestnik političnega komisarja glavnega štaba NOV in POS Viktor Avbelj-Rudi, ki je štabu Šlandrove brigade sporočil radostno vest, da bo v kratkem dobil zavezniško pomoč v orožju, strelivu in vojaškem materialu.
Komandant brigade JOŽE LEPIN-RIS govori ob ustanovitvi IV. bataljona Šlandrove brigade v Vrhpolju, 21. junija 1944
V noči na 16. junij 1944. leta so Šlandrovci dobili na spušča-lišče v Kosezah dragoceno zavezniško pomoč, ki je omogočila brigadi, da je obdržala precej novomohilizirancev in se okrepila na 598 borcev. Hkrati z boljšo oborožitvijo se je dvignila tudi njena sposobnost za večje akcije. Te razmere so nujno terjale tudi pre-osnovanje enot brigade in ustanovitev novega četrtega bataljona, ki je bil ustanovljen, 21. junija 1944. leta sredi hude nemške hajke v Moravsko dolino. Na ustanovitveni svečanosti v Vrhpolju sta govorila komandant brigade Jože Lepin-Ris in njen politični komisar Alojz Žokalj-Džidži, štab brigade pa je postavil za komandanta novega bataljona Ivana Mazeja-Boruta, za njegovega namestnika Antona Stajonka-Staneta, za političnega komisarja Iva Sonca-Zdenka, ki je takoj po ustanovitvi opisal ta dogodek v rimani besedi takole:
Moravsko — našo ljubljeno
dolino — je spet prijazno sonce obsijalo in žarke lilo na vasico malo, v usodnem boju močno in
edino...
Kot večkrat prej, so tudi tokrat dale
domačne Vrhpolje nam zatočišče, vam vse izpričala bo zgodba tale,
kaj danes naša vojska tamkaj išče:
Na širnem travniku stojimo zbrani
brigade »Slavka šlandra« partizani.
Mož bataljonov treh je res obilo; vsi čakamo, kaj zdaj se bo zgodilo.
In ko pridruži se nam štab
brigade, nestrpnost v naša srca se
prikrade.
Ko vsa brigada se v pozor postavi,
rojijo čudne misli nam po glavi.
Naposled konec mučni je tišini, glas komandanta Risa jo razblini:
»Fašizmu smrt!« kapetan nas
pozdravi. »Svobodo narodu!« doni v
dobravi.
Na kratko Ris nam še omeni boje,
ki bijemo jih za pravice svoje.
Potem poslušamo glas
komisarja, na nove nas dolžnosti opozarja.
Beseda Džidžija je vselej vroča, novosti tele danes nam sporoča:
»Tovariši, resničnost zdaj je taka, da naša vojska vsepovsod koraka,
naš boj se širi kakor divja voda, vse kaže, da že blizu je svoboda,
vsak dan udarnejša je naša sila, brigada se je skoraj podvojila!
Ker s tem spreminja se oblika dela,
nov bataljon bo »šlandrova« imela.
Kot prvi, drugi, tretji —
brez blamaže, naj še četrti v borbi se izkaže.
t
Pogovor s predsednikoma
Ob letošnjem praznovanju 27. julija — prazniku kamniške in domžalske občine, ob dnevu, ko 86 Je leta 1941 začela oborožena vstaja proti okupatorju z zborovanjem prvih borcev v Radomljah, je uredništvo zaprosilo za razgovor predsednika občinske skupščine Kamnik Franca fSve-tclja in predsednika občinske skupščine Domžale Jerneja Leniča.
Našim bralcem posredujemo odgovore na zastavljena vprašanja.
Vprašanje:
Z novo ustavo je bil sprejet tudi delegatski sistem, ki prinaša nove momente v delu občinske skupščine. To pomeni bistveni premik k poglobljenemu sistemu samoupravljanja in neposrednemu odločanju delovnih ljudi in občanov. Kako si kot predsednik predstavljate uspešno delovanje občinske skupščine kot celote in kaj bi morala po vašem mnenju reševati na svojih zasedanjih, da bi usmerjala gospodarski in družbeni razvoj?
Odgovor:
FRANC SVETELJ: V ustavi in v občinskem statutu smo zelo dobro opredelili
vlogo in naloge novih delegatskih skupščin v našem samoupravnem sistemu. Sedaj pa je pred nami naloga, za katero lahko rečem, da ni lahka, namreč, kako v praksi uresničiti s strani delovnih ljudi vsestransko podprta in sprejeta ustavna načela.
Ker so eden najvažnejših pogojev za uspešno delo občinske skupščine dobro usposobljene in delovne delegacije v temeljnih samoupravnih skupnostih, bomo morali prav njim nameniti največ pozornosti, /ato smo se o nekaterih problemih pri delu delegacij že pogovarjali z vodji delegacij. Sedaj že pripravljamo program izobraževanja vseh delegatov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Za učinkovito delo posameznih zborov in celotne skupščine sta po mojem mnenju pomembni še dve stvari: program dela in obveščanje delegatov. Program dela mora biti izraz dejanskih interesov in problemov delovnih ljudi
in. občanov. Zato smo se po sklepu zadnje seje občinske skupščine obrnili na vse delegacije in jih povabili, naj s predlogi in mnenji sodelujejo pri nastajanju bodočega delovnega programa skupščine, ki ga bomo sprejeli jeseni. Pri tem pa bo še posebej potrebna aktivnost družbenopolitičnih organizacij, zlasti ZK, socialistične zveze in sindikatov.
Upoštevajoč dejstvo, da ima občinska skupščina delegatsko osnovo, ki šteje 966 delegatov, se zavedamo odgovorne naloge pri obveščanju delegatov. Izoblikovati bomo morali tak sistem informiranja, v katerem bo vsak delegat lahko prišel do sporočil in podatkov, ki jih potrebuje za svoje delo v delegaciji in v skupščini. Poleg gradiva, ki ga sedaj prejemajo vse delegacije v enem izvodu, razmišljamo še o načinu, kako v kratkem povzetku gradiva za sejo skupščine, sporočil s sej izvršnega sveta in drugih zadev obvestiti vse delegate.
Med vsebinskimi nalogami, ki stoje pred skupščino bi omenil samo nekatere. Najprej smo dolžni uresničiti to, kar smo že zapisali v naše dosedanje programe na področju gradnje šol in otroških vrtcev, gradnje stanovanj, cest itd.
Ker je gmotna podlaga za uresničitev načrtov v gospodarstvu, moramo vso skrb nameniti uresničevanju perečih problemov v naših podjetjih. Skupščina bo morala spremljati in usmerjati razvojno politiko v gospodarstvu. Odločneje se bomo morali spoprijeti z ovirami, ki še preprečujejo hitrejše povezovanje kamniškega gospodarstva v okviru republike in širše. Prvi koraki na tem področju so že storjeni.
Veliko dela nas čaka tudi pri ustanavljanju in razvijanju samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Izpopolniti moramo tudi sistem samoupravnega sporazumevanja o financiranju splošne in skupne porabe. Letos smo si nabrali nekaj izkušenj. V krajevnih skupnostih bo treba izoblikovati in sprejeti nove statute in programe dela.
In ne nazadnje nas čaka delo pri načrtovanju razvoja občine v letih 1976—1980. Ce želimo konec prihodnjega leta sprejeti nov srednjeročni načrt, potem moramo takoj začeti s pripravami.
JERNEJ LENIČ:
Če sem vaše vprašanje prav razumel, gre za dvoje: za uspešno delovanje občinske skupščine in za vsebino dela nove delegatske skupščine.
Uspešno delovanje občinske skupščine, ki jo sestavlja pravzaprav 700 delegatov, združenih v 108 delegacijah in konferencah delegacij, pogojuje čimbolj poglobljeno samoupravljanje na vseh področjih našega dela in življenja. Doseči in uresničiti to bistvo nove ustave je zelo zahtevna naloga, ki jo skušamo uresničiti in uspešno izvršiti z
našo delovno prakso in izkušnjami, ki si jih vsakodnevno nabiramo.
Iskati osnovno povezanost delegatov z delegacijami in občani je temeljna naloga delegatske skupščine. Seveda se ta povezanost širi od vodij delegacij do delegacije in članov delegacij, gre za povezanost med delegacijami   in   samoupravnimi telesi
v TOZD in krajevni skupnosti, nič manj pa niso pomembne vezi med samoupravnimi interesnimi skupnostmi, društvi in organizacijami ter končno povezanost delegacij z vsemi občani.
To so le nekatere smeri povezanosti, ki so nujne, da bodo izbrani delegati dobili stališča, ki so jih čim bolj aktivno in neposredne oblikovali občani.
Poiskati najprimernejše metode dela za te medsebojne neposredne stike je naloga, ki jo moramo skupno razrešiti tako, da se nam ne bo sprevrgla v golo, suhoparno sestankarstvo, v preveliko zapravljanje časa, brez doseženega uspeha in delovne storilnosti.
Z dosego tega cilja je tesno v zvezi informiranje. Pri dosedanjem delu smo spoznali, da je obvestiti samo vodje delegacij najbrž premalo, ob tem pa ne smemo dovoljevati, da se bomo zgubljali v papirnati vojni. V tem pogledu se bomo morali na-uč iti pripravljati kratke, jasne in razumljive informacije, ki bodo vsebovale tudi variante za rešitve posameznih odprtih vprašanj. Skratka, poiskati moramo tako vsebino in obliko informacij, da bomo z njimi med občani vzbudili interes, delovno razpoloženje in pripravljenost za aktivno samoupravno sodelovanje. Prepričan sem, da nam bo v tem pogledu lahko veliko pomagal prav Občinski poročevalec.
Da bo naše delo v skupščini uspešno, to pa bo, če bodo delegati in delegacije čim tesneje povezani s svojimi samoupravnimi enotami, si moramo delegati in delegacije izmenjavati svoje delovne izkušnje in se tako stalno ob delu izobraževati. To naj bi bila po mojem mnenju vsebina seminarjev za delegate in delegacije v jesenskem obdobju in se bodo občasno stalno nadaljevali. Skrb in organizacijo tega bosta vodili SZDL in sindikati kot najbolj odgovorni organizaciji za uresničevanje idej nove ustave, kjer ni na zadnjem mestu uveljavljanje delegatskega sistema.
To široko, obsežno in odgovorno delo je neposredno pred nami. Poleg tega se dobro zavedamo stalne skrbi, da bodo s prakso rasli samoupravni akti. Danes ugotavljamo, da smo premalo storili za sprejem statutov krajevnih skupnosti, čim prej je
potrebno ustavno delegatsko formirati samoupravne interesne skupnosti, začasni občinski statut nujno terja dopolnitve, poslovnik skupščine in zborov zahteva takojšnje spremembe in dopolnitve. Tudi vse to je potrebno za uspešno delo delegatske skupščine, ki pomeni globoke samoupravne socialistične odnose, tega pa je sposobna le dobro organizirana družba.
Mislim, da sem s tem v glavnem tudi nakazal vsebino dela nove skupščine. Vso vsebino njenega dela je potrebno predvsem spraviti v okviren delovni program, ki bo moral obsegati razvojno politiko gospodarstva, šolstva, otroškega varstva, zdravstva, komunalne opremljenosti in vseh ostalih področij. Osnova vseh dejavnosti bodo seveda delovni programi TOZD, KS, SIS, ki si bodo morale čim prej izdelati nov srednjeročni program za obdobje 1976—1980.
Na vseh področjih imamo v naši občini ogromno dela. Uspešno ga bomo opravili le s širokim samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem, s programi, za katerimi neposredno stoje naši delovni ljudje in občani v TOZD, SIS in KS.
Vprašanje:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti imata pri reševanju posameznih vprašanj veliko skupnih nalog. Kako vi gledate na delo obeh zborov in na povezovanje gospodarske sfere s krajevno samoupravo?
Odgovor:
FRANC SVETELJ:
Teža dela občinske skupščine bo prav gotovo na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti. Ta dva zbora mnoge zadeve obravnavata enakopravno, več zadev pa je tudi v pristojnosti samo enega zbora.
Prizadevali si bomo, da bodo zbori čimveč zadev obravnavali na samostojnih sejah. Predvsem iz dveh razlogov: prvič, več delegatov bo imelo možnost sodelovati v razpravah, zato bodo problemi bolj vsestransko osvetljeni, in drugič, ker bomo z ločenimi sejami bolj uveljavili vlogo posameznega zbora in preprečili ponovno uveljavljanje preživelega enodomnega sistema.
Seveda pa je hkrati potrebno čimbolj povezati združeno delo in njegove rezultate z življenjem in delom krajevnih skupnosti. To povezovanje naj bi okrepili tudi z delegati TOZD v svetih in drugih organih krajevnih skupnosti. Pri financiranju programov krajevnih skupnosti s strani gospodarskih organizacij ne bi smelo biti posrednikov, pač pa predvsem neposredno dogovarjanje.
JERNEJ LENIČ:
Če imam pred seboj združeno delo, ki predstavlja naše življenje kot celoto vsega dela in dogajanja, celoto vseh možnosti in potreb naše družbe, menim, da je katerikoli od zborov z ostar limi neločljiva celota.
Krajevna skupnost, ki povezuje v njej živeče občane s tistimi, ki so tu našli delo, ki povezuje proizvajalce in potrošnike vseh dobrin v eno samoupravno skupnost, mi to misel potrjuje.
Najbrž bodo zbori občinske skupščine včasih reševali svoje naloge na ločenih sejah, imam pa občutek, da so redke stvari,
Nadaljevanje na 6. strani
Nadaljevanje s 5. strani
ki bodo v izključni pristojnosti enega zbora, drugega pa ne. Največ bo le takih nalog, za katere bo vsak zbor rekel svojo besedo. Jasno nam mora biti, da oba zbora razpravljata o predlogih in stališčih, ki so jih oblikovale delegacije na svojih in na razširjenih sejah, o našem današnjem 'in jutrišnjem življenju.
Ne moremo mimo tega, kako odgovorno delo opravlja družbenopolitični zbor, ki bo moral svoja stališča razčiščevati na sejah ZK, SZDL, sindikata, ZB, ZM, društev in organizacij. Tako dobljena in izdelana stališča bo posredoval občinski skupščini. Predlogi DPZ morajo biti idejno, sistemsko in programsko jasni, široko samoupravno podprti in zaradi tega tudi trdni.
Vprašanje:
Dosedanje sodelovanje med obema občinama je bilo dokaj plodno na mnogih področjih. Delegatski sistem prinaša možnosti še večjega sodelovanja, ker veliko delavcev iz ene občine dela v drugi občini in tako nastopajo novi momenti medsebojnega povezovanja. Ali smatrate, da to lahko pozitivno vpliva na reševanje tistih vprašanj, ki iz tega neposredno izhajajo?
Odgovor:
FRANC SVETEL J:
Res je, da smo v preteklem letu spet napravili korak naprej v medsebojnem povezovanju in sodelovanju domžalske in kamniške občine, zlasti na gospodarskem in kulturnem področju. Naj omenim samo sodelovanje pri gradnji nekaterih komunalnih naprav (kanalizacija, vodovod itd.), pri reševanju problemov prometa (železnice, ceste), na področju kmetijstva itd. Tudi na področju šolstva smo si zastavili nekatere skupne naloge (srednji šolski center), zlasti uspešno pa je sodelovanje na kulturnem področju. Simfonični orkester Domžale-Kamnik se je razvil v enega najkvalitetnejših tovrstnih amaterskih ansamblov v Sloveniji. Tudi muzej uspešno povezuje interese obeh občin pri ohranjevanju primerkov naše zgodovinske preteklosti.
Vsekakor nam nov delegatski sistem nudi še večje možnosti za tesnejše medsebojno povezovanje, za skupno reševanje problemov in za uspešnejše načrtovanje našega bodočega razvoja. Poseben položaj naših obeh občin v neposredni bližini republiškega centra nas sili, da v načrtu bodočega razvoja jasneje izoblikujemo mesto in vlogo domžalske in kamniške občine v okviru ljubljanske regije.
Moja želja je, da bi v prihodnje še uspešneje obvladovali ozke lokalne interese, ki dostikrat še zavirajo naš razvoj. To pa bomo dosegli le, če se o sodelovanju ne bomo pogovarjali samo v občinskih vodstvih, pač pa naj o teh vprašanjih odločajo ljudje in občani.
JERNEJ LENIČ:
Dosedanje izkušnje sodelovanja med sosednjima občinama so dokazale, da je to sodelovanje dohro in plodno povsod tam, kjer so bili razgovori in dogovori jasni. To nam dokazuje zdravstvo, zavarovalništvo, služba socialnega zavarovanja, zaposlovanja, sodelovanje na področju vzgoje in izobraževanja, glasbenega udejstvovanja, kulturne dejavnosti, pa tudi na področjih komunalne dejavnosti, SLO smo našli skupen jezik.
Prepričan sem, da nas bo sistem neposrednega samoupravljanja vedno bolj združeval v večja področja z enotnimi in podobnimi problemi. Tudi integracijski procesi v gospodarstvu bodo vedno bolj brisali občinske meje, ki bodo vedno manj predstavljale ovire.
Če bomo v naših medsebojnih odnosih odstranili še nepotrebne predsodke, če bomo vse skupne naloge in poglede dajali v presojo in odobritev delegacijam in delovnim ljudem, bo sodelovanje
med obema občinama normalno, ustvarjalno in plodno, ki bo dajalo korist delovnim ljudem in občanom obeh občin. To pa od nas zahteva tudi uresničevanje idej nove ustave.
Vprašanje:
In končno, kakšne so važe želje ob letošnjem praznovanju praznika obeh občin — 27. julija?
Odgovor:
FRANC SVETEL.!:
Ob našem skupnem prazniku v Imenu občinske skupščine Kamnik čestitamo občanom in delovnim ljudem domžalske občine k delovnim uspehom na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja.
Želim, da bi pri našem delu in skupnih prizadevanjih vedno imeli pred seboj svetel zgled iskrenega in tovariškega sodelovanja naših borcev v narodnoosvobodilnem boju.
JERNEJ LENIČ:
Vsem občanom kamniško-dom-žalskcga področja ob zgodovinskem prazniku 27. juliju iskreno čestitam. Želim, da hi se vsi skupno prizadevali z vsemi silami in močmi čim prej zaživeti socialistično, samoupravno življenje, s čimer bomo utrjevali ideje NOB in socialistične revolucije.
JAVNA ZAHVALA DOSEDANJEMU UREDNIŠKEMU ODBORU
Dragi tovariši!
Uspešno izdajanje Občinskega poročevalca je bilo vrsto let povezano z nesebičnim žrtvovanjem nemalo prostega časa vseh članov dosedanjega uredniškega odbora. Občinski poročevalec je več let pod vašim vodstvom uspešno opravljal funkcijo vsestranskega informiranja delovnih ljudi naše občine.
Posebno vidno nalogo ste opravili pri zadnjih volitvah in izglasovanju samoprispevka za nadaljnjo izgradnjo šolske mreže v občini, saj ste objektivno in dostopno informirali delovne ljudi naše občine o vseh aktualnih družbenopolitičnih, ekonomskih, kulturnih in društvenih stališčih.
Vaš delež je tudi v velikem Priznanju OF, ki ga je prejel Občinski poročevalec ob obletnici OF, v aprilu 1974, zato vsem iskrena hvala.
IZVRŠNI ODBOR Občinske konference SZDL Domžale
NOVO VODSTVO OBČINSKEGA POROČEVALCA
Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in Izvršni odbor pri Občinski konferenci SZDL sta na ločenih sejah, dne 31. 5. 1974 razpravljala o predlogih kandidatov za IZDAJATELJSKI SVET in UREDNIŠKI ODBOR in potrdila predloge delavnih organizacij, krajevnih skupnosti, občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti:
IZDAJATELJSKI SVET bodo (4 leta) zastopali:
1. Delavska univerza: Kušar Karel, Ravnikar Franjo
2. Družbenopolitične organizacije: Košir Peter, Vreček Janez, Konjar Marjan, Grošelj Vera, Kolenc Mihaela
3. Interesne skupnosti: Stiplovšek dr. Miro, Skok Stane, Hočevar Boštjan, Habe Stane
4. Krajevne skupnosti: Štefka Mlakar, Vresk Janez, Vlahovič Ivan, Košenina Franc, Brojan Matjaž
5. Delovne organizacije: Ukmar Janko, Krištof Miro, Vodlan Srečko in predstavnik LEK ter Papirnice
6. Občinska skupščina: Modrijan Milojka, Ivkovič Marija, Zaje Ivanka
Izvršni odbor je v skladu s svojim Pravilnikom imenoval v uredniški odbor naslednje tovariše in tovarišice:
1. Kušar Karel, glavni in odgovorni urednik
2. Ravnikar Franjo, teh. urednik
3. Košir Peter, član
4. Vreček Janez, član
5. Konjar Marjan, član
6. Brojan Matjaž, član
7. Modrijan Milojka, član
Zahvala predsedniku Občinske konference SZDL Jerneju Leniču
Veliko časa in dela si posvetil Socialistični zvezi, tej najštevilnejši in najširši organizaciji delovnih ljudi naše domovine. Kot predsednik občinske konference SZDL si vse svoje delovanje peljal odprto, demokratično in v skladu z našo temeljno usmeritvijo, ki zahteva organiziranje in sodelovanje vseh delovnih ljudi in občanov.
8. Skok Stane, član
IZVRŠNI ODBOR Občinske konference SZDL Domžale
Delovnim ljudem in občanom predstavljamo novega predsednika Občinske konference SZDL Domžale JANEZA VREČKA, ki je bil izvoljen za opravljanje te funkcije na občinski volilni konferenci, 2. julija v Domžalah
Tvoje humano, a dosledno in vztrajno delo, je prispevalo k odločujoči vlogi SZDL, pri družbenem in političnem razvoju naše občine.
Eno tvojih lastnosti, ki nas člane konference še posebej impresionira, je tvoje osebno angažiranje za vse tiste dejavnosti, ki so bistvenega pomena za celovit in usklajen razvoj naše občine, ki pa bi lahko ob hitrem gospodarskem in družbenem razvoju bile odrinjene na rob družbenega dogajanja, če jih ne bi nekateri zanesljivo vodili skozi vse težave finančnega, organizacijskega in kadrovskega značaja. Mislim na tvoje delovanje v ZK, kulturi, vzgoji in izobraževanju ter otroškem varstvu. Prevzel in vodil si najbolj odgovorne funkcije v najvišjih organih, ko so se formirale prve samoupravne skupnosti na teh področjih.
Ne morem mimo tvoje zagnanosti, lahko bi rekel tudi zagrizenosti, za izvedbo prve in druge akcije glede samoprispevka. Pri tej akciji si znal ločiti bistveno od manj bistvenega, znal si navdušiti aktiviste za to akcijo in jim pokazati, kaj je naš primarni interes.
Prevzel si novo še bolj odgovorno funkcijo, funkcijo predsednika občinske skupščine. Ne nameravam iskati korelacije med nalogo SZDL po novi ustavi, kjer je naša organizacija zadolžena za določanje meril za volitve delegacij in delegatov in za predlaganje kandidatov za najbolj odgovorne funkcije v družbenopo-
litičnih skupnostih in med dejstvom, da si bil izbran za to funkcijo prav iz vodstva Občinske konference SZDL, vendar nas člane občinske konference tvoja izvolitev potrjuje v prepričanju glede tvojih človeških in družbenih lastnostih, ki te zadolžujejo v tej novi nalogi.
Z novo ustavno ureditvijo smo oblikovali delegatski sistem, ki na vseh ravneh začenja s funkcioniranjem, vpeljali smo dogovorjeni način financiranja družbenih dejavnosti. Vse te revolucionarne spremembe bodo od občinske skupščine in od tebe kot njenega predsednika zahtevale veliko angažiranja, da bomo dosegli cilje samoupravnega in neposrednega odločanja delovnih ljudi. Želimo,
da bi tvoje delovanje kot najbolj odgovornega funkcionarja občinske skupščine bilo nadvse uspešno, prepričani pa smo, da boš svoje delovanje povezoval z našo občinsko organizacijo socialistične zveze, in da bomo številne akcije skupaj začeli in tudi skupaj uspešno zaključili. Za tvoje delo predsednika občinske konference SZDL, pa se ti najlepše zahvaljujemo.
Člani OK SZDL r Domžale
ZAHVALA TOVARIŠA LENIČA
Dovolite mi, da se vam vsem članom občinske konference SZDL, vsem krajevnim konferencam SZDL in aktivistom zahvalim za sodelovanje.
Ob tej priliki se moram zahvaliti za plodno in prizadevno delo članov izvršnega odbora in njenega sekretarja.
Vsi smo z minulimi volitvami, z izvedbo referenduma in z uresničevanjem nove ustave dokazali, da smo enotni, sposobni opraviti še tako veliko delo.
Pred nami je še ogromno dela, ki nam ga nalagajo kongresni dokumenti ZKS in ZKJ.
Najodgovornejše delo bo SZDL opravljala pri utrjevanju delegatskega sistema in neposrednega samoupravljanja delovnih ljudi v KS, SIS in skupščinskem sistemu.
V globokem prepričanju, da nas bo delo pri uresničevanju socialističnega samoupravnega
življenja še združevalo kot dobre, iskrene in delovne tovariše, se vsem za sodelovanje še enkrat zahvaljujem.
Tebi tovariš predsednik k izvolitvi na to odgovorno mesto iskreno čestitam in ti želim kar največje delovne uspehe pri delu v SZDL, ki pomeni in je nepremagljivo in silovito orožje našega socialističnega snovanja, življenja in dela.
Ob začetku te tvoje funkcije bi ti rad dejal le eno: ni je tako težke naloge, ki bi ji SZDL s svojo marljivostjo in demokratičnostjo pod vodstvom ZK ne bila kos. To prepričanje naj ti bo pri delu moralna opora, ki ti bo dala veliko dobre volje in poguma.
Podelitev Kersnikovih nagrad
Letošnji stilni koncerti Groblje 74 v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah so lepo uspeli. Na prvem koncertu, 31. maja so nastopili baritonist Marcel Ostaševski, sopranistka Ilena Bratuž-Kacjan ter pianistka Zdenka Lukec in Andrej Jarc, ki so izvajali dela Soštakoviča in Lipovška, na drugem, 14. junija je Slovenski godalni kvartet izvajal dela Barbera, Ukmarja in Francka, 28. junija pa je nastopil komorni orkester Simfoničnega orkestra Domžale—Kamnik s solistom pianistom Acijem Bertoncljem in violinistom Markom Zupanom. Izvajal je dela dunajskih klasikov. Pri tem zadnjem koncertu je bil obisk izreden.
Ob tej priliki je predsednik občinske skupščine Domžale Jernej Lenič podelil Kersnikove nagrade za leto 1974, predsednik Občinskega sveta ZKPO Domžale Slavko Pišek pa nagrade in priznanja Občinskega sveta za leto 1974.
Kulturna skupnost Domžale podeljuje letos tretjič Kersnikove nagrade kot najvišje občinsko priznanje društvom, organizacijam, skupinam in posameznikom za delo na kulturno prosvetnem področju v domžalski občini. Skupščina Kulturne skupnosti je na svoji seji, dne 28. maja 1974 sklenila podelili pet nagrad, in sicer: Domžalski godbi, ^ \
Mengeški godbi, »\V^ Srečku Bcrlotu,
Tonetu Ravnikarju, v^«^ dr. Mjru Stiplovšku. \?fa.o
Mengeška in domžalska godba sta dobili Kersnikovo nagrado na svečanih proslavah ob 90-lctnem jubileju delovanja, kjer je bila prebrana tudi obrazložitev. Ker je skupščina Kulturne skupnosti sklenila podeljevati vsem nagrajencem tudi Kersnikove plakete, sta predstavnika obeh društev prevzela tudi ta znak priznanja za njihovo uspešno delo.
S tem zadnjim koncertom je bil zaključen niz stilnih koncertov v sezoni 1973/74, v jeseni bo pa še nekaj koncertov, kajti predvidena koncerta Tria Cavaliere in Okteta Gallus sta žal zaradi bolezni v ansamblih v tej sezoni odpadla.
Tone Ravnikar
SREČKO BERLOT prejema Kersnikovo nagrado za dolgoletno delo na kulturno-prosvetnem področju
SREČKO BERLOT
je že kot dijak sodeloval v pevskem zboru in dramski skupini na ljubljanskem učiteljišču. Takoj po prihodu v Moravče, leta 1925 je začel z vsestranskim kulturnim delovanjem, ki ga je prekinila nemška okupacija, po kateri je bil kmalu preseljen v Srbijo. Takoj po osvoboditvi je začel s kulturno prosvetnim delom na Primorskem, kmalu pa se je zopet vrnil kot ravnatelj osnovne šole v Moravče, kjer je bil med ustanovitelji Sindikalno kulturno umet-
niškega društva, sedanjega Prosvetnega društva »Tine Kos« Moravče. Organiziral je številne proslave in prireditve, pevski zbor in oddelek Glasbene šole v Moravčah, režiral je več iger, osnoval ljudsko knjižnico, nad 20 let pa je tudi poverjenik Prešernove družbe. Dolga leta je bil funkcionar Sveta za prosveto in kulturo občinskega ljudskega odbora Moravče, občinskega ljudskega odbora Domžale in Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana—okolica.
Letos je Srečko Berlot praznoval 70-letni življenjski jubilej še kot aktivni član pevskega zbora. Kulturno življenje v Moravčah je dolga desetletja najtesneje povezano z njegovim požrtvovalnim in vsestranskim delom.
Znani kulturni delavec in zbiralec arhivskega gradiva TONE RAVNIKAR sprejema Kersnikovo nagrado
TONE RAVNIKAR
praznuje letos že 25-letnico neprekinjenega kulturno-prosvetnega dela v domžalski občini. Leta 1949 se je vključil v Kulturno umetniško društvo »Minka Peternel-Marta«, kasnejše Delavsko prosvetno društvo Svoboda Domžale, v katerem je bil več let vodja recitator-ske skupine, sodeloval pa je tudi v igralski skupini. Nastopil je v več igrah, v zadnjih letih pa je na številnih prireditvah in proslavah povezoval kulturni program in recitiral. Je tudi član likovne sekcije »Peter Loboda« in je že štirikrat razstavljal. Ze dolga leta prizadevno zbira zgodovinsko gradivo o domžalski občini in je objavil že več prispevkov v Občinskem poročevalcu, Mengeškem zborniku in drugod, napisal je tudi brošure o jubilejih domžalske in mengeške godbe, zbiral je material za slamnikarsko muzejsko zbirko ter leta 1962 pripravil tudi razstavo Domžale v sliki. Zelo pomembno je Ravnikarjevo organizacijsko delo, saj je bil dalj časa odbornik domžalske Svobode, zadnja leta pa opravlja funkciji tajnika Občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij in Kulturne skupnosti Domžale.
Tone Ravnikar je vsestranski in požrtvovalni kulturni delavec, ki uspešno izpolnjuje številne naloge in je s svojim delom veliko prispeval k uspešnejšemu razvoju kulturne dejavnosti v domžalski občini.
Dr. MIRO STIPLOVŠEK
je začel delovati na kulturo-prosvetnem področju v okviru Akademskega kluba Domžale. Po diplomi na Filozofski fakulteti je opravljal vodilne funkcije v kulturno-prosvetnih forumih in sicer je bil šest let predsednik Sveta za prosveto in kulturo Skupščine občine Domžale, v obdobju 1964—1968 je bil poslanec prosvetno kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije, kjer je delal tudi za uspešno reševanje kulturne problematike, vodil pa je tudi delo pripravljalnega odbora za ustanovitev samoupravne Kulturne skupnosti Domžale. Od njene ustanovitve, marca 1971 je bil najprej podpred-
Nadaljevanje na 8. strani
Nadaljevanje s 7. strani
sednik skupščine Kulturne skupnosti, sedaj pa je njen predsednik. Drugo področje delovanja dr. Stiplovška pa je raziskovanje lokalne zgodovine, zlasti razvoja slamnikarstva, delavskega gibanja in NOB.
Za plodno raziskovalno delo in vodenje Kulturne skupnosti je prejel Kersnikovo nagrado dr. MIRO STIPLOVŠEK
Svoje razprave o zgodovini domžalske in kamniške občine je objavljal v znanstvenih glasilih in zbornikih, številne poljudne prispevke pa tudi v Občinskem poročevalcu.
Letos poteče skupščini Kulturne skupnosti Domžale prva mandatna doba, v kateri je dr. Stiplovšek s svojim prizadevanjem veliko prispeval k premostitvi njenih začetnih težav in k uspešnemu izpolnjevanju njenih nalog pri uveljavljanju načel množičnosti, kakovosti, skladnosti razvoja posameznih panog in posameznih območij domžalske občine na kulturnem področju.
Podelitev nagrad in priznanj Občinskega sveta ZKPO Domžale za 1974
Kulturna skupnost Domžale podeljuje vsako leto zaslužnim kul-turno-prosvetnim delavcem za dolgoletno delo Kersnikove nagrade, Občinski svet ZKPO Domžale pa je sklenil ob koncu vsake sezone podeliti posebna priznanja in denarne nagrade društvom, skupinam in posameznikom, ki so dosegli v preteklem letu posebne dosežke na dramskem, glasbenem, likovnem, folklornem in organizacijskem področju.
Število teh priznanj in nagrad bo odvisno od uspešnosti posamezne kulturne sezone, pri čemer naj posebej poudarimo, da je bila sezona 1973/74 izredno uspešna. Zato tudi prejme letošnje priznanje sedem društev oziroma skupin ter sedemnajst posameznikov, in sicer:
Harmonikarski orkester Domžale za uvrstitev med najboljše har-monikarske orkestre na zvezni reviji v Pulju,
Mešani pevski zbor Svobode Mengeš za nagel kakovostni napredek v preteklem letu in za številne uspešne nastope,
Študentovski klub Domžale za izredno kakovostno podan recital Mati ob letošnjem Dnevu žena,
Folklorna skupina Osnovne šole Mengeš za številne uspešne in kvalitetne nastope na občinskih prireditvah,
Pevski zbor Osnovne šole Venclja Perka Domžale za uvrstitev na
Predsednik Domžalske godbe JOŽE SICHERL ob prejemu Kersnikove plakete
republiško revijo mladinskih pevskih zborov in uspešen nastop na njej  v Zagorju,
Jamarsko društvo Domžale za veliko prizadevanje na kulturnem področju, posebej za organizacijo zadnje prireditve Adam Ravbar,
Pionirska in mladinska organizacija Osnovne šole Radomlje za uspešno sodelovanje na vseh krajevnih kulturnih prireditvah,
Peregrin Capuder za uspešno vodenje moškega pevskega zbora KUD Janko Kersnik Lukovica,
Vinko Gregorc, predsednik Simfoničnega orkestra Domžale-Kam-nik, za požrtvovalno organizacijsko delo,
Tomaž Habe za pripravo uspešnih koncertov Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik v preteklem letu,
Justa Koželj za požrtvovalno organizacijsko delo pri Svobodi Mengeš,
Anton Križaj za organizacijo in pripravo kulturnih prireditev v Ihanu,
Karel Leskovec za uspešno vodenje otroškega in mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Šlandrove brigade,
Metka Pichler za uspešno vodenje otroškega in mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Josip Broz Tito,
Ivko Ručigaj za organizacijsko delo in za nastope pri Prosvetnem društvu Franc Kotar Trzin,
Lina Sitar za uspešno delo na kulturnem področju v Mengšu,
Lojze Stražar za organizacijo in pripravo kulturnih prireditev pri Prosvetnem društvu Miran Jarc Škocjan,
Ida Vavpetič za uspešno vodenje otroškega in mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Jurij Vega Moravče,
Rija Piškar za požrtvovalno delo v pionirski organizaciji na kul-turno-prosvetnem področju,
Jože Naraločnik za uspešno uvrstitev mladinskega pevskega zbora v Zagorju,
Štefka Mlakar za uspešno vodenje folklorne skupine, Majda Golob za uvrstitev harmonikarskega orkestra med najboljše harmonikarske orkestre na zvezni ravni v Pulju,
Stane Stražar za uspešno izvedbo zadnje prireditve Adam Ravbar, Milan Marinič za odlično izveden recital Mati.
T. R.
Predstavnik Mengeške godbe JOŽE GORJAN je prejel v imenu društva Kersnikovo plaketo
OGLAS
Industrija pohištva »STOL« Kamnik, kot specializirano podjetje pisarniškega in sedežnega pohištva predstavlja eno vodilnih in renomiranih podjetij lesne industrije doma in v tujini.
Podjetje je v svojem 70-letnem obstoju prejelo mnoga domača in mednarodna vrhunska priznanja (Pariz, Amsterdam, Cantu, Beograd, Zagreb, Ljubljana).
Z modernizacijo in razširitvijo poslovanja na sedanjih in novih področjih vabimo k sodelovanju nove sodelavce, ki bi imeli veselje do dela v lesno predelovalni industriji.
Pripravljeni smo vključiti nove delavce za delo v mizarski, kovinski in tapetniški stroki.
Kandidatom nudimo možnost, da se usposobijo za dela:
— izdelovanje sedežnega pohištva na Duplici,
— izdelovanje ploskovnega pohištva na Duplici,
— v proizvodnji mizarskih polizdelkov v Motniku,
— dopolnilnem programu v »SLOGI« Moste pri Kamniku.
Delavci, ki se želijo vključiti v naše podjetje imajo tele možnosti za:
— dopolnilno izobraževanje v podjetju za pridobitev poklica ozkega profila lesno predelovalne, kovinske ali tapetniške stroke,
— izobraževanje po zakonu o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij za poklic mizar, tapet nik ali poklic v kovinski stroki,
— prizadevnim mladim delavcem omogočimo tudi nadaljnji študij v srednjih in visokih šolah,
— podjetje ima urejeno letovanje v svojih počitniških domovih na otoku KRKU, v PIRANU ali v kočah na VELIKI PLANINI,
— imamo urejen prevoz na delo,
— delavci prejemajo osebni dohodek po samoupravnem sporazumu, delovnih uspehih in osebnem prizadevanju.
Kandidate, ki se žele vključiti v našo delovno skupnost vabimo na ogled tovarne.
2. seja delegatske skupščine občine Domžale
20. junija 1974 se je delegatska občinska skupščina Domžale drugič sestala na skupni seji vseh zborov, oziroma so se delegati družbenopolitičnega zbora še pred tem sešli na ločeni seji, na kateri so sprejeli stališča o zadevah oziroma predlogih aktov, o katerih je sklepala skupščina na skupni seji vseh zborov.
Osrednja točka skupne seje je bilo vsekakor poročilo o gibanju gospodarstva v letu 1973 in prvem tromesečju 1974. Podatke o tem je med drugim vseboval Bilten št. 8, ki ga je pripravila občinska plansko-analitska služba ter analiza zaključnih računov za leto 1973 Službe družbenega knjigovodstva.
Povzetek iz Biltena, ki ga je podala predstojnica oddelka za gospodarstvo in finance, navajamo v celoti, ker so v njem zajeti vsi glavni pokazatelji gibanja gospodarstva v poročanem obdobju:
PREBIVALCI: Na območju občine Domžale živi 33.315 prebivalcev, kar je 1,9% prebivalcev SR Slovenije. Aktivnih prebivalcev, to je tistih, ki z lastnim delom ustvarjajo sredstva za preživljanje sebe in neproduktivnih članov svoje družine, je 15.858 oziroma 47,6%. Aktivnost je torej manjša kot v Sloveniji, kjer znaša 48,1 %. Med gorenjskimi občinami imajo le .Tesenice, Radovljica in Škofja Loka nižjo aktivnost kot občina Domžale. Nizka aktivnost je posledica velikega prirasta prebivalcev, saj je stopnja rasti tako naravnega kot selitvenega dvakrat večja kot v republiki. V Domžalah je 1,6%, v SRS 0,9%.
57,2% aktivnih prebivalcev v občini je zaposlenih v družbe-
nem sektorju, od tega je 50 % Domžalčanov, drugo pa so delavci, ki stanujejo v drugih občinah. Izven občine je zaposlenih 15,8% Domžalčanov ali 2570 več, kot jih hodi na delo v občino iz drugih občin.
Celotno gospodarstvo, to so vse TOZD s sedežem v občini in samostojne delovne enote OZD iz drugih občin, je v letu 1973 ustvarilo 82,4 milijarde starih din DRUŽBENEGA PROIZVODA ali 18% več kot leta 1972. Udeležba v družbenem proizvodu Slovenije je 1,7%.
Delovne organizacije s področja občine Domžale so v letu 1973 ustvarile 14,283.304 tisoč din CELOTNEGA DOHODKA ali v primerjavi z letom 1972 21% več. Vendar je indeks rasti v domžalski občini manjši kot v SR Sloveniji in to za 4%. Stopnja rasti celotnega dohodka za prvo tromesečje 1974 pa je 36%, kar je precej več kot v drugih letih v tem obdobju.
PORABLJENA SREDSTVA, to so surovine, repro in drugi material, stroški in drugo, kažejo hitrejšo rast, kot je dinamika rasti celotnega dohodka, in sicer je indeks rasti 123, kar je za 2% vec\ kot je rast celotnega dohodka. V primerjavi z lepub-liško stopnjo rasti so porabljena sredstva oziroma stopnja porasta za 4 % nižja kot v republiki.
AMORTIZACIJA je ustvarjena v višini 5 milijard 140 milijonov SD. Dinamika rasti je hitrejša od rasti celotnega dohodka kot tudi od porabljenih sredstev. Mimo tega imajo domžalska podjetja višjo amortizacijsko stopnjo, kot je predpisana z zakonom.
Domžalsko gospodarstvo (organizacije s sedežem v občini)
Pri Osnovni šoli v Dobu so se začela gradbena dela za veliko adaptacijo in izgradnjo novega šolskega poslopja
Predsednik Izvršnega sveta občine Domžale VILI DRŽANIC otvarja ob prisotnosti predstavnikov Krajevne skupnosti Mengeš, izvajalcev del In ostalih občanov asfaltirani del ceste Mengeš—Sinkov turn
je ustvarilo DRUŽBENEGA PROIZVODA v višini 43 milijard 600 milijonov SD in znaša stopnja rasti 17 %, kar je dokaz, da so se materialni stroški večali, rezultat pa je zmanjšanje družbenega proizvoda. V primerjavi z republiškim povprečjem se tudi pri družbenem proizvodu izkazuje nižja rast.
BRUTO OSEBNI DOHODKI so znašali 24 milijard 800 milijonov SD in znaša povišanje 17 %. V primerjavi z republiškim indeksom rasti je to za 6 % manj. Pri tem je treba upoštevati število zaposlenih, ker je v domžalski občini za 1 % več zaposlenih, medtem ko v republiški za 3 0/0.
Vse organizacije so ustvarile 8 milijard 200 milijonov SD SKLADOV. Indeks rasti kaže zelo negativno tendenco. Ni pa upoštevan del lastnih sredstev rezerv in del sklada skupne porabe, ki so v zaključnih računih izkazane kot zakonske obveznosti, predvsem je to prispevek za stanovanjsko izgradnjo. Na sklade so vplivale mimo zvišanih stroškov tudi večje pogodbene obveznosti, ki so se povečale za 30% ter zakonske obveznosti za 44%.
Med posameznimi podjetji so najbolj prizadeta HELIOS, predvsem zaradi cen surovin na zunanjem tržišču in je tudi ustvaril za 631 milijonov manj kot v lanskem letu. Manjšo rast izkazuje tudi fizični obseg rasti, kakor tudi po drugih pokazateljih. Mimo tega so prizadeta v večji meri še podjetja Termit, Mlino-stroj, Opekarna Radomlje in Melodija, deloma pa je ta situacija vplivala tudi na podjetji Papirnica in TOKO.
Rezultati TRGOVINE so relativno nižji, na kar je precej vplivala zamrznitev marže in tudi povečanje stroškov.
GOSTINSTVO izkazuje relativno dobre rezultate, vendar v glavnem zaradi povišanih cen.
NOMINALNI OSEBNI DOHODKI na zaposlenega so v pri-
merjavi z lanskim letom v poprečju na zaposlenega večji za 19%, medtem ko so se življenjski stroški povečali za 20 %, kar pomeni padec življenjskega standarda. Največ zaposlenih v občini je prejemalo od 2.000,00 do 2.500,00 dinarjev, to je 47 % vseh zaposlenih, manj kot 2.000,00 din je dobilo 34% zaposlenih.
Število ZAPOSLENIH izkazuje samo 1 % stopnjo rasti, kar je v primerjavi z republiko za 3% počasnejša rast. Pri tem je treba povedati, da industrija ni spremenila števila zaposlenih, medtem ko se je v negospodarstvu število zaposlenih povečalo za 13%.
PRODUKTIVNOST na zaposlenega se je povečala za 15 %, v republiki pa za 17%. Produktivnost, merjena s fizičnim pokazateljem, pa je večja za 5% in je nekoliko nižja kot republiška stopnja. Pri tem je treba poudariti, da je industrija svojo produktivnost povečala za 7 %» medtem ko so jo ostale panoge manj.
V letu 1973 se je LIKVIDNOST gospodarstva v primerjavi s predhodnim letom izboljšala, saj so terjatve in obveznosti do dobaviteljev manjše kot rast celotnega dohodka oziroma sredstev, ki jih potrebuje za družbeni proizvod oziroma za samo poslovanje.
Pomembno vlogo za razvoj gospodarstva kot tudi drugih področij v občini ima Ljubljanska banka — podružnica Domžale. Ugotovljeno je, da je omenjen:', banka v letu 1973 kreditirala gospodarstvo občine v obliki
kratkoročnih kreditov
v 000 din
v višini 95974
— neposredno gospodarstvo 79111
— potrošniški krediti 16863 konverzacija kratkoročnih v dolgoročne
kredite 2833:;
Nadaljevanje na 10. strani
Nadaljevanje z 9. strani
— po zveznih predpisih    26 %
— po republiških 10 %
— in po sklepu izvršnega odbora banke 64 %
dolgoročni krediti 116 889 000 krediti za stanovanjsko gradnjo 100 006 000 sredstva
prebivalstva 79 127 000
število varčevalcev 19 623
Iz podatkov je razvidno, da sta v letu 1973 znašala proračun in splošna poraba 6 milijard 920 milijonov SD. Mimo tega so skladi porabili še lastnih sredstev v višini milijardo 248 milijonov SD, kar znaša skupaj 8 milijard 194 milijonov SD, to je približno 10 % ustvarjenega družbenega produkta.
Pri tem je treba pripomniti, da dohodka teh skupnosti in splošne porabe ne ustvarjajo samo zaposleni v Domžalah, ampak tudi Domžalčani, ki se vozijo v druge občine, zato ni mogoča primerjava z ustvarjenimi in porabljenimi sredstvi.
Na podlagi zbranih podatkov ter poročila o rezultatih gospodarjenja v letu 1973 in prvem tromesečju 1974 je izvršni svet občinske skupščine sprejel naslednje ugotovitve in sklepe, s katerimi je občinsko skupščino seznanil predsednik izvršnega sveta Viljem DRŽANIč:
1. V letu 1973 je po dveletnem obdobju izredne gospodarske rasti prišlo v občini Domžale do zmanjšane stopnje rasti. Medtem ko je v letih 1971 in 1972 znašala gospodarska rast 7,5 % in 10%, je v letu 1970 dosegla komaj 5 %. Takšna rast pomeni zaostajanje za rastjo drugih področij SR Slovenije in ne omogoča s planom predvidenih sprememb v delitvi družbenega proizvoda, kot tudi nadaljnjega zmanjševanja gospodarskega zaostajanja, ki se je začelo leta 1970.
Na zmanjšanje gospodarskega razvoja so v največji meri vplivali zunanji faktorji, kot so pomanjkanje električne energije, težave z oskrbo s pogonskim gorivom, surovinami in reprodukcijskim materialom ter izrazito velik porast cen surovinam na tujih trgih, od katerih je odvisna predvsem proizvodnja kemične, tekstilne in usnjarsko industrije, ki predstavljajo pretežni del domžalske industrije in skoraj polovico celotnega gospodarstva. Na počasnejši gospodarski razvoj so v veliki meri vplivale tudi neustrezne rešitve v gospodarskem sistemu (maksimiranje cen gotovih proizvodov in marž, nestimulativna delitev dohodka), pomanjkanje kvalitetnih kadrov ter velika fluktuacija delovne sile (na teritoriju občine je menjalo delovno mesto 3044 zaposlenih).
2. V letu 1973 so povečana strukturna neskladja med posameznimi elementi v delitvi celotnega dohodka. Delež porabljenih sredstev v celotnem dohodku se je povečal od 71,7% v letu 1972 na 73,1 % v letu 1973. Delitev družbenega proizvoda je potekala tako, da se je delež sredstev OZD znižal od 73,4% na 71,9%, ostalih udeležencev pa povečal od 26,6% na 28,1%. Predvsem se je povečala udeležba pogodbenih in zakonskih obveznosti, zlasti stanovanjski prispevek ter prispevek za zdravstveno zavarovanje.
Gradbena dela na novem mostu čez Kamniško Bistrico v Domžalah hitro napredujejo tako, da bo kmalu povezan tudi vzhodni predel Zaboršta z Domžalami
3. Posledica takih gibanj je relativno zmanjševanje sredstev, ki jih OZD lahko uporabijo za reprodukcijo, nižja ekonomičnost in rentabilnost poslovanja.
4. Zaposlenost zaostaja za republiško stopnjo rasti za dve indeksni točki. Na takšno gibanje je vplivala predvsem stagnacija zaposlovanja v industriji, kjer je bila poprečna zaposlenost na ravni leta 1972. Pozitivno dinamiko beleži industrija s 7 % stopnjo rasti produktivnosti.
5. Osebni dohodki leta 1973 niso delovali kot stimulativen faktor za povečanje produktivnosti dela. Njihovo nominalno povečanje ni bilo enako niti dvigu življenjskih stroškov tako, da je zaposleni delavec v poprečju dobil celo za 2% manj potrošnih artiklov kot preteklo leto.
6. Leta 1973 je bila likvidnost gospodarstva bistveno izboljšana. Udeležba terjatev v obratnih sredstvih je padla od 41,8% na 38,3%. Manjša pa je tudi udeležba dobaviteljev v virih sredstev.
7. Zaskrbljujoče je večanje udeležbe zalog, posebno zato, ker so le-te odraz višjih cen surovin in materiala ter otežkočenega plasmaja gotovih izdelkov.
8. Rezultati gospodarjenja prvih treh mesecev izkazujejo ugodno dinamiko razvoja. Dosežena je 9% stopnja rasti fizičnega obsega proizvodnje, povečanje produktivnosti je nad slovenskim poprečjem, zaposlovanje je aktivnejše, zmanjšana je razlika v stopnji rasti riied dohodkom in celotnim dohodkom, kar kaže na umerjenejšo rast cen surovinam na eni strani in usklajevanje cen finalnim proizvodom. Nadpoprečno je povečanje ostanka dohodka.
Prisotni so tudi negativni pojavi, ki se kažejo v hitrem povečevanju terjatev do kupcev ter obveznosti do dobaviteljev oz. slabši likvidnosti.
Med posameznimi OZD najbolj zaostajajo v gospodarski rasti Helios, Termit, Melodija in Opekarna Radomlje. Podjetje Helios je bilo nekaj let pred letom 1973 vodilno v razvoju tako po obsegu proizvodnje kot finančnih rezultatih. (Leta 1973 kot tudi v začetku letošnjega leta so skoraj vsi kazalci ekonomskega razvoja negativni!) Kljub nadpoprečnemu povečanju celotnega dohodka, je v letu 1973 ustvarilo za 3% nižji dohodek kot leta 1972, v letošnjem letu
pa celo za 11 %. Sredstva skladov so manjša za 71 %. Poprečni nominalni osebni dohodki so v letošnjem prvem tromesečju za 11 % manjši kot v istem obdobju lani. Neugodna je tudi likvidnost.
V največji meri so te pojave povzročili zunanji faktorji, predvsem pojavi na zunanjih trgih, delno pa tudi subjektivni faktorji znotraj podjetja, kot so fluktuacija delovne sile, predvsem strokovnih delavcev, slaba organizacija ipd.
Najbolj negativna je tendenca razvoja Opekarne Radomlje, saj so kljub proizvodnji konjunk-turnega artikla in domačim surovinam, skoraj vse ekonomske kategorije manjše kot leta 1972.
Vzrok poprečnega gospodarskega razvoja TERMIT in Melodije je treba iskati v slabi tehnični opremljenosti, pomanjkanju surovin ter obratnih sredstev in pomanjkanju kadrov.
Na finančni rezultat OZD TO-KO so negativno vplivale težave z oskrbo kvalitetnih surovin, predvsem pa otežkočen plasma gotovih izdelkov, ki je posledica padca kupne moči potrošnikov.
PREDLOGI:
— Proučiti možnost sanacije najslabše stoječih OZD.
— Omejiti fluktuacijo delovne sile z ustreznim nagrajevanjem.
Domžalski jamarji so Radioklu-bu poklonili kapnik, ko so le-ti 4. julija odprli svojo brunerico na Meninl planini
V ta namen pospešiti sklepanja samoupravnih sporazumov v okviru občine — regije.
— Z načrtnim kadrovanjem in stanovanjsko politiko izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih.
— Proučiti možnosti integracij oz. skupnih investicijskih vlaganj.
V razpravi je nato delegat iz TOZD HELIOS Količevo opozoril na objektivne vzroke, ki so privedli podjetje Helios v nezavidljiv položaj, v katerem so se znašla tudi druga podjetja kemične stroke. Navedel je podatke o uspešnosti poslovanja podjetja HELIOS v tekočem letu, ki kažejo, da se je položaj občutno izboljšal, posebno v mesecu aprilu in maju, delno zaradi korekture cen, delno pa tudi zaradi nekoliko spremenjenega načina poslovanja.
Vsekakor bo polletna bilanca pokazala popolnoma drugačno sliko kot je bila ob zaključku 1973. leta.
V razpravi na poročilo o gibanju gospodarstva je sodeloval še Janez Zibelnik, predsednik zbora krajevnih skupnosti, ki je opozoril na sedanjo odprtost občine glede stanovanjske gradnje in s tem priseljevanja. Ta odprtost je namreč pripeljala do nadpovprečnega večanja prebivalstva v občini v primerjavi z drugimi občinami in slovenskim povprečjem. Menil je, da bi morali v bodoče načrtovalci stanovanjske gradnje to odprtost temeljito proučiti in jo uskladiti z možnostmi za reševanje številnih problemov na vseh področjih, ki jih tako množično priseljevanje prinaša.
V nadaljevanju seje so odborniki sprejeli med drugim še naslednje sklepe:
Z večino glasov sprejema skupščina merila, ki jih je predlagal izvršni svet za delitev sredstev za redno dejavnost krajevnih skupnosti in v zvezi s tem tudi stališča družbenopolitičnega zbora ter njegov predlog, da prične izvršni svet pripravljati koncept financiranja krajevnih skupnosti skladno z ustavo in občinskim statutom.
Mimo sprejetih meril za delitev sredstev za redno dejavnost krajevnih skupnosti se dopolnijo tudi merila za delitev intervencijskih sredstev za leto 1974, in sicer:
— odstotki na zbrana sredstva občanov ostanejo ista kot doslej (70, 100, 200%),
— pod 100 % udeležbe na zbrana sredstva občanov se z ozirom na spremembe poveča število krajevnih skupnosti za tri krajevne skupnosti, ki so upravičene na 100 % udeležbo, to so še KS Dob, Lukovica in Moravče, ker imajo nad 50 % svojega področja hribovitega.
Dopolnitev meril za delitev intervencijskih sredstev ni dokončna in naj pristojna komisija izvršnega sveta pripravi nadaljnji predlog za morebiten popravek uvrstitve krajevnih skupnosti po omenjenih skupinah glede na pripombe delegatov iz Trojan, Črnega grabna, Rov in drugih.
Za delitev sredstev zbranih na podlagi samoupravnega sporazuma naj komisija izvršnega sveta za pripravo meril za delitev sredstev KS pripravi posebna merila. V ta namen morajo krajevne skupnosti v najkrajšem času izdelati program svojega dela, razvoja in Investiranja. Pro-
gram je treba predložiti v obravnavo OZD in drugim delovnim skupnostim, ki so zainteresirane za smotrno uporabo tudi sredstev, zbranih za KS na podlagi sporazuma.
Prav tako naj izvršni svet še pravočasno pripravi celoten sistem financiranja krajevnih skupnosti iz sredstev zbranih iz naslova davka in taks.
Do naslednje seje skupščine je treba pripraviti odgovor oziroma podatke o višini intervencijskih sredstev za krajevne skupnosti in o možnostih za dejansko delitev po sprejetih merilih.
Skupščina sprejema predlog izvršnega sveta, ki ga podpira tudi družbenopolitični zbor, da se z rekonstrukcijo ceste Selo— Vrhpolje takoj prične. Skupščina sprejema tudi predlagano finančno konstrukcijo za pokritje stroškov celotne investicije, ki znašajo po predračunu 195,561.150 SD.
V letu 1974 je treba zagotoviti skupaj 82 milijonov SD, in sicer na podlagi prispevka občanov v višini 13 milij. SD, nadalje v obliki prostovoljnega dela v vrednosti 11 milij. SD, z udeležbo intervencijskih sredstev na zbrana sredstva občanov, ter 46 milij. SDali20% od sredstev namenjenih v letu 1974 za redno
Sprejme se priporočilo delegacije krajevne skupnosti Domžale, da se za hitrejše uresničevanje takega programa na podlagi določb Odloka o prispevkih in davkih občanov poskrbi, da se sredstva davščin od vikendov tudi prelivajo v sredstva krajevnih skupnosti.
Skupščina potrjuje poslovna poročila skladov občine za leto 1973, in sicer:
— sklada za financiranje izgradnje osnovnošolske mreže,
— sklada za urejanje mestnih zemljišč,
— sklada za pospeševanje kmetijske dejavnosti,
— sklada za štipendije in posojila,
— cestnega sklada,
— gasilskega sklada,
— sklada za financiranje narodne obrambe,
— medobčinskega sklada za financiranje izgradnje kolektor-ja Kamnik—Domžale, kakor tudi program tega sklada ter finančno konstrukcijo za pokritje stroškov III. etape gradnje kolektor j a, ki zajema predel od meje kamniške občine do pretočnega kanala na Pšati.
4. Skupščina sprejme odlok o ustanovitvi sveta za preventivo v cestnem prometu.
Krajevna skupnost Domžale je v zadnjem času začela ob sofinanciranju občanov asfaltirati posamezne ceste. Na sliki Tomšičeva cesta
dejavnost krajevnih skupnosti, ki so jih v krajevne skupnosti odstopile za omenjeno investicijo, ter vrednost brezplačno odstopljenega zemljišča. Manjkajočih 115 milijonov SD kreditira izvajalec, to je gradbeno podjetje Slovenija-ceste Ljubljana in sicer do 31. 3. 1975. Do tedaj namreč mora proračun zagotoviti tudi ta sredstva.
Skupščina se strinja s predlogom družbenopolitičnega zbora, naj zaradi skladnejšega načrtovanja razvoja tudi takih oblik spominskih obeležij (cesta Solo—Vrhpolje se gradi ob 30-letnici ustanovitve IV. bataljona Šlandrove brigade) občinska organizacija ZB NOV in rezervnih vojaških starešin pristopi k oblikovanju programa takih in podobnih spominskih objektov za naslednjih deset let ter po javni razpravi tudi izoblikuje prioritetni red. Tako bi družbena skupnost v daljšem obdobju zmanjšala svoj dolg do krajev in območij, ki so nerazvita, ki pa imajo bogato Izročilo in tradicijo iz NOB ter velik pomen za smotrno pripravo SLO.
5. Na predlog komisije za volitve in imenovanja in z upoštevanjem nekaterih dopolnitev oziroma sprememb, ki so bile predlagane v razpravi, je skupščina soglasno sprejela sklep: — da se ustanovi komisija za varstvo invalidov in borcev NOV ki jo sestavljajo: predsednik
ALEŠ Leopold, Mengeš, Topo le 8 člani
CERAR Franc, Dole pri Mo ravčah 17
HABJAN Božena, Domžale, Vo dovodna 5
KOROŠEC Slavko, Krašnja Sp. Loke
LIPOVŠEK Franc, Radomlje Prešernova 8
MOČNIK Lenčka, Lukovica Prešernova 8
REDENŠEK Ivan, Domžale Ljubljanska 4
SVETLIN Francka, Prelog Ihan
VEHOVEC   Franc,   Drtija 3 Moravče ZORMAN Franc, Vir, Gubčeva
6
tajnik
JANIČ lani, ObS Domžale
— da se ustanovi in imenuje iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti socialnega skrbstva v
naslednjem sestavu: predsednik
LEB Tilka, ZP Mengeš člani
AVBELJ Franc-Lojko, ZB NOV Domžale
BOLHAR Marjan, Občinski sindikalni svet Domžale
GEDRIH Janko, ObS Domžale .
GOSTINČAR Franc, Dom počitka Domžale
KOČAR Zdravko, Dom počitka Mengeš
IVKOVIČ Marija, TSOV Domžale
JERMAN Marica, Induplati Jarše
REDENŠEK Ivan, Društvo upokojencev Domžale
STOPAR Marijan, Občinska konferenca SZDL Domžale
ZABRET     Franc, Krajevna skupnost Mengeš tajnik
GOLOB Ferdo, ObS Domžale
— v komisijo za razvoj srednjega šolstva se imenujejo: predsednik
VARŠEK Miro, dipl. oec, Papirnica Količevo člani
LENIČ Jernej, predsednik občinske skupščine MODRIJAN Milojka, dipl. iur.
— namestnik predsednika IS občinske skupščine
dr. STIPLOVŠEK Miro, Domžale, Prešernova 39
FLERIN Milan, Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale
KOŠIR Peter, dijaški dom Domžale
TAVČAR Ciril, Loka pri Meng-šu
VELEPEC Janez, Poklicna šola Domžale tajnik
HUMAR Nada, referent za izobraževanje, kulturo in telesno kulturo ObS Domžale
— da se v odbor za organizacijo proslave v počastitev praznika občine Domžale v letu 1974 imenuje:
predsednik
LENIČ Jernej, predsednik občinske skupščine člani
AVBELJ Franc, predsednik ZZB NOV Domžale
BERČIČ Srečko, v.d. načelnika odd. za skupne in družbene službe ObS Domžale
BOLHAR Marjan, Občinski sindikalni svet
DELETIĆ Dimitrije, načelnik oddelka za NO
DR2ANIČ Viljem, predsednik IS občinske skupščine
HABE Stane, predsednik KS Domžale
KRIŠTOF Bojan, ZRVS Domžale
PETERKA Feliks, Napredek Domžale
POVŽ Ludvik, sekretar občinske skupščine
SONC Ivo, Domžale, Količevo
STOPAR Marijan, sekretar SZDL Domžale
TEKAVEC Franc, predsednik ZMS Domžale
ZULE Pavlin, Telesnokulturna skupnost Domžale tajnik
AVBELJ Alfonz, ObS Domžale
— da se v komisijo za verska vprašanja imenujejo: predsednik
ZAJC Maks člani
GREGORC Marjan, občinsko javno tožilstvo
KOROŠEC Drago, Postaja milice
MARČUN Jože, Krajevna skupnost Mengeš
RETINGER Gregor, Mlinostroj Domžale
PETERKA   Milena, Vzgojno-varstveni zavod Domžale tajnik
AVBELJ Alfonz, ObS Domžale
— da se v komisijo za odlikovanja imenuje:
predsednik
ALEŠ Leopold, Mengeš, Topole 8
člani
CERAR Ivan, Tosama Domžale CERAR Janez, Krajevna skupnost Vrhpolje—Zalog
BOGATAJ Vida, Krajevna skupnost Domžale
KOLENC Dragica, Občinski odbor ZZB NOV Domžale
TEKAVC Franc, Občinska konferenca ZMS Domžale
ZABUKOVEC Lado, Induplati Jarše
—- da se v komisijo za družbeni
nadzor imenuje:
predsednik
KALIMAN   Marjan, Krajevna skupnost Domžale člani
KERč Franc, DPZ, šaranoviče-va 42
KOTNIK Marjan, KS Prevoje, Prevoje 14
ZUPANEK Metka, DPZ, Kovi-čeva ul., Domžale
VREČEK Davorina, DPZ, Lukovica 31, Lukovica
KRZAN Albert, KS Domžale, Ljubljanska 106, Domžale
ŠTIRN Janez, Termit Domžale
PENGOV Elizabeta, Helios Domžale
SMOLE Ivanka, Domžale, Miševa 4
DER2IČ Ivan, Zg. Jarše 48 KOLAR Janez, Mengeš, Slam-nikarska 13
— da se v komisijo za prošnje in pritožbe imenuje: predsednik
KOPITAR    Marjan. delegat DPZ, Zadružniška 40, Mengeš člani
HAFNER Vida, KS Radomlje, Triglavska 8, Radomlje
KODERMAN Janez, Domžale, Krožna 8
KRIŽAJ Anton, KS Ihan, Ihan 37, Domžale
STREHAR Srečko, Šentvid 41, Lukovica
ŠTEFAN Tatjana, Krašce 9, Moravče
KOSMAČ Jože, Trzin, Mengeška 44
— da se v komisijo za razvoj samoupravljanja v organizacijah združenega dela občinske skupščine Domžale imenuje: predsednik
ŠKRJANC Lado, Domžale, Levstikova člani
MIHAJLOVIČ dr. Anton, Domžale, Krožna 3
PIŽMOHT Janez, Tosama Domžale
REBOLJ Alojz, Kovinarska 7, Kamnik
SARAJLIJA Muamer, Domžale, C. talcev 2
SMOLNIKAR Anton, KS Domžale, Savska 53, Domžale
ŠINK Zdravko, Mengeš, Kidričeva 40
— da se v svet za preventivo in vzgojo za varstvo v prometu imenujejo:
predsednik
RAVNIKAR  Franjo, Perkova 13, Domžale člani
AVBELJ Alfonz, Domžale, Ka-juhova ul. 12
BUCIK Alojz, PM Domžale, Prešernova ulica
Nadaljevanje na 12. strani
Nadaljevanje z 11. strani
GORIČAN Lado, občinska konferenca ZMS Domžale
HRIBAR Janez, Oljarna Domžale
HRIBAR Marko, Mengeš, Za-
družniška ul. KALAN   Franc,   Mengeš, Za-
družniška ul. KERSNIK    Grišo, Domžale,
Ljubljanska 85 PAJER Anton, Ihan, Domžale, SERIANZ Roman, ZK Moravče SMERDELI Zdravko, OŠ Šlan-
drove brigade Domžale
— da se v sklad za izgradnjo osnovnošolske  mreže v občini Domžale imenuje: predsednik
KLEMENC Albin, član IS ObS Domžale, LB Domžale člani
BREGAR Ivan, GP Obnova Domžale
FLERIN Milan, OŠ Šlandrove brigade Domžale
KUŠAR Karel, Delavska univerza Domžale
PIŠEK Slavko, Filc Mengeš
POPOVIC Radislav, Biro 71, Domžale
RIHTAR Aleksander, Dob 144, Dob
ŠTRUKELJ Maks, Kompolje, Krašnja
TURŠIČ Tone, Moravče, Osnovna šola Jurij Vega Moravče
— da se v cestni sklad občine Domžale imenuje: predsednik
POGAČNIK Jože, član IS ObS Domžale, Domžale, Prešernova 43 člani
MAV Anton, KS Lukovica OTRIN Janez, Termit Domžale SICHERL Slavko, dipl. ing., Mengeš
SMOLE Anton, Papirnica Koli-čevo
SERKO Niko, Gozdno gospodarstvo Domžale
URBANIJA Lado, Krašce 6, Moravče
— da se v medobčinski sklad za gradnjo kolektorja Kamnik — Domžale imenuje: predsednik
POGAČNIK Jože, član izvršnega sveta ObS Domžale člani
PAVLIN Albin, Komunalno podjetje Domžale
HRIBAR Marko, Hidrometal Mengeš
PANCUR Franc, Papirnica Ko-ličevo
DIMC Franc, Helios Domžale MUŠIC Ivo, Svilanit Kamnik
KLUN Anton, Titan Kamnik
ŠETINC Božo, Tovarna usnja Kamnik
JELNIKAR Marjan, Cestno podjetje Kamnik
HUMAR Franci, Komunalno podjetje Kamnik
— da se v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti imenuje Radovan NIKOLIC, Papirnica Količevo;
v zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj se imenuje:
CERNE Valentina, VVZ Domžale
DEJANOVIC Ladislav, Oljarna Domžale
JEŠELNIK Hilda, Napredek Domžale;
v zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom se določi za delegata Majda ŠKRINJAR, In-duplati Jarše;
— da se v komisijo za postavitev Koslerjeve hiše v Volčjem potoku imenuje dr. Miro STIPLOVŠEK, Domžale, Prešernova ul. 39, kot predstavnik občine Domžale;
— da soglaša z imenovanjem prof. Ane TOMIC iz Ljubljane, pedagoške svetovalke Za-ljana;
— da soglaša z imenovanjem GOSTINCAR Franca, socialnega delavca, za direktorja Doma počitka Domžale;
— da se za direktorja Delavske univerze v Domžalah imenuje Karel KUŠAR, Domžale, Ljubljanska 31;
— da soglaša z razrešitvijo KO-ZIN Petra dolžnosti tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja, in POGA-CAR Jožeta dolžnosti urbanističnega inšpektorja;
— da se v samoupravno interesno skupnost preskrboval-nega območja Elektro Ljubljana imenuje kot delegata ing. Slavka SICHERLA, delegata Krajevne skupnosti Mengeš;
— da se razreši Alojza TERCKA dolžnosti ravnatelja Osnovne šole Dob s 30. junijem 1974;
— da se v upravni odbor sklada za urejanje mestnih zemljišč imenujejo:
predsednik
HABJAN Franc, Oljarna Domžale
Gradbena dela na cesti SELO—VRHPOLJE hitro napreduje tako, da bo trasa kmalu pripravljena za polaganje asfalta
člani
dr. PEVEC Ivo, Domžale, Ko-vičeva ul. LUŽAR Stane, Mengeš, JUHANT Janez, Jarše, BUKOVEC Marjan, Homec, V1NCEC Štefan, Trzin, LEBAR Franc, Moravče, MRCUN Metod, Radomlje, KOČAR Štefan, Prescrje, LEKAN Jože, Ihan, SMOLNIKAR Marjan, Vir. - - da se imenuje komisija za ugotavljanje dolžnega zneska prispevka za starostno zavarovanje kmetov, ki jo sestavljajo stalni člani: ing.  Janez  HREN, Domžale, Kamniška 12
ing. Franc GORŠE, član ObS Domžale
Ferdo GOLOB, član, ObS Domžale
in nestalni člani:
KS Domžale — Franc LOZAR, Domžale, Študljanska 75, Franc HABJAN, Domžale, Ljubljanska 28.
KS Blagovica — Jože PUSTOT-NIK, Vošce 6, p. Blagovica, Franc LEVEČ, Prilesje 2.
KS Cešnjice — Maks BUR-KELJCA, Selo 5, p. Blagovica, Stane PUSTOTNIK, Lipa 6.
KS Dragomelj — Anton BANKO, Dragomelj 26, Janez ZAJC, Pšata 28.
KS Homec — Jože RODE, Homec, Gostičeva 19.
KS Krašnja — Janez ŠTRUKELJ, Sp. Loke 6. KS Krtina — Miha KRŽAN, Žeje 1, Janez KOS, Brezje 10.
KS Lukovica — Jože VESEL, Gradišče, p. Lukovica, Franc ORAŽEM, Trnjava.
KS Trzin — Franc LOZAR, Mengeška 15, Anton KEPIC, Trzin, Habatova 1.
KS Peče — Jože RASPOTNIK, Dol, p. Peče, Anton STEGNAR, Preterž, p. Peče.
KS Preserje — Janko ZUPAN, Preserje, Pelechova 12, Alojz CERNIVEC, Preserje, Kamniška 34.
KS Prevoje — Leopold KAŠ-NIK, Vrba pri Lukovici, Jože PRIMOŽIČ, Prevalje 3, p. Lukovica.
KS Rafolče — Avgust ZAJC, Straža p. Lukovica, Vinko DO-LINŠEK, Dupeljne 9.
KS Jarše — Anton KRIVEC, Zg  .Tiiršo 9
KS Zlato Polje — Vinko GROŠELJ, Preserje 3 pri Zlatem polju, Lovrenc PAVLIC, Obrše 4, Lukovica.
KS Mengeš — Leopold ALEŠ, Topole 8, Peter RUCIGAJ, Loka, Mušičeva 34.
KS Moravče — Ivan VIDIC, Hrastnik 4, Jože KRULC, Cešnjice pri Moravčah 28.
KS Vir — Franc MAHKOTA.
KS Dob — Janez GABRŠEK, Cešenik 3, Dob, Janez PIRNAT, Brezovica 8, Dob.
KS Trojane — Ernest LEVC, Log 3, Franc CELESTINA, Za-vrh 2, Trojane.
KS Radomlje — Janko KOSMAČ, Škerjančevo 5, Ivan NASTRAN, Radomlje, Prešernova 19.
KS Rova — Viktor HRIBAR, Rova 26.
KS Velika vas — Jože KO-KALJ, Zg. Prekar 3, Kresnice, Stane DE2MAN, Velika vas 7, Kresnice
KS Vrhpolje — Miha KLOP-CIC, Vrhpolje, Anton CERAR, Zalog.
Inštančna komisija za pritožbe:
1. GEDRIH Janko, Občinska skupščina Domžale, predsednik
2. CERAR Franc, Dole 17, p. Moravče
3. SMRKOLJ Janko, Ožbolt 5, Trojane
4. KVEDER Janez, Prevoje 10, Lukovica
5. LEVC Ignac, Ropretova 3, Mengeš
6. GROŠELJ Primož, Cešenik 6, Dob
7. GNEZDA Pavla, ObS Domžale;
— da se izvoli 105 sodnikov porotnikov Občinskega sodišča v Domžalah, in sicer po predlogu komisije za volitve in imenovanja ObS Domžale.
Skupščina se strinja s predlogom komisije za volitve in imenovanja, da izvršni svet čimprej e poskrbi za organizacijo kadrovske službe ter ustrezno zasedbo.
Prav tako je treba čimpreje pripraviti predlog odloka o pristojnosti in sestavi posameznih komisij občinske skupščine. Istočasno je treba v postopku za dokončno oblikovanje statuta občine spremeniti oziroma ustrezno zvišati število članov komisije. Prav tako naj upravni odbori skladov pregledajo določbe svojega statuta glede števila članov UO in po potrebi zvišajo UO, kar predvsem velja za cestni sklad, sklad za urejanje mestnih zemljišč in druge.
Po sprejemu gornjih sprememb statutov naj komisija za volitve in imenovanja predloži skupščini predlog za dopolnitev komisij oz. upravnih odborov skladov.
Do naslednje seje skupščine naj izvršni svet ugotovi ali se pobira prispevek za mestna zemljišča tudi na območju KS Dob, ker bi v tem primeru občinska skupščina naknadno sklepala o imenovanju v upravni odbor sklada za urejanje mestnih zemljišč še predstavnika KS Dob.
6. Odlok o spremembi odloka o priznavalninah se sprejme v predlaganem besedilu, prav tako
7. Odlok o spremembi odloka o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete — borce, in
8. Odlok o spremembi odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.
9. V predlaganem besedilu se sprejme odlok o ugotovitvi družbenega interesa za določene obrtne in druge gospodarske dejavnosti.
10. Skupščina je z večino glasov sprejela predlog izvršnega sveta in ugotavlja, da nI družbenega interesa za ustanovitev obratovalnice za prodajo na drobno v zasebni lasti v Moravčah, za katero prosi Elizabeta Herle Iz Moravč, zato se njeni vlogi ne ugodi.
Skupščina namreč na podlagi zahteve Krajevne skupnosti Moravče ugotavlja, da je problem v Moravčah in okolici, predvsem v preskrbi prebivalstva s prehrambenimi proizvodi, za to pa ima podjetje Napredek v programu, da z adaptacijo obstoječih kapacitet poveča prodajne prostore za več kot polovico.
Skupščina sprejema stališča družbenopolitičnega zbora in predlaga izvršnemu svetu, da intenzivno dela na usklajevanju interesov trgovskih podjetij in tako pomaga zagotoviti prebivalcem Moravč ustrezno preskrbo s prehrambenimi artikli v najkrajšem možnem času.
Izvršni svet naj tudi spremlja izvajanje srednjeročnega programa razvoja občine in če Je potrebno tudi predlaga postopek za dopolnitev tega dela programa.
Izvršni svet naj organizira sestanek s predstavniki trgovskega podjetja Napredek in drugih trgovskih podjetij, na katerem naj prouči problematiko in nakaže rešitev problema v zvezi s preskrbo prebivalstva ne samo v Moravčah, ampak tudi v drugih krajih občine, vključno tudi v samih Domžalah.
dnevnega reda in kratkim povzetkom zadev, ki jih bo občinska skupščina obravnavala.
Vodje delegacij morajo skrbeti, da bodo delegacije gradivo obravnavale in sprejele stališča.
Predlog, da se določi ustreznejši obratovalni čas za trgovske poslovalnice obrata kooperacije, je treba sporočiti pristojnim organom omenjenega obrata.
Tudi v Krakovskem naselju so prebivalci pomagali pri modernizaciji cestnega omrežja
11. Skupščina z večino glasov delegatov sprejema družbeni dogovor o osnovah In merilih za določanje osebnih dohodkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju v predlaganem besedilu. Za podpisnika se določi predsednik občinske skupščine Jernej LENIČ
Vendar pa skupščina ugotavlja, da navedeni sporazum ne zagotavlja osebnih dohodkov funkcionarjem pravosodja v taki višini kot ga omogoča sporazum, ki velja za voljene in imenovane funkcionarje družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini. Z ozirom na to meni, da je treba takoj pristopiti k usklajevanju prvonavedenega sporazuma z dogovorom oziroma sporazumom, ki velja za funkcionarje v družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah v občini.
12. Skupščina daje soglasje k povečanju cen oskrbnin Domu počitka Domžale in Domu počitka Mengeš, in sicer se od 1. julija 1974 določijo cene na dan v naslednji višini:
DOM POČITKA MENGEŠ
— za pomične
oskrbovance 42,00 din
— za polpomične oskrbovance 48,00 din
— za nepomične oskrbovance 54,00 din
— za oskrbovance
s posebno nego 60,00 din DOM POČITKA DOMŽALE
— za pomične oskrbovance 43,20 din
— za polpomične oskrbovanec 48,00 din
— za nepomične oskrbovance 52,80 din
— za oskrbovance
s posebno nego      60,00 din
13. V zvezi s predlogi in vprašanji delegatov je skupščina sprejela naslednje sklepe:
— gradivo za sejo občinske skupščine je treba v bodoče pošiljati vsem vodjem delegacij TOZD in konferenc delegacij ter mimo tega objavljati v Občinskem poročevalcu sklic vsake seje   skupščine   s predlogom
Za 3. in naslednje seje občinske skupščine je treba poskrbeti, da bodo udeleženci seje sedeli za klopmi ali mizami ter tudi za boljše ozvočenje.
Krajevna skupnost Preserje naj glede asfaltiranja ceste Preserje — Lek stopi v stik z omenjenim podjetjem, kot je bilo s krajevno skupnostjo že dogovorjeno.
Strokovna služba za sklade naj poskrbi, da se priprave za sanacijo ceste Lukovica—Zlato polje čimpreje zaključijo in prične z deli.
Ustrezna strokovna služba oziroma sklad za izgradnjo šolske mreže naj takoj poskrbi za odpravo škode, ki jo v novozgrajeni šoli v Blagovici povzroča vdor talne vode.
Izvršni svet skupščine naj po možnosti realizira predlog krajevne skupnosti Trzin za ureditev kolesarske steze oziroma pešpoti skozi naselje Trzin. V akcijo naj se vključi tudi svet za preventivo v cestnem prometu ter zahtevek predloži tudi republiški skupnosti za ceste, ker gre za razbremenitev ceste I. reda.
Sklad za izgradnjo šolske mreže naj za naslednjo sejo skupščine pripravi odgovor na vprašanje glede vrstnega reda nadaljnje izgradnje šolske mreže.
Za 3. sejo skupščine je treba pripraviti tudi odgovor na vprašanje oziroma zahtevo delegata krajevne skupnosti Velika vas za prevoz otrok s Katerije v šolo Moravče.
Do naslednje seje je treba pripraviti tudi odgovor na vprašanje delegacije KS Lukovica ali so možnosti, da omenjena krajevna skupnost participira na dohodku, ki se ustvarja z izkoriščanjem kamnoloma.
3. seja občinske skupščine naj bo 18. 7. 1974; predlog dnevnega reda je v smislu sprejetega sklepa objaviti v Občinskem poročevalcu in po možnosti tudi izvleček iz gradiva za sejo.
M. P.
Uspel nastop domžalskega harmonikarskega orkestra v Puli
Na XI. zveznem srečanju harmonikarjev in harmonikarskih orkestrov, 19. maja 1974 v Puli je tokrat nastopil tudi harmonikarski orkester Glasbene šole iz Domžal in se je s skladbo Tomaža Habeta: Kralj Matjaž uvrstil med najboljše harmonikarske orkestre v državi. Zbor, ki je štel 14 mladih izvajalcev je pod vodstvom dirigenta Majde Golob odlično izvedel zahtevno skladbo in z njo požel pri poslušalcih in strokovnjakih najvišje ocene in pohvale. Zbor je prejel priznanje in plaketo.
Mlade izvajalce, ki so tako dostojno zastopali šolo in celotno domžalsko občino, je sprejel tudi predsednik občinske skupščine Domžale Jernej Lenič, ki je imel ob tej priliki nagovor:
»Veseli smo bili ob novici, da se boste tudi vi, člani harmonikarskega orkestra Domžale udeležili srečanja harmonikarskih orkestrov Jugoslavije v Pulju.
Že udeležba in pravica nastopanja na takem srečanju je veliko priznanje kvaliteti. Doseči uspeh pa je še toliko večje priznanje.
Zavedamo se, da je o takih stvareh lahko govoriti, da se pa premalo zavedamo, kako težavna Je pot do njih.
Veliko jih začne, malo jih vzdrži, kajti treba je trdne volje, žrtvovanja, odrekanja, podrejanja — vse kar je mladini najtežje. Vi ste to zmogli, premagali ste sami sebe. Dokaz so mnogi nastopi v okviru šole, občine, proslav in prireditev
Posebno priznanje v zveznem merilu ste dosegli v Puli. Ta uspeh je najprej priznanje vašemu trudu, delu in kvaliteti.
Z vašim uspehom ste dali v javnost tudi domžalsko občino, še posebej ste lahko ponosni, da ste dostojno predstavljali SRS.
Ob tej priliki in skromnem srečanju mi dovolite, da se za vaše prizadevno delo zahvalim vam mladim, pa tudi vašim učiteljem in vodstvu Glasbene šole Domžale.
Brez skupnega sodelovanja takih uspehov gotovo ne bi dosegli. Iskreno vam čestitam k uspehu na srečanju jugoslovanskih harmonikarskih orkestrov v Puli in vam tudi v bodoče želim veliko uspehov.«
Dirigentu, mladim izvajalcem in avtorju skladbe Tomažu Habetu, je čestital tudi predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale dr. Miro Stiplovšek in jim zaželel še veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Tone Ravnikar
Sprejem mladih domžalskih harmonikarjev pri predsedniku občinske skupščine po uspelem nastopu na zveznem tekmovanju v Puli
OBJAVA »MENINA«
Kamnik, šmarca 32 b
Objavlja prosta delovna mesta:
1. 10 KV mizarjev
2. 20 delavcev-delavk lesne stroke — nekvalificirani
Prošnje je nasloviti na personalni oddelek.
Stroški prevoza povrnjeni.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
OGLAS
»Biotehnična fakulteta v Ljubljani razglaša prosto delovno mesto pis. referenta za delo na Raziskovalni postaji na Rodici.
Za delovno mesto se zahteva štiriletna administrativna šola ali dveletna administrativna šola z delovnimi izkušnjami.
Pismene prijave sprejema ravnatelj Raziskovalne postaje Rodica, Rodica — Groblje 3 a, v roku 15 dni po objavi.«
Odlicnjaki — najboljši učenci in dijaki v občini Domžale ob zaključku šolskega leta
V prostorih Komunalnega centra v Domžalah je bila, 26. junija slovesnost, ko je predsednik občinske skupščine Domžale Jernej Lenič nagradil najboljše učence in dijake v naši občini.
Ob zaključku šolskega leta je v občini 252 najboljših dijakov in učencev — odličnjakov. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini, ravnatelji osnovnih šol in predstavniki občinske skupščine.
Najprej je vse prisotne pozdravil predsednik Izvršnega odbora Temeljne izobraževalne skupnosti Domžale profesor Milan Fle-rin, nato pa je bil kratek glasbeni program, ki sta ga pripravila Zavod za glasbeno izobraževanje in Osnovna šola Šlandrove brigade. V osrednem delu slovesnosti je govoril predsednik občinske skupščine Jernej Lenič, ki je med drugim dejal:
sošolcev in pa tudi tistih, ki so se prizadevali za urejevanje šolskih prostorov in naselij v naši občini.
Prepričan sem tudi, da ste prav vi tisti, ki ste se vedno najbolj zavedali kaj je iskrenost, poštenost, tovarištvo med mladimi v šoli in tisti, ki ste si najbolj prizadevali za pomoč tistim učencem, ki niso z lahkoto izpolnjevali svojih nalog.
Naša družbena ureditev, ki nam jo začrtuje nova ustava, naloge, ki nam jih je naložila ZK, so odgovorne in zahtevne za vse delovne ljudi in ravno tako tudi za vas pionirje in mladino v vseh šolah. Živeti v samoupravni socialistični družbi je lepo, nikoli pa ne smemo pozabiti, da je to tudi silno odgovorno. Živeti v samoupravni družbi pomeni, da se moramo učiti, začetek tega učenja pa je v mladosti, v pionirski in mladinski or-
Sredi junija so končno bili dani v uporabo prenovljeni prostori knjižnice v Domžalah, v kateri bodo mnogi bralci lahko dobili
potrebne knjige
»Skoraj vsako srečanje z mladino pomeni srečanje z veseljem, razigranostjo, dobro voljo in prijetnostjo. To je posebno srečanje, ki mu daje vsebino nagrada in plačilo za dobro opravljeno delo v šoli, to je lepo družbeno priznanje vsem najboljšim učencem — odličnjakom. Težko je odgovoriti v enem stavku, kako ste postali najboljši, ker ste morali na to vprašanje odgovarjati skozi deset mesecev trajajoče šolsko leto in le z vstrajnim in marljivim učenjem, vestnim izpopolnjevanjem šolskih in lz-venšolskih obveznosti ste postali odlicnjaki. Prepričan sem, da ste zbrani tu vsi tisti — pionirji in mladinci — ki ste najbolj aktivno delali v krožkih, raznih svobodnih dejavnostih, pevskih zborih, v razrednih skupnostih, vodili delo šolskih društev in organizacij. Brez dvoma so med vami tudi pionirji — prometniki, ki varujejo življenja svojih
ganizaciji, v razredni in šolski skupnosti, v najrazličnejših društvih in organizacijah. Ko boste jutri stopili v novo življenje, boste morali prevzeti naloge, ki jih pred vas postavlja naša samoupravna socialistična skupnost, rastoča na temeljih pridobitve socialistične revolucije, če za koga, velja prav vam napis na odru: NE, KAR MORA, KAR MORE MOZ STORITI — JE DOLŽAN!
Ne bi bilo prav, če se nebi ob tej priliki spomnili tudi tistih, ki so bili najtesneje povezani z vami — to so vaši učitelji, ki so vlagali veliko napora za to, da je mnogo več kot 90% učencev pozitivno ocenjenih. Težko in odgovorno je učiteljevo delo, pa kljub temu lepo. Spoznavajte ga do vseh njegovih globin in prepričan sem, da se bo tudi pre-nekateri od vas najboljših odločil za ta poklic. Ravno tako so z vami tudi tovariši ravnatelji,
ki nosijo z učitelji največjo odgovornost in skrb, da je bilo vaše življenje in delo v šoli redno, da je bilo vaše počutje v šoli čim prijetnejše in da bi vam pomagali pri učenju z vedno novimi učnimi pripomočki in metodami. Ne smemo pozabiti pa tudi strokovnih sodelavcev Zavoda za šolstvo in vseh staršev, ki so vam skupaj z ostalimi vse leto stali ob strani in vam pomagali, da ste dosegli tak uspeh, ki ostaja v spominu, kot eden izmed najlepših v življenju.«
Ob zaključku slovesnosti je predsednik razdelil knjižne nagrade, nato pa je bila skromna zakuska za vse nagrajene odlič-njake, ravnatelje šol ter povabljene goste. Občinska skupščina se zahvaljuje Zavodu za glasbeno izobraževanje in Osnovni šoli Šlandrove brigade za kvalitetno izveden glasbeni program, Trgovskemu podjetju Napredek pa za okusno pripravljene kulinarične dobrote in Andreju Zajcu za pripravo prostora.
Nagrajeni so bili naslednji učenci in dijaki:
I. RAZRED
1. Kavčič Zdenka 1. a OŠ Brdo
2. Hrovat Miran 1. b OŠ Brdo
3. Jakopič Mar jetka 1. razr. Oš Blagovica
4. Žordani Anica 1. razr. OŠ češnjice
5. Lipovšek Frančiška 1. razr. OŠ Krašnja
6. Kvas Marko 1. a OŠ Dob
7. Velepič Igor l.b OŠ Dob
8. Osolnik Marija 1. razr. OŠ Krtina
9. Ciglar Mojca 1. a Oš Josipa Broza Tita
10. Pustotnik Andrej 1. b Oš Josipa Broza Tita
II. Flerin Marta 1. c Oš Josipa Broza Tita
12. Škarja Simona 1. a OŠ Men-
13. Prelovšek Nataša  1. b OŠ Mengeš
14. Pavlic Bernarda 1. c OŠ Mengeš
15. Švagan Andreja 1. razr. OŠ Trzin
16. Đjurić Nataša 1. a OŠ Moravče
17. Hren Janez 1. b OŠ Moravče
18. Burja Janez 1. razr. OŠ Vrh-polje
19. Grošelj Marta 1. a OŠ Radomlje
20. Beden Marija 1. b Oš Radomlje
21. Hrastovec Blanka  1. c OŠ Radomlje
22. Rode Matejka 1. razr. OŠ Rova
23. Klopčič Vanda 1. a Oš šlandrove Brigade
24. Vrenjak Nuška 1. b Oš šlandrove brigade
25. Cigale Nataša 1. c Oš šlandrove brigade
26. Hribar Marinka, 1. razr. Oš Ihan
27. Mrčun Janez 1. a OŠ Venclja Perka
28. Klemene Judita 1. b Oš Venclja Perka
29. Goropečnik Jana 1. razr. OŠ Dragomelj
30. Lunar Branko 1. a POŠ Homec
2. RAZRED
1. Križnar Bojan 2. a Oš Brdo
2. Omahna Marija 2. b OŠ Brdo
3. Razpotnik Milena 2. razr. Oš Blagovica
4. Razpotnik Jože 2. razr. OŠ Šentožbolt
5. šimunič Margareta 2. razr. Oš Krašnja
6. Vidergar Lidija 2. a OŠ Dob
7. Alič Rajko 2. b OŠ Dob
8. Simon Mateja 2. razr. Oš Krtina
9. Roje Irena 2. a OŠ Josipa Broza Tita
10. Cerar Janja 2. b OŠ Josipa Broza Tita
11. Moneta Nada 2. c OŠ Josipa Broza Tita
12. Bolhar Erika 2. d OŠ Josipa Broza Tita
13. Roje Romana 2. a Oš Mengeš
14. Narat Jana 2. b OŠ Mengeš
15. Resnik Karmen 2. c OŠ Mengeš
16. Mušič Zoran 2. razr. Oš Trzin
17. Klopčič Majda 2. a Oš Moravče
18. Mihelčič Mojca 2. b OŠ Moravče
19. Kunaver Jožica 2. razr. OŠ Vrhpolje
20. Bednar Blanka, 2. a OŠ Radomlje
21. Pepelnjak Ivek 2. b OŠ Radomlje
22. Rotar Rok 2. c OŠ Radomlje
23. Krampelj Zoran 2. a OŠ Šlandrove brigade
24. šervicelj Darja 2. b Oš šlandrove brigade
25. Vidergar   Urška   2.   c OŠ šlandrove brigade
26. Cevec Metka 2. a OŠ Ihan
27. Krivec Andreja 2. b OŠ Ihan
28. Koncilja Polonca 2. a OŠ Venclja Perka
29. Gubenšek Tatjana 2. b Oš Venclja Perka
30. Goropečnik Brigita 2. razr. OŠ Dragomelj
31. Florjančič Helena, 2. a POŠ Homec
32. Kovač Albin 2. b POŠ Homec
33. Podmiljšek Franc 2. c POŠ Homec
34. Uštar Jožica 2. d POŠ Homec
3. RAZRED
1. Mav Karmen 3. a OŠ Brdo
2. Vrankar  Andreja  3.  b OS Brdo
3. Markovšek Irma 3. razr. OŠ Blagovica
4. Dimic Janko 3. razr. Oš češnjice
5. Leveč Olga 3. razr. OŠ Krašnja
6. Bergant Marjanca 3. a OS Dob
7. Zalaznik Erika 3. b OŠ Dob
8. Kovač Anica 3. razr. OŠ Krtina
9. Oražem Uroš 3. a OŠ Josipa Broza Tita
10. Preša Mojca 3. b OŠ Josipa Broza Tita
11. Kališek Irenca 3. c OŠ Josipa Broza Tita
12. Zabret Janica 3. a OŠ Mengeš
13. Burgar Tatjana 3. b OŠ Men-geS
14. Pavrič Igor 3. c OŠ Mengeš
15. Cotman Franci 3. razr. OS Trzin
16. Serianz Anton 3. a OŠ Mo-ra. včg
17. Kos Vojko 3. b OŠ Moravče
18. Klopčič Jani 3. razr. OŠ Vrhpolje
19. Jereb Rado 3. a Oš Radomlje
20. Cankar Ksenja 3. b OS Radomlje
21. Klemene Mar jetka 3. c OS Radomlje
Predsednik Izvršnega odbora Temeljne izobraževalne skupnosti profesor Milan Flerin pozdravlja na svečanem sprejemu odličnjake, učitelje, ravnatelje šol in ostale goste
22. Komatar Urška 3. a OS šlan-drove brigade
23. Orehek Martina 3. b OŠ Šlan-drove brigade
24. Guštin Jelena 3. c OŠ Slan-drove brigade
25. Drobnič Nada 3. razr. OŠ Ihan
26. I van j ko  Blaženka 3. a OS Venclja Perka
27. Marinšek Erna 3. b OS Venclja Perka
28. Brodar Matjaž 3. a POš Homec
29. Kos Dragica 3. b POŠ Homec 4. RAZRED
1. Stopar Miran 4. a OŠ Brdo
2. Omahna Tomo 4. b OS Brdo
3. Urankar Sonja 4. razr. OS Blagovica
4. Smerkolj Vera 4. razr. OS Šentožbolt
5. Vojska Pavle 4. a OŠ Dob
6. Brinovec Jelena 4. b OS Dob
7. Zavbi Tatjana 4. razr. OS Krtina
8. Stražar Mojca 4. a OŠ Josipa Broza Tita
9. Grilj Ivan 4. b OŠ Josipa Broza Tita
10. Smrekar Silva 4. a OŠ Mengeš
11. Brodar Mojca 4. b OŠ Men-
12. Smon Marija 4. razr. OS Trzin
13. Zaje Mojca 4. a OŠ Moravče
14. Kušar Roman 4. b OS Moravče
15. Planine Darko 4. razr. OS Vrhpolje
16. škrjanc Igor 4. a Oš Radomlje
17. Iglic Mojca 4. b Oš Radomlje
18. Vollmajer Mojca 4. c OŠ Radomlje
19. Jamnik Bojan 4. a Oš Šlan-drove brigade
20. Mizerit Janko 4. b Oš Šlandrove brigade
21. Komar Neli 4. c Oš Šlan-drove brigade
22. Lenič Iztok 4. razr. OŠ Ihan
23. Bizjak Janez 4. a OS Venclja Perka
24. Novak Liana 4. b OŠŠ Venclja Perka
25. Bolta Mirjam 4. razr. Oš Dragomelj
26. Kotnik Marinka 4.  a POŠ Homec
27. Kovač Dušan 4. b POŠ Homec
5. RAZRED
1. Jazbec Mirko 5. a OŠ Brdo
2. Oražem Marjetka 5. OŠ Brdo
3. Strnišnik Franci 5. c OŠ Brdo
4. Zalokar Janja 5. a OŠ Dob
5. Alič Marko 5. b OŠ Dob
6. Marčun Roman 5. a Josipa Broza Tita
7. Burja Helena 5. b OŠ Josipa Broza Tita
8. Kušar Vinko 5. c OS Josipa Broza Tita
9. Friškovec Andreja 5. a OS Mengeš
10. Petek Martina 5. b OS Mengeš
11. Janežič Betka 5. c OS Mengeš
12. Capuder Franc 5. a OS Moravče
13. Stenko Marija 5. b OS Moravče
14. Loboda Darja 5. a OS Radomlje
15. Zupan Rajko 5. b OŠ Radomlje
16. Grošelj Izidor 5. c OS Radomlje
17. Komotar  Primož  5.  a Oš Šlandrove brigade
18. Treven Tatjana 5. b OŠ Šlandrove brigade
19. Kokalj Minka 5. c OS Šlandrove brigade
20. Marinšek  Marko   5.  a Oš Venclja Perka
21. Gostič Mateja 5. b Oš Venclja Perka
22. Golman Cirila 5. c Oš Venclja Perka
23. Baričevič Marjan 5. a POS Homec
24. Leveč Franc 5. b POŠ Homec
25. Cunk Mira 5. c POS Homec
6. RAZRED
1. Oražem Malči 6. a Oš Brdo
2. Lenček Marta 6. b Oš Brdo
3. Lavrič Vladimira 6. c OŠ Brdo
4. Vojska Ema 6. a OŠ Dob
5. Šorn Metka 6. b OŠ Dob
6. Potočnik Marjan 6. a OŠ Josipa Broza Tita
7. Kešnar Marija 6. b OŠ Josipa Broza Tita
8. Ručigaj Ivica 6. c OŠ Josipa Broza Tita
9. Roka vec Vilma 6. a OŠ Men-
10. Reščič Helena 6. b OŠ Mengeš
11. Zabret Irena 6. c OS Mengeš
12. Kos Ivica 6. a Moravče
13. Korošec Janko 6. b Moravče
14. Rogina Aleksander 6. a Oš Radomlje
15. Šuštar Lojze 6. b OŠ Radomlje
16. Požek Melita 6. a Oš Šlandrove brigade
17. Ručman Lidija 6. b Oš Šlandrove brigade
18. Hren Mojca 6. c Oš Šlandrove brigade
19. Rugelj Jože 6. a Oš Venclja Perka
20. Ivačič Mojca 6. b OŠ Venclja Perka
21. Hribar Matiček 6. a POŠ Homec
22. Brodar Ivica 6. b POS Homec
7. RAZRED
1. Novak Tatjana 7. a OŠ Brdo
2. Lebar Marija 7. b OS Brdo
3. Kroteč Marica 7. c OŠ Brdo
4. Vrenjak Bojana 7. razr. OŠ Dob
5. Vrenjak Brigita 7. a OŠ Josipa Broza Tita
6. Bolhar Natalija 7. b OŠ Josipa Broza Tita
7. Ručigaj Tone 7. c OŠ Josipa Broza Tita
8. Malež Lidija 7. a OŠ Mengeš
9. Brodar Jožica 7. b Oš Mengeš
10. Jaklič Stanka 7. c OŠ Mengeš
11. Penič Ivica 7. a OŠ Moravče
12. Poljak Mirjam 7. b OS Moravče
13. Cerar Tomaž 7. a OŠ Radomlje
14. Cerar Olga 7. b OŠ Radomlje
15. Mihajlovič Jasmina 7. a OŠ Šlandrove brigade
16. Fink Marija 7. b OŠ Šlandrove brigade
17. Morela Zdenka 7. c OŠ Šlandrove brigade
18. Marinšek Romana 7. a OŠ Venclja Perka
19. Keršmanc Alenka 7. b OS Venclja Perka
20. Gjerjek Cvetka 7. a POS Homec
21. Mežnaršič Anka 7. b POŠ Homec
8. RAZRED
1. Komotar  Simona 8.  a OŠ Brdo
2. Jakopič Jožica 8. b OŠ Brdo
3. Capuder Edo 8. razr. OŠ Dob
4. Novak Marija 8. a OŠ Josipa Broza Tita
5. Brnot Majda 8. OŠ Josipa Broza Tita
6. Žagar Angela 8. a OŠ Mengeš
7. Gosar Irena 8. b OŠ Mengeš
8. Kepic Sonja 8. c OŠ Mengeš
9. Vresk Igor 8. a OS Moravče
10. Kočar Matjaž 8. b OS Moravče
11. Hafner Vasja 8. a OS Radomlje
12. Zupan Peter 8. b OS Radomlje
13. Svetlin Maja 8. a OŠ Šlandrove brigade
14. Oberwalder  Jože  8.  b OS Šlandrove brigade
15. Kokalj Janez 8. a OS Vene-ljfi P©rltct
16. Ulčar Cvetka 8. b OŠ Venclja Perka
17. Zalokar Cvetka 8. c OŠ Venclja Perka
18. Legan Darja 8. a POS Homec
ZAVOD ZA GLASBENO IZOBRAŽEVANJE
DOMŽALE
1. Leben Maja
2. Orehek Bogdan
3. Končina Irena
4. Grajzar Janja
5. Burja Helena
7. Jernejčič Alenka
6. Drobnič Dušan
8. Železnik Renata
9. Juvan Miran
10. Hren Marko
11. Škofic Andrej
MENGEŠ
1. Mihelčič Urška
2. šare Matej
3. Lukan Mitja
4. Loboda Matija
RADOMLJE
1. Rode Barbara
2. Mrak Irena
3. Jeretina Ivan
4. Jurjovec Jasna
5. Šraj Martin
POKLICNA KOVINARSKA IN USNJARSKA GALANTERIJSKA ŠOLA DOMŽALE
1. Hribar Vinko 1. a
2. Švogor Ivan 1. b
3. Cerar Drago 1. c
4. Pire Jože 1. d
5. Nemec Marjan 1. e
6. Laznik Tomislav 1. f
7. Kendič Vesna 1. g
8. Rogelj Marko 1. h
9. Cerar Vladimir 2. a
10. Knap Jože 2. b
11. Krznar Franjo 2. c
12. Petaci Brane 2. d
13. Golob Primož 2. e
14. Žgajnar Franc 2. f
15. Vrečko Magnolija 2. g
16. Mihelič Jože 2. h
17. Kisilak Bojan 3. a
18. Nemec Bojan 3. b
19. Knap Anton 3. c
20. Dodič Slavko 3. d
21. Stražišar Jože 3. e
22. Kikelj Jože 3. f
23. Česen Marinka 3. g
24. Pavli Štefan 3. h
EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA — DISLOCIRANI ODDELKI DOMŽALE
1. Lipovšek Marinka 1. a
2. Slapar Majda 1. b
Nada H.
OGLAS
ŠTEFKA KOLIC Domžale, Kolodvorska 8, PRODAJA vso opremo in stroje za pranje perila vključno z delavnico, v kateri so delovni stroji.
Interesenti naj se javijo na navedeni naslov, kjer bodo dobili vse potrebne informacije.
OBVESTILO BRALCEM
Naše bralce obveščamo, da bo naslednja redna številka glasila izšla meseca septembra.
Uredništvo
Delovni uspehi mladih s Trojan
Že dolgo o aktivnosti mladih s Trojan nismo pisali. Današnji prispevek naj bo vsem bralcem v informacijo, kaj vse lahko naredi tadi organizacija mladih.
Vsem je znano, da sodi »prekmurski« del domžalske občine — trojanski del, med manj razvite. Morda prav ta gospodarska neenakost sili k združevanju in organiziranju. Ker to občutimo predvsem mladi, ni čudno, da smo se na Trojanah že leta 1969 prav na občinski praznik samoiniciativno organizirali in tako sedaj proslavljamo že peto leto aktivnega dela v mladinski organizaciji. Nam mladim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, kakšne pogoje šolanja imamo v primerjavi s tistimi, ki so bliže centru, kako daleč moramo v službo, itd. Morda nas prav to trdneje povezuje.
Družbenopolitično delo je na Trojanah prav dobro razvito. Velika angažiranost mladih v SZDL je prispevala k temu, da so skupščinske volitve zelo dobro uspele. Kadrovske priprave so se pričele zelo zgodaj, že konec leta 1972 je mladinski aktiv evidentiral možne kandidate za vse vrste organov v krajevni skupnosti, čeprav takrat delegatski sistem še ni bil izoblikovan. Priprave na volitve so postajale živahnejše, čimbolj smo se približevali volitvam. Koordinacijski odbor za volitve in nato volilno komisijo je sestavljalo kar polovica mladih volilcev. Tudi v volilne odbore je bilo kadrova-nih zelo veliko mladih. Kandidacijska konferenca je sprejela kandidatno listo 11 občanov, ki so kandidirali za člane delegacije Krajevne skupnosti Trojane. Od teh je bilo kar 7 mladih volilcev, katerim so občani izkazali zaupanje. Na neposrednih volit-
vah so občani volili 7 delegatov, od katerih so bili izvoljeni kar 4 mladi. Tudi vodja delegacije KS je mladinec.
Pripravljamo se že tudi na nov sistem krajevne samouprave. V vse organe KS, kot tudi v novo konferenco SZDL, bomo evidentirali možne kandidate tako, da se bo struktura v organih osvežila in pomladila. Trenutno je zadovoljivo stanje le v odboru Krajevne konference SZDL, kjer so od skupno 7 štirje mladi.
Veliko pozornosti smo mladi s Trojan posvetili tudi informiranju. Poleg tega, da redno dopisujemo v krajevno glasilo Atrans, smo začeli izdajati tudi svoje interno mladinsko glasilo Atrans-ček.
Na področju klubske dejavnosti nismo naredili dovolj. Vključitev v letošnje republiško mladinsko tekmovanje »Naš klub 74« pa nas je spodbudilo in premaknilo iz mrtve točke. Načrtujemo ureditev primernih klubskih prostorov, kjer naj bi se mladi redno sestajali.
V mesecu mladosti smo svoje dejavnosti močno poživili. Pred praznikom dela smo kurili kres, organizirah športna tekmovanja z aktivi v namiznem tenisu, kegljanju in nogometu, izvedli lokalno štafeto mladosti, pripravili predavanje o življenju in delu tov. Tita, si ogledali zavod RTV Ljubljana, sodelovali na delu prireditve »Kmečke ohceti 74« na Trojanah, organizirali izlet na Vršič z obiskom pri mladinskem aktivu Most na Soči, idr.
Nihče nam torej ne more očitati priznanja, ki nam ga je podelila Občinska konferenca ZMS Domžale ob Dnevu mladosti za uspešno delo na področju družbenopolitične dejavnosti.
Lado Goričan
Prireditev ob
Dnevu mladosti
V počastitev dneva mladosti je Občinska konferenca ZMS Domžale pripravila slavnostno prireditev, na kateri je o pomenu mladinske organizacije govoril predsednik OK ZMS tov. Franc Tekavec, razdeljena so bila priznanja za dosežene uspehe na mladinskih športnih tekmovanjih v mesecu mladosti, priznanja posameznikom in aktivoma ZMS, ki so se v zadnjih nekaj letih posebno izkazali na družbenopolitičnem področju. Ob koncu uradnega dela prireditve pa so bili sprejeti v mladinsko organizacijo pionirji 7. razredov iz osnovnih šol Josip Broz Tito, Šlan-
drove brigade in Venclja Perka.
Priznanja OK ZMS Domžale so za uspešno delo z mladimi prejeli: Burkeljca Janez (Blagovica), Gerbec Slavi (Indu plati), Gorenc Vojko (Trzin), Homar Tone (Prevoje — Šentvid), Kralj Janko (OK ZMS), Ličen Evgen (Krašnja) in Nikolič Majda (Počitniška zveza). Od aktivov sta priznanje prejela aktiv Trojane in Dob.
V drugem, kulturnem delu prireditve pa so sodelovali številni mladinci in mladinke kot recita-torji, instrumentalisti, pevci.
L. G.
Slika DOMŽAL iz leta 1903 s Kamniškimi planinami v ozadju
RAZSTAVA O ZGODOVINI DOMŽAL
S to razstavo sta želela Zgodovinski arhiv Ljubljana in Kulturna skupnost Domžale z ilustracijo pomembnih prelomnic, dogodkov in razvojnih smeri v domžalski zgodo-dovini pokazati, kako pomembna sestavina naše kulturne dediščine je arhivsko gradivo in s tem okrepiti spoznanje, da je potrebno njegovi ohranitvi in varstvu posvetiti posebno družbeno skrb. Dejstvo, da je za starejša obdobja domžalske zgodovine ohranjenega le malo arhivskega gradiva nas še posebej vodi k prizadevanju, da bi vsaj gradivo, ki nastaja pri delu samoupravnih družbenopolitičnih skupnosti, delovnih organizacijah in ustanovah družbenopolitičnih organizacijah, društvih, ter drugih pomembnih tvorcih, ohranili in s tem omogočili arhivarjem, da bi iz njega odbrali tisto pomembno dokumentacijo, ki bo trajno pričala o naših velikih dosežkih v družbenopolitičnem, gospodarskem in kulturnoprosvetnem razvoju v obdobju socialistične graditve. Ob tem naj poudarimo, da se je začelo načrtno in kontinuirano prizadevanje za evidentiranje in urejanje arhivskega gradiva v domžalski občini šele v zadnjih letih, ko je Kulturna skupnost s svojimi sredstvi omogočila Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, da Izpolnjuje tudi na našem območju vse naloge tako, kot mu jih določa zakon o varstvu arhivskega gradiva, za kar je bil že skrajni čas, kajti mnogo dragocenega gradiva za domžalsko zgodovino po osvoboditvi je že uničenega. Eden prvih ciljev na področju arhivske službe je ureditev arhivskega skladišča v Domžalah in usposobitev vsega zbranega gradiva za znanstveno in praktično uporabo, s čimer bo Kulturna skupnost izpolnila eno pomembnih nalog svojega srednjeročnega načrta.
Najstarejše listine z omembo Domžal so v avstrijskem državnem arhivu na Dunaju. Pokojni univ. prof. dr. Milko Kos Je našel v njem listino iz leta 1260 in nato še več
kot deset listin iz 14. stoletja, v katerih je omenjen kraj Vnheilden-dorf, Vnsersdorf in podobno, za katerega je v neki listini iz 15. stoletja še dodano, da je v mengeški fari. S tem je bil kraj vsaj širše lokaliziran. Dokončno pa je ta problem razrešil v svoji doktorski disertaciji univ. prof. Metod Mikuž, ki je v stiskih listinah in urbarjih odkril, da so omenjeni kraj današnje Domžale. Današnji obliki krajevnega imena podoben naziv se namreč pojavlja v arhivskih virih šele od 16. stoletja dalje. Tako so imeli zgodovinarji pri zbiranju prvih podatkov o Domžalah veliko večje težave, kot pri večini drugih krajev, ki niso tako spreminjala svojega imena.
Domžale pa so postale pomembnejši kraj šele v 18. stoletju, ko je bila zgrajena dunajska cesta in ko so postale znane po slamnikar-ski domači obrti. Toda obdobje njihovega naglega razvoja se začenja šele v 60. letih 19. stoletja, ko so tirolski podjetniki zgradili v Domžalah prve slamnikarske tovarne. Domžale so postale evropsko znano središče slamnikarske industrije, ki je pred prvo svetovno vojno zaposlovala okrog 1000 delavcev. Z nastankom slamnikarske industrije se je začelo tudi delavsko gibanje, veliko priseljevanje Tl-rolcev in njihova ponemčevalna prizadevanja pa so sprožila nastanek društev in ustanov, ki so krepila slovensko narodno zavest.
Z nastankom kraljevine SHS se je začel propad slamnikarske Industrije, toda zaradi ugodnih pogojev (veliko tovarniške delovne sile, ugodni energetski viri in prometne zveze) so v obdobju med dvema vojnama na domžalskem območju nastale nove tekstilne, usnjarske, kemične in druge tovarne tako, da se je nadaljeval proces spreminjanja Domžal iz kmečkega naselja v industrijsko središče. Poudarimo naj, da so Domžale šele po dolgo-
Postavljeni so temelji novega samoupravnega *MrtJ sistema
v stanovanjskem gospodarstvu
Zgodovinsko gradivo o nastanku DOMŽAL si je ogledalo veliko število obiskovalcev
trajnih prizadevanjih leta 1908 postale samostojna fara, leta 1925 je bil iz naselij Zgornje in Spodnje Domžale, Stoba in Stude ustanovljen trg Domžale, mesto pa so postale šele po osvoboditvi, s katero se začenja novo obdobje napredka in razvoja. Z izborom gradiva, ki ga hranijo avstrijski državni arhiv na Dunaju, Arhiv Slovenije v Ljubljani, arhiv Intšltuta za zgodovino delavskega gibanja v Ljublajni in Zgodovinski arhiv Ljubljana, je arhivar prof. Janez Tehovnik prikazal nekatere   pomembne   dogodke iz
zgodovine Domžal od njihove prve omembe v zgodovinskih virih do prvih ukrepov nove ljudske oblasti po osvoboditvi. Razstavo je oblikoval arhitekt Matija Suhadolc, fotografska dela pa je opravil Foto — studio Majhenič, Domžale. Vsem, ki so pripravili razstavo iskrena zahvala z željo, da bi prispevala k boljšemu poznavanju domžalske krajevne zgodovine in k še povečani skrbi za arhivske vire o njenem razvoju.
M. S.
Pozabljene granate
V Trzinu bo kmalu zraslo novo naselje in to zahodno od ceste proti Dobravi. Na natečaju so bile oddane parcele in sedaj so se začela dela za komunalno ureditev tega področja. Dela precej hitro napredujejo, toda ne brez nevarnosti. Pri gradnji ceste bi lahko prišlo do težke nesreče, ki verjetno ne bi ostale brez posledic.
71-letni Blaž MUŠIC se je ob poteku teh del spomnil, da je leta 1943 zakopal na tem terenu 6 granat, ki so jih pustili okupatorjevi vojaki v njegovem sadovnjaku. Ker je bil povezan s partizani, jih je mislil kasneje izročiti njim, vendar so granate ostale vse do 24. junija letošnjega leta zakopane komaj meter globoko. Izvajalci del so poklicali na pomoč pirotehnika, ki je odstranil nevarnost. Toda kaj bi se
lahko zgodilo, si lahko samo predstavljamo? Granate so bile namreč težke po 35 kg in so bile napolnjene z iperitom (bojnim strupom).
Ce bi prišlo do eksplozije ne bi bila ogrožena življenja samo zaradi drobcev, ampak tudi zaradi zastrupljenega zraka. Vemo pa, da eksplozija ne bi pritegnila samo reševalcev, ampak tudi druge, ki bi se ob tem času peljali po cesti I, reda.
Ker je v naših gozdovih še veliko ostankov iz vojnih časov, ki so zahtevali že veliko žrtev, bi bila naloga vseh tistih, ki odkrijejo take ostanke, da obvestijo za to pristojne organe. S tem bi obvarovali pred nezgodami marsikatero življenje, kot jih je obvaroval Blaž MUŠIC v Trzinu.
D. K.
BLAŽ MUŠIC in pozabljene granate, ki so bile pravočasno demontirane, da nI prišlo do nesreče
Za nadaljevanje družbene akcije za graditev stanovanj za delavce je nujna in potrebna politična ocena doseženih rezultatov in nalog zato, da bi lahko še hitreje napredovali. Nesporno je, da smo v razmeroma kratkem času dosegli velike uspehe, o katerih smo delavce premalo seznanili. Obenem pa moramo ugotoviti, da obstaja še vrsta problemov in ovir, ki jih je treba odstranjevati z velikimi napori in z največjo mero razredne zavesti in odgovornosti. Pripravljenost in zavzetost delavcev, ki so smisel in bistvo te akcije razumeli kot razredno vprašanje, nas na to še posebej obvezuje. Za Zvezo komunistov in sindikate, ali konkretno za usklajevanje in usmerjanje ter vodenje družbene akcije za graditev stanovanj za delavce, so bili doslej temeljna izhodišča III. konference Zveze komunistov Slovenije. Pri uresničevanju te akcije pa smo izhajali iz stališča, daje stanovanje treba uveljaviti kot ekonomsko dobrino dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi. To pomeni, da si ga mora praviloma vsakdo zagotoviti sam s pridobitvijo lastniškega stanovanja ali pa plačati ustrezno stanarino za najemno stanovanje. Družbena skupnost, posebno pa organizacije združenega dela morajo pri tem pomagati s krediti in drugimi ugodnostmi, ki jih je treba razlikovati glede na socialni položaj stanovanjskih interesov, kredite pa odobravati samo za zadovoljevanje dogovorjenih standardnih stanovanjskih potreb. Tudi sicer mora družba obravnavati oziroma usmerjati stanovanjsko gospodarstvo kot dejavnost posebnega družbenega pomena.
Na tako opredeljenih izhodiščih in smernicah smo zastavili in nadaljevali našo aktivnost, v katero so se vključevali tako ali drugače, bolj ali manj intenzivno vse družbenopolitične organizacije in organi občinske skupščine ter posamezne strokovne službe, ki delujejo na tem področju. Sprejet je bil samoupravni sporazum v višini izlo-
čanja sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ter nadaljnjo izgradnjo stanovanj.
V samoupravnih stanovanjskih skupnostih so bile postavljene posamezne samoupravne enote za graditev stanovanj, za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ter za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini.
27. junija je bila tudi ustanovljena skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti, ki je sprejela svoj statut, izvolila organe ter potrdila statute posameznih samoupravnih enot te skupnosti.
Ko po enem letu in pol našega skupnega organizacijskega delovanja ocenjujemo dosežene rezultate in bodoče naloge, moramo upoštevati, da gre dejansko za težak in žilav boj, za ukinjanje monopolnega položaja nekaterih institucij, ki so do nedavnega imele odločujoč vpliv na tem področju. Ne gre le za to, da dobijo delavci več stanovanj, da se rešujejo problemi socialnega razlikovanja in uresničujejo načela solidarnosti, ampak gre tudi za to, da na načelih nove ustave zgradimo povsem nov samoupravni sistem stanovanjskega gospodarstva in da zgradimo več stanovanj tako, da bodo dobili delavci neposreden in odločujoč vpliv na vse pomembne odločitve pri graditvi, razdeljevanju in gospodarjenju s stanovanji.
Nesporno je, da smo v tem razmeroma kratkem času dosegli pomembne premike in rezultate, ki jih ni mogoče ocenjevati le po številu v lanskem ali letošnjem letu dograjenih stanovanj. Za politično oceno ima največjo vrednost ugotovitev, da so temelji samoupravnega sistema stanovanjskega gospodarstva resnično že postavljeni in da se načela vzajemne pomoči in odgovornosti ter delavske solidarnosti v praksi dejansko uresničujejo.
Marjan Bolhar
Temeljna skupnost otroškega varstva gostitelj delegacije samoupravljaleev
Predstavnica Temeljne skupnosti otroškega varstva MARIJA IVKO-VIĆ pojasnjuje udeležencem zbora samoupravljaleev delo v vrtcu
V okviru praznika »Dneva samoupravljaleev«, ki je bil letos združen z tretjim zborom samoupravljaleev iz vse države, je bila Temeljna skupnost otroškega varstva gostitelj delegacije samoupravljaleev.
Zbor samoupravljaleev, ki je 27. 6. 1974 dopoldan v Republiški skupščini prisostvoval osredni slovesnosti, na kateri je uvodni referat imel France Popit predsednik CK ZKS, se je razdelil na skupine, ki so v popoldanskem času obiskale nekatere krajevne skupnosti, TOZD, samupravne in-interesne skupnosti ter druge samoupravne skupnosti.
Goste — samoupravljalce so pričakali v Domžalah predstavniki občinske skupščine, predstavniki temeljne skupnosti otroškega varstva ter delegati — člani skupščine Temeljne skupnosti otroškega varstva.
Prisrčen sprejem gostov, ki se je odvijal po predhodno pripravljenem programu, se je pričel z dobrodošlico predsednika skupščine TSOV Jerneja Leniča. Po izrečeni dobrodošlici so se gostje in gostitelji odpeljali v vrtec »dr. Igor« na Viru, kjer jim je kolektiv vrtca pripravil prijeten sprejem. Ko se je zaključil kratek obisk v vrtcu, so se delegati odpravili v OZD Induplati, kjer je gostitelj poskrbel za prijetno presenečenje. 2e ob vhodu v podjetje so gostom dekleti oblečeni v narodne noše pripele miniaturni slamnik z nageljnom. V zadnjem delu obiska, pa so gostje prejeli tudi slamnike tradicionalna darila, ki ponazarjajo najstarejšo obrt domžalske občine.
Tematska razprava o dosežkih in problemih družbenega varstva otrok v SR Sloveniji, ki je bila v sejni sobi Induplati, je potekala v različnih smereh, z različnih vidikov, interesov delovnih ljudi. V celoti so razprav-1 j alci izrazili naslednja mnenja in stališča, ki jih je oblikovane izvoljena redakcijska skupina naslednjega dne posredovala delavnemu predsedstvu na plenarni seji zbora samoupravljaleev.
1. Sprejete ustave so omogočile neposrednim proizvajalcem v TOZD, da ne glede na ustvarjeni dohodek odločajo o zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb, da razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti in zagotavljajo materialno osnovo svojih družin. Ta pravica vključuje tudi njihovo odgovornost za zadovoljevanje potreb otrok in za njihovo bodočnost, tako z razvojem družbenih ustanov in dejavnosti, kot v raznih materialnih dajatvah. Delavci to pravico že uveljavljajo in jo bodo tudi vre-lj avl j ali:
— preko samoupravnih odločitev o delitvi ustvarjenega dohodka na podlagi nagrajevanja po delu in po rezultatih dela ter tako v zagotavljanju socialne varnosti za sebe in svoje družine:
— preko planiranja razvoja delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti;
— preko povezovanja in svobodne menjave dela z delavci v organizacijah s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, so-
cialnega in otroškega varstva, kot tudi z ostalimi delavnimi organizacijami in skupnostmi, v katerih se izvajajo naloge za otroke;
— preko povezovanja v samoupravne interesne skupnosti.
Znotraj samoupravnih odnosov se razvija tudi samoupravna vloga staršev, snovana na njihovem vsakdanjem soočanju s potrebami in problemi otrok in njihovega najpristnejšega interesa, da bodo otroci zdravi in čim bolj pripravljeni za vstop v življenje. Zato starši kot delavci lahko postanejo iniciatorji in realizatorji — izvajalci družbene akcije v organizaciji združenega dela in krajevnih skupnostih, če bo aktivnost subjektivnih sil obrnjena k njim, kot subjektom družbene skrbi za otroke.
2. S potrebami otrok in družine se najbolj neposredno soočamo v krajevni skupnosti. V njej se te potrebe lahko zadovoljujejo preko različnih oblik družbene skrbi za otroke, družbene ustanove za otroke pa so vsakodnevno povezane s starši in družbeno sredino. Z vzajemnim zdru-
ževanjem sredstev in pogodbenimi — dogovornimi odnosi v krajevni skupnosti se oblikuje in dograjuje družbenoekonomski odnos in neposredno ustvarja interes za uspešen razvoj otrok, ki živijo v krajevni skupnosti.
3. Delovni ljudje v TOZD in KS združujejo svoj avtentični interes za zboljšanje življenjskih pogojev in možnosti razvoja svojih in VSEH otrok v samoupravnih interesnih skupnostih. V teh dogajanjih in težnjah imajo skupnosti otroškega varstva značajno mesto, ker v njih lahko neposredno realizirajo nekatere oblike družbene skrbi za otroke. Skupnosti otroškega varstva morajo postati iniciatorji usklajenega delovanja družbenih dejavnosti in institucij.
S tako aktivnostjo skupnosti otroškega varstva bi lahko hitreje premostili in odklonili težnje resorskega pristopa zadovoljevanja potreb otrok. S tem bi dosegli tudi večji efekt v izvajanju začrtane politike.
Delegatski princip organizacije skupnosti otroškega varstva mora odražati ustavno pravico in možnosti o svobodni menjavi
in zaradi tega na dvodomnem sistemu^
Skupnosti otroškega varstva, kot občinske skupnosti s svojo bazo in samoupravnimi organi v krajevnih skupnostih, se po vprašanjih skladnejšega razvoja v vsem prostoru republike, za izvajanje široke solidarnosti in pospeševanje razvoja razvitih območij povezujejo v določeno obliko (zvezo, skupnost) na nivoju republike. Ta pa mora postati sporazumen dogovorjeni odnos, v katerem se določene naloge prenašajo v izvajanje na nivo republike.
Povečanje zmogljivosti vzgojno varstvenih kapacitet naj bo osredotočeno na vse možne oblike, tako z novogradnjami, kot iskanje možnih prostorov v družbeni in zasebni lasti na območjih KS. Ta razmerja v KS je treba dogovorno urediti, dejavnost v takih prostorih, ki so izven vzgojno varstvenih ustanov, pa povezati z VVZ kot mentorjem glede programiranja dela z otroci ob sprotnem usposabljanju varuhinj.
Delegati so izmenjali izkušnje pri izvajanju nalog družbenega varstva otrok in opozorili, da še vedno premalo izkoriščamo obstoječe možnosti za razvoj raznih oblik družbenega varstva otrok in kot konkretne primere izpostaviti zlasti:
— premalo je poudarjena idej-nost vzgoje, ki se začenja z usposabljanjem kadrov. Zagotoviti je potrebno vpliv delovnih ljudi na delovni čas VVZ, ki se premalo prilagaja potrebam zaposlenih staršev;
— zagotoviti je potrebno vpliv delovnih ljudi na oblikovanje kriterijev za sprejemanje otrok v VVZ, na oblikovanje cene storitev te dejavnosti ter na porazdelitev stroškov za otroke v VVZ med starši, združenim delom in družbeno skupnostjo;
— izražena je bila močna težnja, da bi za hitrejši razvoj dejavnosti otroškega varstva bilo potrebno, da se vsa sredstva, tako za razvoj mreže, kot za financiranje osnovne dejavnosti, združujejo v skupnostih otroškega varstva, s čimer bi bil zagotovljen vpliv neposredno zainteresiranih delovnih ljudi tudi na smotrno uporabo združenih sredstev.
P. J.
TEMELJNA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA
IZVAJA SVOJ IN SKUPNI PROGRAM
Izgradnja vrtca Radomlje je naloga TSOV v srednjeročnem obdobju 1970 — 1975. Potekala je po principu, da se dolgo načrtuje in hitro gradi. To ima svoje prednosti v ustrezni funkcionalni zasnovi in manjših gradbenih stroških.
Vrtec je programiran za približno 80 otrok in bo imel tudi prostor za dojenčke. V tej zadnji fazi priprav na otvoritev je v Radomljah vse živo, kajti tudi Krajevna skupnost želi izpolniti svoje sprejete obveznosti. Zato pričakujemo, da bo tudi okolica vrtca popestrila ambient.
Občinski praznik bo v Radomljah tako obeležen z novo delovno zmago v korist otrok in staršev. Vrtec nameravajo imenovati tako, da bo prijetno ime tudi za otroke — KE-KEC.
Papirnica se je združila
Papirnica Količevo se je po uspelem referendumu združila v Združeno podjetje slovenske papirne industrije. V tem združenju so združene vse papirnice razen SLADKO-GORSKE. Ta združitev brez dvoma predstavlja eno izmed integracijskih procesov v naši republiki, katerih osnova je v tem, da bi z združitvijo bili dani boljši materialni pogoji nadaljnjega razvoja in da bi združili tudi strokovnjake, ki bi skrbeli za še večji razmah papirne industri-
je. V Papirnici Količevo pričakujejo, da bo Združeno podjetje lahko pozitivno vplivalo na investicije, ki jih predvideva Papirnica v prihodnjem obdobju. Celotni kolektiv se prizadeva, da bi z novimi naložbami močno povečal proizvodnje zmogljivosti in da bi tako postal eden izmed največjih kolektivov po letni realizaciji v naši občini.
O delu na tem projektu bomo več pisali v prihodnji številki našega glasila.
Starši bi bili do otvoritve vrtca zadovoljni tudi s tako obliko vzgojnega dela.
Zelo presenečeni smo bili tudi v Dragomlju, kjer smo pričakovali najmanjši obisk. Pri zaposlitvi je sodelovalo 34 otrok, ki so prišli v šolo kljub slabemu vremenu. Skupina je bila mnogo premočna za eno vzgojiteljico. Obisk je bil tako dober zato, ker je tov. ravnateljica poslala poimenska vabila predšolskim otrokom. Po razgovoru z nekaj starši bi bili zadovoljni z redno
obliko potujočega vrtca 1 x tedensko, posebno tisti, ki so imeli letos male šolarje in je bil velik problem prilagajanja otrok v kolektiv.
Prosimo, starše predšolskih otrok na terenu in krajevne skupnosti, da svetujejo in povedo svoje želje s potujočimi vrtci (kdaj naj bi bili, kje je največja potreba po taki obliki dela, kolikokrat na mesec naj bi bili itd.).
Milena Peterka
Aktivno gasilsko društvo Jarše - Rodica
Tako izgleda današnja Papirnica Količevo, ki bo v bližnji prihodnosti precej spremenila zunanji videz, ko bo izvedena velika rekonstrukcija
Prvi poskusi potujočih vrtcev v domžalski občim
Tudi gasilsko društvo Jarše — Rodica se vključuje v občinski praznik občine Domžale. Društvo letos praznuje 10-letnico ustanovitve. V teh 10. letih je s svojimi prizadevnimi člani in ob veliki podpori va-ščanov in drugih, ki so pomagali, bodisi denarno ali materialno, zgradili nov gasilski dom. Društvo se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje, hkrati pa tudi Občinski gasilski zvezi Domžale in Krajevni skupnosti Jarše.
Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo vaščanov leta 1964. V tem letu so člani pri Kralju v Jaršah preuredili staro poslopje v orodjarno, ki jim je bila nujno potrebna. Takrat je društvo imelo na razpolago rabljeno motorko in skromno drugo gasilsko opremo.
Zaradi vedno bolj številnih elementarnih nesreč in požarov je biio društvo primorano, da si najprej zgradi nov gasilski dbm. Ta želja se je uresničila jeseni leta 1970, ko je bil položen temeljni kamen, ki ga je položil zastopnik Induplati — Jarše, zato se jim društvo zahvaljuje. Takoj potem so se morali člani društva resno oprijeti dela.
Organizirali so nabiralno akcijo, pri izgradnji doma so člani opravili preko 8000 udarniških ur. Kljub temu, da društvo šteje samo 35 aktivnih in 275 podpornih članov, so uspeli zgraditi gasilski dom, ki je bil izročen svojemu namenu v juliju leta 1973.
Društvo si je po opravljenem težkem delu zadalo nalogo opremiti gasilski dom s primerno opremo. Zopet so se znašli v finančnih težavah. Toda Gasilsko društvo Domžale in Občinska gasilska zveza sta jim priskočila na pomoč s tem, da sta društvu podarila neregistriran avto TAM—Pionir. Prizadevni člani so ga potem popravili, da sedaj dobro služi svojemu namenu.
Društvo je bilo poleg gradnje tudi zelo aktivno pri gasilskih vajah, saj se je udeležilo skoraj vseh občinskih tekmovanj in pri tem doseglo tudi lepe uspehe. V letu 1974 je Občinska gasilska zveza organizirala tudi tečaj za naziv »gasilec«, ki je bil organiziran v gasilskem domu v Jaršah. Tečaja se je udeležilo in tudi uspešno opravilo izpite 14 članov njihovega društva.
Devet članov se je udeležilo strokovne ekskurzije v Avstrijo, ki jim bo koristila pri njihovem delu. Vsak udeleženec je sam plačal potne stroške.
Društvo želi, da bi se tudi mladina in pionirji v čim večjem številu vključili, saj se vsi člani zelo prizadevajo, da bi razširili svoje vrste.
Društvo bo za 10-letnico svojega obstoja priredilo, 20. julija zvečer sektorsko vajo. Naslednji dan pa bo izročitev motorke in velika vrtna veselica z bogatim srečelovom pred gasilskim domom v Jaršah.
OBČAN
V zavodu smo se odločili za poskusno obliko potujočega vrtca na terenu in izbrali 4 krajevne skupnosti. Ugotoviti smo hoteli kakšen bo odziv staršev in otrok na to dejavnost, kaj bo potrebno za kontinuirano obliko takega dela na terenu, kakšni bodo stroški ipd., predno izdelamo dokončni program za novo šolsko leto.
Reden program naj bi obsegal:
— 1-krat tedenski obisk na šoli v popoldanskem času,
— vzgojiteljica, ki ima v našem zavodu sicer redno zaposlitev in svojo stalno skupino otrok, bi prinesla s seboj igrače, razna didaktična sredstva, ponazorila, instrumente, kar bi pač potrebovala pri svojem rednem načrtnem delu,
— zaposlitev bi zajemala vsa glavna vzgojna področja, ki jih uresničujejo vzgojiteljice v rednem vrtcu,
— zaposlitve bi trajale predvidoma dve ali tri ure.
O tem smo obvestili krajevne skupnosti in šole. Prvi poskus smo izvedli v Moravčah, kjer smo pričakovali največji obisk
zaradi samega interesa za redni vrtec. Želeli smo pokazati, kako poteka delo in zaposlitev v vrtcu in da vrtec ni samo varstvena, temveč predvsem vzgojna ustanova. Obisk v Moravčah je bil zelo slab (2 otroka). Da je tova-rišica lahko izvedla svoj program, smo si »sposodili« otroke iz male šole. Vzrok je bil v nepravilnem tolmačenju tega poskusa in nezadostni obveščenosti občanov.
V Krašnji je bilo še slabše. Starši predšolskih otrok o tem niso bili pravilno obveščeni. Tovariš ravnatelj na šoli v Krašnji je pojasnil, da je že mala šola dovolj velika obremenitev za starše in da ni potrebe za tako obliko vzgoje. Otroka ni bilo nobenega, kljub temu, da je v vasi okoli 15 predšolskih otrok.
Prijetno presenečeni smo bili v Ihanu. Kljub slabemu vremenu je prišlo v šolo 15 otrok, ki so pozorno spremljali vzgojni program in aktivno sodelovali pri zaposlitvi. Tovariš ravnatelj šole v Ihanu je pravilno razumel dopis in poslal na teren 120 ciklo-stiranih vabil z namenom in programom poskusnega vrtca.
[lilllHI«^"1
mi r^m
I ■■JI
i I ' "
mmm
MALČKI V MORAVČAH PRAZNUJEJO
V okviru občinskega praznika bo odprt oddelek za dnevno varstvo predšolskih otrok v osnovni šoli »Jurij Vega« v Moravčah. Oddelek bo sprejel 28 predšolskih otrok v starosti od 3 do 6 let. To bo prvi začetek organiziranega dnevnega varstva predšolskih otrok v Moravčah, začetek pa bo tudi v sistemu, saj bo vrtec organizacijsko deloval pri osnovni šoli. Malčkom želimo dobro počutje v novem
oddelku!
Napredek pred realizacijo novih nalog
Na skici vidimo novi del VELEBLAGOVNICE V DOMŽALAH, katerega bo začelo graditi Trgovsko podjetje NAPREDEK še v letošnjem letu
Neustrezno razvita trgovinska in gostinska dejavnost v občini Domžale pogojuje čestokrat upravičeno negodovanje občanov zaradi neustrezne ponudbe določenih vrst blaga In gostinskih storitev. Zaradi takega stanja so občani prisiljeni kupovati precej blaga v trgovinah izven svojega kraja, običajno v Ljubljani, kar je razumljivo, saj Je tam izbira blaga največja.
Z nakupom blaga v trgovinah zunaj občine pa odteka tudi precejšen dohodek in to v obliki marž, kot dohodka trgovinskih organizacij ter občinskega davka od prometa blaga na drobno. Tako izgubljeni dohodek se odraža v manjšem ce-
lotnem in čistem dohodku trgovske delovne organizacije, ki imajo svojo prodajno mrežo v občini, nedvomno pa vpliva na proračunski dohodek občine, ki skrbi za financiranje in razvoj vrsto družbenih dejavnosti. Znano pa je, da moramo delavci zaposleni v gospodarskih in drugih dejavnostih z nakupom prenesen dohodek v druge občine nadomestiti s prispevki po predpisanih ali s samoupravnimi sporazumi dogovorjenih stopnjah, če naj bodo pokrite proračunske potrebe občine ter redni in razširjeni program temeljnih in drugih samoupravnih interesnih skupnosti, s čemer smo se še posebno letos imeli priložnost seznaniti.
Za razvoj trgovinske pa tudi gostinske mreže in za nezadostno ponudbo blaga in gostinskih storitev so v prvi vrsti gotovo odgovorne trgovinske in gostinske delovne organizacije, še posebno tiste s sedežem v občini, med katere pa spada tudi naše trgovsko podjetje NAPREDEK, ki ima svoje prodajalne locirane v skoro vseh nekoliko večjih potrošnih središčih v občini.
Delavci delovne skupnosti NAPREDEK se že dolgo in dobro zavedamo svoje vloge in odgovornosti pri razvoju trgovinske in gostinske mreže v Domžalah in širši okolici. Prav zato smo se trdno odločili, da bomo kljub zelo zaostrenim pogojem gospodarjenja takoj nadaljevali z realizacijo svojega petletnega razvojnega načrta. Najprej bomo pričeli z dograditvijo Veleblagovnice v Domžalah (4.700 kv. m skupne površine), kjer bomo razvili obsežno gostinsko in trgovinsko dejavnost. V gostinski dejavnosti bomo dali posebni poudarek družbeni prehrani; organizirana bo v obliki samopostrežne in klasične restavracije, poleg tega pa bomo dostavljali hrano delovnim in drugim organizacijam na dom. V trgovinskem delu pa bomo uredili več specializiranih oddelkov za prodajo raznovrstnega blaga, katerega izbira danes ni zadovoljiva ali pa ga v prodaji sploh še nI. Največ prodajnega prostora bomo namenili za tako imenovano sobno opremo, kjer bo mogoče kupiti vse za opremo sodobnega stanovanja, vključno od talnih oblog, parketa, talne in obložne keramike, stenskih tapet, svetilk, umetniških slik, sobnega in kuhinjskega pohištva, gospodinjskih aparatov, TV in radio sprejemnikov itd.
Prav tako bomo že letos pričeli z gradnjo trgovskega paviljona v
Domžalah — Sever I s čimer bomo rešili pereč problem osnovne preskrbe občanov severnega dela Domžal, Jarš in dela Vira, ki se bo lahko preskrboval v novi trgovini, saj to povsem omogoča nova mostna povezava severnega dela Domžal in Vira.
Za oba navedena objekta je že v izdelavi investicijsko tehnična dokumentacija, ki mora biti končana do, 31. 8. 1974. Zemljiško vprašanje je v obeh primerih že urejeno. Opravljenih je že tudi precej pripravljalnih del, za Sever I pa posedujemo že tudi lokacijsko dokumentacijo.
Za gradnjo trgovine v Lukovici, kjer so sedaj razmere zelo kritične, smo že naročili Biroju 71 v Domžalah izdelavo zazidalnega načrta in pripravo lokacijske dokumentacije, za potrebno zemljišče pa smo se z lastnikom načeNoma že dogovorili.
Seveda pa s tem naši načrti še niso zaključeni, predvidevamo tudi nakup lokala v Domžalah in Mengšu, prvi je že v gradnji, drugega pa bo, kot smo obveščeni, pričel že letos graditi GP GRADITELJ Kamnik.
Razmere v kakršnih poslujejo naša preskrbovalna skladišča nam nujno narekujejo tudi izgradnjo centralnih skladišč za skladiščenje prehrambenih In drugih vsakdanjih gospodinjskih potrebščin.
Posebej ne omenjamo še vrsto drugih nujnih novogradenj, npr. v Dobu, Moravčah, južnem delu Domžal itd. Ker moramo biti pri oceni
svojih sposobnosti realni, zato smo prizadetim občanom dolžni povedati, da bomo njihove zahteve uresničili v najkrajšem možnem času, vendar v skladu s svojimi realnimi možnostmi.
Milan Rugelj
SKUPNI INTERESI
Živimo v času, ki nas je pripeljal do spoznanj, da je z združenimi močmi mogoče narediti veliko več. Smo v času, ki sili v povezovanje, v združevanje sil in naprav za uresničevanje skupnih interesov.
Z združenimi močmi smo že dokazali, da smo v stanju, da se zmanjšajo razlike med posameznimi deli v občini. Z združenimi močmi hitreje napredujemo pri dvigu življenjske ravni prebivalstva.
Tudi v letošnjem občinskem prazniku, bomo dali v redno uporabo vodovodno omrežje z vsemi pripadajočimi objekti, črpalnico in dva rezervoarja, ki bo preskrbovalo z zdravo pitno vodo naselja:
Preserje pri Lukovici, Bobovnik, Dole, Vrhe, Prikrnlca, Sv. Andrej, Krašce in Gorico. Vsi ti objekti so bili zgrajeni s prispevki prebivalcev navedenih naselij, Krajevne skupnosti Moravče, občinske skupščine in Komunalnega podjetja Domžale. Brez takega napora ne bi prišli do izgradnje navedenih objektov oziroma bi se gradnja časovno zelo zavlekla. Uspehi niso majhni, posebno še, če upoštevamo dejstvo, da je bilo omrežje zgrajeno z vsemi objekti. Ob Intenzivnem skup-
nem delu, ob skupnem iskanju najboljših rešitev, ob kolektivnem seznanjanju s stanjem problemov in nalogami, bo imel vsak prebivalec preje navedenih naselij zagotovljeno preskrbo s pitno vodo.
Ko dajemo vodovodno omrežje z vsemi objekti od naselja Gradišča do Moravč v uporabo, pa sodelovanje, ki se je odvijalo med gradnjo, ne sme prenehati. To sodelovanje se naj v bodoče odraža v izpopolnjevanju omrežja in znižanju stroškov vzdrževanja. 2e samo pravočasno obvestilo o okvari na cevovodu, črpalnici ali drugem objektu pomeni znižanje stroškov.
Uspeh pa je še večji, če upoštevamo to, da je bilo omrežje zgrajeno na tako obsežnem in hribovitem zemljišču. Zato gre predvsem zahvala prebivalcem tega območja in odboru za izgradnjo vodovoda ter predsedniku tega odbora tovarišu Mavriciju OREHKU.
Kolikor bomo nadaljevali tako, kot v opisanem primeru, potem resnično nI več daleč čas, da bodo vsi prebivalci občine Domžale preskrbljeni z zdravo pitno vodo.
Albin Pavlin
Vodna črpališča postajajo vedno bolj pogosta, saj se program zdrave pitne vode ob pomoči samih občanov vedno hitreje
uresničuje
Dom Ribiške družine »BISTRICA«, ki bo svečano odprt ob letošnjem občinskem prazniku
Dom ribiške družine
Ribiška družina »Bistrica« Domžale je ob 25-letnici obstoja ribiških družin Domžale, Kamnik in Pšata ter ob 15-letnici združitve teh družin zgradila svoj dom. K zgraditvi doma so prispevali vsi člani družine bodisi z delom ali denarnimi pri-
spevki. Dom je zgrajen za potrebe ribištva, ki ni le hobi posameznikov, ampak morajo ribiči skrbeti tudi za zdravo okolje in se boriti proti onesnaženju voda. Dom je zgrajen ob Krakovski cesti v Domžalah v bližini športnega parka.
Novogradnja proizvodne hale čevljarskega podjetja Mojca Lukovica bo zaključena
Čevljarsko podjetje MOJCA Lukovica je začelo graditi nove prostore v decembru 1973. leta. Vsa gradbena dela je prevzelo Gradbeno industrijsko podjetje BETON Zagorje, ki jih je tudi hitro in kvalitetno opravilo. S to gradnjo bo pridobil kolektiv več kot 1100 m'-' delovnih prostorov tako, da se bo število zaposlenih povečalo od sedanjih 77 na 270 delavcev.
Za Lukovico in celotno področje Črnega grabna je ta gradnja velika pridobitev, ker bo dana možnost zaposlitve mnogim delavcem — predvsem ženskam — iz okoliških vasi.
Gradnja novega objekta z vsemi dodatnimi deli, vključno s trafo po-
stajo, bo znašala 420 milijonov starih dinarjev, notranja oprema pa 170 milijonov starih dinarjev ali skupna investicija v vrednosti 590 milijonov starih dinarjev. Navedena sredstva so bila zbrana Iz investicijskega rezervnega sklada, kreditov pri Ljubljanski banki, Planiki iz Kranja in iz lastnih sredstev v višini 122 milijonov starih dinarjev.
Za uresničitev tega programa so mnogo prispevali družbenopolitični forumi, posebno pa še bivši predsednik občinske skupščine, ki se je močno angažiral za pravočasno uresničitev tega programa.
Franc Capuder
Graditev Dijaškega doma v Domžalah
Dom Srednje tehniške usnjarske — galanterijske šole v Domžalah, ki je po novem zakonu o konstituiranju postal samostojen in se preimenoval v Dijaški dom, se bo z dograditvijo in adaptacijo močno povečal. Novogradnja ni toliko vezana na potrebe same šole, ker preusmeritev tehnologije v usnjarski industriji potrebuje kadre drugačnega profila, kot pa na dejstvo, da se v Domžalah vedno bolj razvija strokovno šolstvo kovinarske smeri. To pa pomeni tudi večje povpraševanje po domskih zmoglji-
glavnem tudi nosilka investicij.
In kaj predvideva novogradnja? Za 800 milijonov starih dinarjev bodo dogradili nov trakt tako, da bo potem prostora za 330 dijakov, sodobno opremili kuhinjo, uredili sanitarije, upravne prostore, učilnice za učne ure in interesne dejavnosti ter dvorano za prireditve. V drugi fazi pa bi uredili okolico in športne objekte tako, da bi dom predstavljal zaokroženo funkcionalno celoto.
Dograditev tega objekta je ekonomsko popolnoma upravičena, kar je za razvijajoče se Domžale nujno
Gradbeno podjetje Obnova gradi poleg Dijaškega doma v Domžalah novo poslopje, ki bo veliko povečalo domske zmogljivosti
vostih. Zato je prišlo do dolgotrajnih razgovorov kako modernizirati dom in pridobiti nove prosto-' re. Usnjarska industrija ni kazala prevelikega interesa za to gradnjo, ravno tako pa tudi ni bilo zaradi spremenjenih pogojev financiranja ugodno rešeno vprašanje sredstev iz Republiške izobraševalne skupnosti. Tako je v bistvu na prizadevanje kolektiva pozitivno odgovorila  kovinska  industrija, ki  bo v
potrebno. Šolanje kadrov v strokovni šoli pa bo brez dvoma pozitivno vplivalo tudi na stanje strokovnega kadra v naših industrijskih dejavnostih.
Majhen kolektiv pričakuje pri realizaciji zadane si naloge vso pomoč s strani družbene skupnosti in še nadaljnje razumevanje družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine.
D. K.
Novo proizvodno poslopje Čevljarskega podjetja MOJCA Lukovica, v katerem bo okoli 200 novih delovnih mest za delavce iz Črnega
grabna
Prizadevno AMD Lukovica je skupaj s tovarno Tomos iz Kopra organiziralo spretnostno vožnjo z mopedi. Med prvimi petimi so bili tudi trije iz Lukovice, ki so se udeležili tekmovanja v Kopru ob 20-letnici obstoja Tomosa
90-letnica mengeške godbe
Mengeška godba na svečani paradi ob praznovanju 90-letnice v
Mengšu
Mengeška godba je v petek, 21. junija 1974 v dvorani Kulturnega doma Mengeš proslavila 90-letni jubilej. Ob tej priliki je imela pred nabito polno dvorano slavnostni koncert. V koncertnem delu je godba pod vodstvom dirigenta Antona Mehleta poleg valčka Na vrhovih Karpatov skladatelja Manilova, izvajala izključno skladbe skladatelja Gvida Učakarja. Ker so domačini in gostje izvajanje godbe nagradili z dolgotrajnimi aplavzi, so godbeniki dodali še eno skladbo.
Pod vodstvom dirigenta prof. Tomaža Habeta, je po odmoru, v katerem so bila podeljena priznanja godbi in godbenikom, nastopil Mešani pevski zbor Svobode Mengeš, ki je odlično izvedel številne skladbe domačih avtorjev. Tudi pevci so morali dodati k predvidenemu programu še dve pesmi, takega aplavza so bili deležni.
V odmoru je polkovnik Pavel Br-zulja v imenu predsedstva Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije po kratkem nagovoru razdelil zaslužnim in dolgoletnim godbenikom zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke.
Zlate Gallusove značke so prejeli: Jože Gorjan, Filip Vrhovnik, Janez Škrlep in Jože Mejač.
Srebrne Gallusove značke sta prejela: Milan Kosec in Brane Gorjan. Bronaste Gallusove značke so prejeli: Janez Koželj, Slavko Pišek, Brane Kalan, Vinko Jagodic, Franc Kompare, Žarko Urankar, Franc Bur-nik, Franc Lomovšek, Lojze Pišek, Milan Tomšič, Maks Mav, Bojan Burnik, Edo Malus, Vido Vrhovnik, Vinko Jagodic.
Nato je spregovoril predsednik Občinskega sveta ZKPO Domžale Slavko Pišek in izročil prelepo sliko slikarja samorastnika Ivana Gluho-dedova. Nato je izročil priznanja Občinskega sveta godbenikom, ki
so pri godbi 40, 45 in 50 let in to: Janezu Škrlepu, Jožetu Gorjanu, Filipu Vrhovniku, Lojzetu Skoku in kapelniku Antonu Mehletu.
Za njim je spregovoril Tone Blejc in v imenu Krajevne skupnosti in Mestnega odbora SZDL Mengeš izročil godbenikom lično priznanje.
Nato so čestitali godbi in izročili darila predstavniki godb iz Domžal, Vevč, Medvod in Litostrojske godbe.
Godbi so čestitali in jim izročili darilo tudi predstavniki DKPD Svoboda Mengeš.
Nato je spregovoril dr. Miro Stip-lovšek, predsednik Kulturne skupnosti:
»Skupščina Kulturne skupnosti Domžale je na svoji seji, dne 28. maja 1974 sklenila podeliti Mengeški godbi ob 90-letnici delovanja najvišje priznanje za delo na kul-turno-prosvetnem področju Kersnikovo nagrado. Mengeška in domžalska godba, ki sta začeli delovati leta 1884 kot prvi podeželski godbi na Kranjskem, med vsemi kulturno prosvetnimi društvi v domžalski občini najdalj delujeta in le kulturni molk med narodnosvobodilnim bojem je prekinil njuno nastopanje. V obdobju med dvema vojnama si je mengeška godba z uspešnimi nastopi na pomembnih slovenskih prireditvah pridobila velik ugled. Takoj po osvoboditvi so mengeški godbeniki začeli požrtvovalno opravljati svoje naloge, društvo pa si je ustvarilo tudi solidne prostorske, instrumentalne in kadrovske pogoje za svoj razvoj. V sodelovanju z glasbeno šolo si prizadeva pomladiti in okrepati svoje vrste z mladimi glasbeniki. V zadnjem obdobju sodeluje mengeška godba pod vodstvom kapelnika Antona Mehleta letno na več kot petdesetih krajevnih in občinskih prireditvah, uspešno
pa nastopa tudi v sosednji kamniški in kranjski občini. Poleg nastopov na političnih in kulturnih prireditvah, na številnih proslavah in komemorativnih svečanostih je uspešno izvedla tudi več samostojnih koncertov. Mengeška godba in njeni zaslužni člani so doslej dobili več občinskih in Gallusovih priznanj, podelitev letošnje Kersnikove nagrade za uspešno in bogato delovanje pa je nov dokaz, da visoko vrednotimo tehten delež tega društva pri razvoju glasbene kulture.
Mengeški godbi iskreno čestitam ob visokem jubileju, in ji hkrati zagotavljam vso moraln in materialno podporo Kulturne skupnosti pri-nadaljnjem delu.«
Predsednik Mengeške godbe Žarko Urankar je razdelil priznanja Mengeške godbe, ki so jih prejeli:
Valentin Ručigaj, Tone Blejc, Slavko Pišek, Franc Burnik, Anton Jančigaj, Tone Ravnikar, Maks Šuštar, Jože Janežič in Franc Zabret.
Slavnostni koncert je v vsakem oziru izredno lepo uspel. V nedeljo, 30. junija so pa godbeniki v okviru 90-letnega jubileja imeli še uspelo povorko po Mengšu. V povorki so sodelovali konjeniki, Godba na pihala Domžale, številne narodne noše, mengeški gasilci, godba iz Medvod, člani sosednjih gasilskih društev, športniki TVD Partizan Mengeš, planinci, smučarji, nogometaši, košarkarji, godbi iz Vevč in Metlike, narodne noše v kočijah, zastopniki društev in številni ljubitelji godbe. Udeleženci povorke in številni gledalci so nato odšli na veselični prostor pri Domu kulture, kjer so se zabavali ob veselih zvokih domačega ansambla.
Tone Ravnikar
v bodoče velik doprinos k drugim raziskavam na tem področju in celotni speleološki znanosti.
Nato se je predsednik občinske skupščine Jernej Lenič zahvalil Jamarskemu društvu za njegovo plodno raziskovalno delo in za doprinos tudi h kulturnemu doživljanju na tem območju. Odkril je spomenik — doprsni kip — Simona Robiča, ki ga je naredil akademski kipar Stanko Kolenc.
Slovesnost je bila sklenjena s podelitvijo ROBICEVIH " PLAKET, ki jih je posebna komisija podelila najzaslužnejšim članom društva z željo, da bi bile za vzgled tudi drugim in postale tradicionalna oblika priznanja za delo na tem področju. Plakete so prejeli: Franc Brojan, Franc Skok, Janez Kržan, Franc Burger, Jože Remšak, Ivan Stupica, Drago Korošec, Pavle Gros, Avgust Orehek, Ivan Štrukelj, Vlado Starbek, Anton Marinček in Viktor Jenič.
Poleg tega pa so bile letos prvič podeljene tudi nagrade učencem osnovnih šol za najboljše sestavke iz prirodopisja. Nagrajenci so dobili kot nagrado knjigo Staneta Stražarja — Kronika Doba, v kateri je zgodovinski prikaz razvoja tega kraja.
S to slovesnostjo so domžalski jamarji zaključili del letošnjega plodnega dela in široke raziskovalne dejavnosti.
R. L.
Slovesnost na Gorjuši
Dolgoletno plodno delo Društva za raziskovanje jam »Simon Robič«, Domžale je s slovesnostjo, 23. junija postavilo še en mejnik v svoji dejavnosti, ko je odkrilo spomenik Simonu Robi-ču, znanemu biospeleologu ob 150-letnici njegovega rojstva.
Te svečanosti so se v velikem številu udeležili najvidnejši strokovni predstavniki znanstvenih ustanov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem podzemnega sveta v Jugoslaviji, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, številnih društev in ostali gostje.
STANE STRAŽAR med pozdravnim govorom na slavju na Gorjuši. Na desni dr. France Habe in dr. France Leben, v ozadju kip Simona Robiča
Slovesnosti so se udeležili: dr. France Habe — predsednik Speleološke zveze Jugoslavije, dr. France Leben — predsednik Jamarske zveze Slovenije, akademik dr. VValter Bohinec, dr. Jože Bole — predstavnik SAZU, dr. Franc Osole — znani raziskovalec jam na domžalskem področju, akademski kipar Stanko Kolenc, predsednik občinske skupščine Jernej Lenič, dr. Miro Stip-lovšek — predsednik Kulturne skupnosti Domžale, predstavnik jamarskih društev iz Slovenije.
Svečanost je začel predsednik društva Stane Stražar, ki je poudaril namen same slovesnosti in se vsem prisotnim zahvalil za tako veliko udeležbo. Slavnostni govornik je bil dr. VValter Bohinec, ki je govoril o liku Simona Robiča, kot enega izmed prvih znanstvenih raziskovalcev jam na Slovenskem in o njegovem delu na našem področju. Poudaril je njegove velike zasluge pri raziskovanju živalskega življenja v jamah in velik njegov doprinos kot biospeologa ne samo pri nas, ampak tudi v svetu. Dr. France Habe pa je v svojem govoru poudaril pomen delovanja jamarskega društva na tem področju, njegovo prizadevnost, da bi z raziskovanjem jam pomagalo odkrivati podzemni svet, njegove lepote in tudi ostanke življenja iz davnine. Zahvalil se je prizadevnim članom društva in izrazil prepričanje, da bo nadaljevanje raziskovanje jam tudi
Šahovsko društvo Domžale v prvi zvezni ligi
Prav gotovo šah ni tako opazna tekmovalna zvrst, kot npr. nogomet ali košarka, zato številnim občanom Domžal delovanje Šahovskega društva ni dovolj blizu, mnogi pa niti ne vedo, kakšno veljavo ima ta 109-članski šahovski kolektiv v slovenskem pa tudi v jugoslovanskem prostoru. Pričujoči sestavek je zatorej napisan z namenom, da bi bralce Občinskega poročevalca vsaj bežno seznanili z delom in uspehi domžalskih šahistov, ki so letos dosegli izjemen podvig — uvrstitev v I. zvezno šahovsko ligo.
ši republiki. V minulih trinajstih letih so se na tem turnirju že enajstkrat pomerili za najboljša mesta šahovski veterani iz Domžal in Kamnika, v močnejši skupini tega tradicionalnega srečanja pa so se poleg domačinov borili tudi igralci iz drugih slovenskih šahovskih središč, zlasti iz Ljubljane. Vsi poznavalci šaha so si edini, da domžalski tradicionalni turnir osvežujoče vpliva na razvoj in popularizacijo te lepe in hkrati zahtevne miselne igre v Sloveniji. Zategadelj je želja vseh ljubiteljev šaha, da bi domžalski
Med spominskim tradicionalnem šahovskem turnirju »Hering
Zupančič«
za prvaka te skupine je domžalsko moštvo med osmimi udeleženci osvojilo 51 točk pred ljubljanskim Zmajem, ki je nabral le 45 in pol točke, Kočevje je bilo tretje s 45 točkami, preostale ekipe pa so bile precej slabše.
V odločilnem srečanju s prvakom vzhodne skupine so bile Domžale spet uspešne, kar jim je prineslo naziv republiškega prvaka za leto 1973. Res pa je, da to leto najmočnejše slovensko moštvo Maribor ni tekmovalo v slovenski, temveč le v zvezni ligi.
Z osvojitvijo republiškega prvenstva se je Domžalam odprla pot na kvalifikacijski turnir za vstop v II. zvezno ligo. Tudi to preizkušnjo je naše izbrano moštvo dobro prestalo. Naši člani Bajec, Kržišnik, Iva-čič, Karnar, Slak, Vavpetič in Lor-bek, šahistki Koširjeva in Dedičeva, mladinca Kolar in Bavčar so na tem izbranem tekmovanju zadnje dni marca 1973 v Krapinskih Toplicah zaigrali borbeno in uspeh ni izostal. S sarajevskim Železničarjem so si podelili prvo in drugo mesto. Oba zmagovalca sta iz treh dvobojev iztržila po 18 točk in postala nova člana II. zvezne lige.
Že v maju istega leta so Domžale v postavi Bajec, Kržišnik, Iva-čič, Karnar, Slak, Vavpetič, Koširjeva, Dedičeva, Zorman in Kolar prvič nastopile v II. zvezni ligi. Ognjeni krst v Poreču so dobro prestale, čeprav so jih nekateri pred turnirjem šteli med šahovske slabiče, ki na takih tekmovanjih nimajo kaj iskati. O resnični vrednosti domžalskega šaha pa dovolj zgovorno priča naslednja razpredelnica I.
Mojstrski kandidat VLADO IVA-CIC, eden najuspešnejših domžalskih šahistov
nasprotnikov. Še prav posebej se je izkazala naša občanka Dedičeva, ki je trikrat remizirala in štirikrat zmagala. V sedmih dvobojih ni bila nikoli poražena, za svojo ekipo pa je zbrala kar 5 točk in pol.
Največji uspeh doslej pa je nedvomno uvrstitev Domžal med najboljše šahovske ekipe Jugoslavije.
V letošnjem maju je bil v Poreču turnir II. lige, ki so se ga udeležile desetčlanske ekipe zemunske Mladosti, Domžal, sarajevskega 2e-Ijezničarja, reškega Kvarnerja, opatijske Zore in povratnika iz prve zvezne lige Maribora. Od šesterice sodelujočih naj bi ta turnir dvojico pripeljal v I. ligo, dvojica bi si ohranila mesto v II. ligi, zadnji dve ekipi pa bi se preslili v republiško ligo. Kako se je končalo to odlično srečanje, nam spet najbolje pokaže razpredelnica II.
2e pred drugo svetovno vojno in v prvih letih po osvoboditvi so v Domžalah in njeni okolici nekateri aktivni igralci in šahovski organizatorji — Gilbert Zupančič, Fanc Hering, Ivan Limbek, profesor Tone Bukovec in drugi — z nesebičnim delom odločilno pripomogli k razcvetu šahovske igre med Ljubljano in Kamniškimi planinami. Za šah so navdušili številne mlajše igralce, ki so njihovo delo nadaljevali in pred dobrim četrtstoletjem ustanovili šahovsko sekcijo pri takratni domžalski Svobodi. Sekcija je kasneje prerasla v samostojni šahovski klub, le-ta pa v današnje Šahovsko društvo Domžale.
Delovanje sekcije, kluba in sedanjega društva je bilo vseskozi pestro in vsestransko. V skoraj tridesetih letih se domžalski šahisti lahko pohvalijo s številnimi brzo-turnirji posameznikov in ekip, z mnogimi prijateljskimi in tekmovalnimi turnirji, pa celo z mednarodnimi srečanji. Ti moštveni in posa-mezniški dvoboji izpričujejo visoko raven domžalskega šaha.
Med najvidnejše uspehe zadnjih let vsekakor sodi osvojitev prvega mesta, ki si ga je pred štirimi leti priigral naš član Vlado Ivačič na turnirju za slovensko šahovsko prvenstvo. Še pred njim sta dva naša mlajša šahista, Kamer in Slak, osvojila naslov republiškega prvaka med mladinci. Slovenski šahovski javnosti je vsekakor dobro poznan in dobrodošel tradicionalni spominski turnir »Hering — Zupančič«, ki je pravzaprav edinstven v nič kaj rožnatih šahovskih razmerah v na-
šahovski organizatorji s to prireditvijo še nadaljevali.
Za organizacijsko in tekmovalno aktivnost so društvo in posamezniki prejeli javna priznanja slovenske in jugoslovanske šahovske zveze, pa tudi pohvale drugih pristojnih organov. Med vidnejše uspehe smemo šteti tudi uvrstitve med najvidnejša mesta na brzopoteznih prvenstvih slovenskih mest, ki se jih Domžalčani redno udeležujejo. Na letošnjem XX. srečanju v Postojni so bili med 48 šestčlanskimi ekipami tretji. Pred njimi so bili le Mariborčani in Ljubljančani. Tudi množičnosti posveča društvo vso pozornost, kar dokazujejo prijateljska srečanja s šahisti drugih občin. Kot primer navajamo dvokrožni dvoboj ob koncu letošnjega maja v Kamniku. Tu so se pomerili šahisti obeh občin na 40 deskah, kar je na Slovenskem velika izjema. Zmaga Domžal v razmerju 42 : 38 je komaj omembe vredna. Mnogo pomembnejše je dejstvo, da so organizatorji uspeli pritegniti k šahovnicam tolikšno število igralcev, še važnejše pa je to, da so bili v veliki večini mladi ljudje.
O vseh dosežkih domžalskih šahistov v zadnjih tridesetih letih niti ni treba posebej govoriti, najbrž pa bo kar prav, da bralce podrobneje seznanimo s tekmovanji, ki so naš?, 'društvo pripeljala v sam vrh jugoslovanskega šaha — vi. zvezno ligo.
Najprej je bilo treba zmagati v zahodni skupini prve slovenske šahovske lige. To je Domžalam uspelo v januarju 1973. leta. V borbi
II.	ZVEZNA LIGA V PORECU 1973. LETA				— RAZPREDELNICA				I.	
Ekipe po žrebu		1. 2.	3. 4.	5.	6.	7.	8.	točke	%	mesto
1.	2ŠK Maribor	• 5	6 5	5	5	8	6	40	57	1.—2
2.	Željezničar, Sar.	5 •	4,5 5	6,5	4,5	4	5,5	35	50	4.
3.	Domžale	4 5,5	• 6	5,5	5,5	7,5	4,5	38,5	55	3.
4.	Kvarner, Rijeka	5 5	4 •	6	4	5	5	34	48,5	5.
5.	Titograd	5 3,5	4,5 4	•	4	5,5	2,5	29	41,5	8.
6.	Mladost, Srn. Pal.	5 5,5	4,5 6	6	•	6,5	6,5	40	57	1.—2.
7.	2eljezničar, Niš	2 6	2,5 5	4,5	3,5	•	6,5	30	43	7.
8.	Zora, Opatija	4 4,5	5,5 5	7,5	3,5	3,5	•	33,5	48	6.
Prvi dve ekipi — Mladost in Maribor — sta se uvrstili v I. zvezno ligo, Domžale pa so se krepko obdržale v II. ligi. Ce Maribor prav v zadnjem kolu ne bi zmagal z 8:2, bi se vrata v I. ligo odprla domžalskemu moštvu. Sicer pa je za nas že obstanek v II. ligi izjemen uspeh in kaj več, kot novinci, niti nismo pričakovali. Naše 3. mesto je bilo največje presenečenje tega tekmovanja in hkrati dokaz, da ekipa, ki se vseskozi srčno bori, kaj lahko ovrže marsikatero preuranjeno strokovno napoved. Treba pa je reči, da so tekmovalci Domžal dali vse od sebe in se niso ustrašili zvenečih šahovskih nazivov svojih
Majboljšim jugoslovanskim prvoligašem sta se pridružila Mladost in Domžale, iz II. lige sta izpadla Kvarner in Željezničar, status dru-goligaša pa sta potrdila Maribor in Zora.
O naši ekipi spet lahko zapišemo vse najboljše. V izredno razburljivih dvobojih so: Bajec, Karnar, Slak, Halik, Ivačič, Vavpetič, Zorman, Koširjeva, Dedičeva, Kolar in Šemerl prekosili samega sebe in zdržali do zadnje poteze. Za končni uspeh zaslužijo priznanje in pohvalo vsi igralci, izjemno zanesljivo pa je vsekakor igral Domžalcan Ivačič, ki je v petih partijah štirikrat zmagal in enkrat remiziral.
II. ZVEZNA LIGA Ekipe po žrebu	V PORECU 1.	1974. 2.	LETA 3.	4.	RAZPREDELNICA II. 5.     6. točke			%	mesto
1. Maribor	•	5	4	5,5	8	5	27,5	55	3.
2. Domžale	5	•	4,5	6	5,5	7	28	56	2.
3. Mladost	6	5,5	•	7	6,5	5,5	30,5	61	1.
4. Željezničar	4,5	4	3	•	4	4	19,5	39	6.
5. Kvarner	2	4,5	3,5	6	•	4,5	20,5	41	5.
6. Zora	5	3	4,5	6	5,5	•	24	48	4.
(Nadaljevanje na 24. str.)
Bili smo na Sladkem vrhu
(Nadaljevanje s 23. str.)
Veliko dejanje skromnega, pa vendar izredno borbenega šahovskega kolektiva iz majhnega slovenskega mesta je odjeknilo po vsej Jugoslaviji. O tem so poročali naši vodilni dnevniki, športno časopisje iz vse države, pa tudi radio in televizija. Uspeh domžalske ekipe tako pozornost brez dvoma v polni meri zasluži .Povzpetje Domžal v sam vrh jugoslovanskega šaha je še tem bolj pomembno, če se pri tem spomnimo na dejstvo, da je Jugoslavija že desetletja šahovska velesila na svetu.
Ob tem veselem dogodku ne smemo prezreti vsaj dveh faktorjev, ki sta v odločilni meri vplivala na uvrstitev Domžal v I. zvezno ligo. V našem šahovskem društvu je vselej na prvem mestu resnično tovarištvo, ki vsakemu članu nudi prijetno počutje med vsemi. Vsa leta doslej pa nam je bil tuj vsakršen profesionalizem, ki je žal tudi v šahu že marsikje povzročil hude spore, razkroj in propad dobrih, perspektivnih klubov. Naše društvo je tej nadlogi vselej uspešno kljubovalo in v skromnih razmerah razvijalo svojo dejavnost. Naj povemo, da do nedavnega nismo imeli svojega stalnega igralnega prostora, pa tudi neogibna finančna sredstva smo morali večji del zbirati samoiniciativno. Šele v zadnjem letu smo končno dobili na voljo primerno dvoranico, za nastope in tekmovanja pa so nam odmerili tudi ustrezne zneske družbenega denarja.
V domžalski občini deluje vrsta klubov, ki se zavestno ukvarjajo z razvojem mladih športnikov in dosegajo na tem področju zelo lepe rezultate. Velik napredek mladinskega športa je opazen pri smučarjih, strelcih in pri dvigalcih uteži. O najboljših dosežkih bomo poročali v našem glasilu. Tokrat vam predstavlja-
IVKO PETERCA, mladinski državni prvak, pri dviganju
Tekmovalce in vodstvo šahovskega društva sta v ponedeljek, 3. junija sprejela predsednik občinske skupščine Jernej Lenič in predsednik TTKS Miro Varšek. Oba sta uvrstitev Domžal v I. zvezno ligo ocenila kot izjemen, zato pa tem bolj razveseljiv dogodek. Povabljenim šahistom sta iskreno čestitala in povedala več vzpodbudnih besed za nadaljnje delo. V prijetnem razgovoru sta večkrat začudeno vprašala, ali so Domžale res edini zastopnik slovenskega šaha v tem najvišjem jugoslovanskem razredu. Saj je res presenetljivo, da so v tej sezoni v družbi najboljših le majhne Domžale, ko bi to prej pričakovali od Ljubljane, Maribora, Celja ali koga drugega.
Ob slovesu sta oba predsednika vsem šahistom obljubila, da v naprej lahko računajo na primerno družbeno pomoč, ki bo temeljila na ugotovljeni dejavnosti društev in klubov in bo seveda odvisna od razpoložljivih sredstev za te namene.
Naj pričujoči prikaz aktivnosti domžalskega šahovskega društva sklenemo s tole mislijo: Kakor doslej, se bodo tekmovalci Domžal tudi v družbi najboljših jugoslovanskih šahistov srčno borili in če bodo imeli pri tem vsaj malo športne sreče, bodo v tej družbi tudi ostali. Če pa se bo kljub vsemu treba od I. lige posloviti, za ves domžalski šahovski kolektiv to ne bo nobena sramota. Že z vstopom v prvo ligo so napravili več ko dovolj!
I. S.
mo mladinskega državnega prvaka v dviganju uteži Ivana Pe-terco.
Ivan Peterca je član težkoatlet-skega kluba Domžale — Prevo-je, ki tekmuje v drugi zvezni ligi. Klub že vrsto let dosega lepe rezultate predvsem zato, ker načrtno vzgaja lasten kader. V letošnjem letu je klub dosegel zelo lepe rezultate predvsem s svojimi mladinci, od katerih sta postala državna prvaka Ivan Peterca in pa Raj ko Dime, prvi v super težki, drugi pa v muha kategoriji.
Ivan Peterca se je rodil 3. 4. 1955 in je po poklicu prodajalec v trgovskem podjetju Napredek Domžale. Z dviganjem uteži se ukvarja od leta 1972. Treningi so trikrat na teden, pred tekmovanji pa tudi petkrat na teden. Na enem samem treningu dvigne 13 do 20 ton, kar vsekakor ni majhna številka. Ivan Peterca je na državnem mladinskem prvenstvu, ki je bilo v Somboru dvignil 232,5 kg in to v potegu 105 kg ter v sunku 132 kg. V razgovoru nam je Ivan Peterca povedal, da je dosežen uspeh predvsem rezultat rednih treningov in pa urejenih odnosov v klubu, ki ga vodita predsednik Janez Velepec st. in pa Marjan Vele-pec.
Ivanu Peterci želimo še nadaljnjih športnih uspehov.
Ob 25. maju, Dnevu mladosti je aktiv mladih delavcev v tovarni Papirnica Količevo organiziral za svoje člane obisk v tovarni papirne konfekcije Sladko-gorska. Ker so imeli v avtobusu še nekaj prostora, so k sodelovanju povabili še člane mladinskega aktiva Dob, ki so se vabilu zelo radi odzvali, saj se ne zgodi vsak dan, da lahko obiščeš tovarno papirja.
Sobota je bila in deževalo je, ko smo se z avtobusom odpeljali proti Štajerski. Avtobus je bil poln, v njem pa veselo in glasno. Čeprav se nismo poznali, smo kaj kmalu postali prijatelji in stari znanci, pripovedovali smo o svojem delu, o problemih, ki nas tarejo in si kar spotoma izmenjavali izkušnje. Naša prva uradna postaja je bila tovarna papirja Ceršak, kjer izdelujejo karton in lepenko. Mladi iz Papirnice so kar takoj začel; ugotavljati podobnosti med to in njihovo tovarno, mi pa smo radovedno gledali kupe starega papirja in ob stroju za mletje le-tega spraševali papirničarje zakaj to, zakaj ono. Radi so nam odgovarjali in pripovedovali, kako najprej star papir zmeljejo, kako se napravi iz tega masa, iz katere z raznimi dodatki delajo karton in lepenko. Najbolj všeč nam je bilo v oddelku, kjer lepenko barvajo in iz nje izdelujejo razne mape. Po ogledu tovarne, ki ima že lepo tradicijo, so nam gostitelji pripravili majhno zakusko, na kateri je spregovoril član kolektiva in v svojem govoru poudaril pomembnost sodelovanja in združevanja slovenske papirne industrije. Cas nas je že preganjal. Zahvalili smo se prijaznim gostiteljem in se odpeljali naprej — na Sladki vrh.
Sladkogorska — tovarna papirne konfekcije — je po vsej verjetnosti ena izmed najbolj modernih tovarn pri nas. 2e njen zunanji videz te navduši in komaj smo čakali, da bi si jo podrobno ogledali. Arhitekti so mislili na vse in po mojem izbrali zelo primerno mesto in obliko te velike tovarne. Po obilnem kosilu v restavraciji Paloma, smo si na hitro ogledali samo naselje, potem pa smo šli v tovarno. Naš vodič, verjetno je bil mlajši kot kdo od nas, je vedel zelo veliko povedati o poteku proizvodnje. Kljub hrupu in trušču, ki vlada v vseh oddelkih tovarne, smo zelo veliko zvedeli o tovarni. O njenem razvoju, o delavcih, ki V njej delajo, o najbolj modernih strojih, ki jih v tovarno uvajajo. Hodili smo iz oddelka v oddelek, nekateri so tudi iz vsakega kaj odnesli, si ogledovali stroje, občudovali hitrost tekočega traku, spretnost tovarniških delavcev, s katerimi smo tu pa tam spregovorili tudi kakšno besedo. Vodič nam je pokazal tudi sobo, menda je to tovarniška jedilnica, kjer je bil na steni narisan ves razvoj papirja od začetka do danes.
Po ogledu tovarne smo se odpeljali do bližnje Lovske koče, v kateri je zanimivost soba za vse tiste, ki znajo dobro lagati. Po kratkem postanku smo se odpeljali proti domu.
Pot proti domu je hitro minila. Med petjem, pripovedovanjem vtisov z ogleda obeh tovarn je čas hitro minil. Vsem, posebno pa še nam iz Doba, je bilo všeč. Zvedeli smo marsikaj novega in zanimivega, zato vrstnikom iz Papirnice hvala za vabilo.
Vera Grošelj
IfA
W   JWm PROMETNO
W I HOTELSKO
«**■ TURISTIČNO
m mm m — ~« » PODJETJE
VIATOR LJUBLJANA
% Sodobni avtobusi za mestni in medkrajevni promet
O Tovornjaki za hiter in zanesljiv prevoz splošnih in posebnih tovorov
% Hoteli, gostišča in campingi
% Urejena smučišča z žičnicami
£ Servisi za osebna in večja vozila
# Turistične usluge
VIATOR: povsod v Sloveniji — porok za kvaliteto storitev.
Mladinski državni
prvak v dviganju uteži
ZA PRAZNIK OBČINE DOMŽALE ČESTITAJO
Občinska skupščina Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZkS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZltVS Domžale
Živilski kombinat
PRIPOROČA
»ŽITO« LJUBLJANA
SVOJE KVALITETNE IZDELKE
ČESTITAMO ZA OBČINSKI
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
PRAZNIK
TOSAMA
Če želite biti oblečeni športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala slamnikov in konfekcije
DOMŽALE
»UNIVERSALE« Domžale
tovarna klobukov
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM, ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV
Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih ter primerni za vsakogar
Čestitamo za občinski praznik
ZA PRAZNIK OBČINE DOMŽALE ČESTITAJO
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM, POSEBNO PA ŠE SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELIMO ŠE MNOGO DELOVNIH USPEHOV
Iz našega delovnega programa posebno priporočamo:
— temeljne barve in kite
— oljne in sintetične emajle za les in kovino: Piratol export, DOM super, Lumalin super, Tesarol super, Tesarol export, Vikend emajl
— nitrolake in emajle — Heliocel
— dvokomponentne poliuretanske lake in emajle Heliodur
— poliester lake in emajle — Heliopol
— premaze za embalažno industrijo
— premaze za avtoindustrijo — MOBIL special
— Kislinotrdilne lake in emajle — Heliocid
— barve za označevanje cest — Signit, Sinolack
— zidne barve in plastični omet — Mozaik, Helioplast, Domoplast
— škrobe, dekstrine in dekstrinska lepila -— umetne smole
OBRTNA NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA
»ZORA« Domžale
čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku
»MLINOSTROJ«
TOVARNA STROJEV
DOMŽALE
VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK
LEK Ljubljana
TOZD KEMIJA MENGEŠ
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE
V svojih obratih v Mengšu proizvajamo:
eter za narkozo, dušikov oksidul, anorganske soli, stearate, organske spojine — polprodukte za zdravila in aktivne snovi iz zdravilnih zelišč
Kolektiv
delovne organizacije
»NAPREDEK« Domžale
se priporoča za nakup vsakovrstnega po-trošnega blaga v svojih prodajalnah širom občine
AVTOSERVIS Domžale
Čestitamo za praznik
Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa ostala osebna vozila, tovornjake in avtobuse
u
Domžale
Nudimo vam izobraževanje na vseh področjih,
tiskarske usluge v lastni tiskarni, branje knjig v knjižnici Domžale, Mengeš, Moravče in Dragomelj
Komunalno
podjetje
Domžale
priporoča svoje storitve
Kolektiv čestita za praznik občine Domžale
ZA PRAZNIK OBČINE DOMŽALE ČESTITAJO
Tovarna filca
MENGEŠ
Izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste filce, ter sodobne talne obloge za pode.
Delovni kolektiv čestita vsem občanom za občinski praznik
ZAVAROVALNICA »SAVA«
Poslovna enota Mengeš
Čestitamo za občinski praznik in priporočamo svoje storitve
EKSPLOATACIJA,
PREDELAVA
IN OPLEMENITENJE
NEKOVIN
»TERMIT« -DOMŽALE
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE
SEMESADIKE
MENGEŠ
z delovišči
Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru In Drevesnico v Tišini pri Murski Soboti
nudi gozdno seme, sadike za pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras In se priporoča.
Obrtna zadruga SLAMNIK Mengeš
proizvaja in priporoča svoje izdelke.
Opekarna Radomlje
čestita za občinski praznik in priporoča svoje izdelke:
modularni blok, votlak 1,5, zidak, strop-njake, monta 12 in monta 14 roletnik, ograjnik. Cenjenim kupcem zagotavljamo kvaliteto, ugodne prodajne cene, kratek dobavni rok in po želji dostavo na gradbišče
idrometal
h idrometal
Mengeš
nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge
ČEVLJARSKO
PODJETJE
»MOJCA«
LUKOVICA
Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita za občinski praznik
SERVO MIHALJ
IPK ZRENJANIN OLJARNA DOMŽALE
Čestitamo za občinski praznik in priporočamo kvalitetna jedilna olja
TAMIZ Mengeš
Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate.
Se priporočamo
JO
ljubljanska banka
PODRUŽNICA DOMŽALE
Občanom priporočamo svoje usluge
TOVARNA POZAMENTERIJE
Mengeš
Pridružujemo se čestitkam in priporočamo vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove
MELODIJA MENGEŠ
čestitamo za občinski praznik.
Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table.
Priporočamo svoje izdelke
SLOVENIJALES Radomlje
proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture
Priporočamo proizvode
ZA PRAZNIK OBČINE DOMŽALE ČESTITAJO
TOVARNA KOVČKOV IN
USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE
S SVOJIMI TOZD:
— Galanterija
— Usnjarna
— Inštitut za usnjarstvo
— Maloprodaja
Proizvodni program:
Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptilij
Vrhnje usnje in usnjena podloga
Usnjarska pomožna sredstva in sredstva za nego čevljev
GOSTIŠČE
Pri »Konšku« - Trojane
— AVTOMATSKO KEGLJIŠČE
— IZBORNA KUHINJA
— SOLIDNA POSTREŽBA
GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO
n
□
induplati — Jarše
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB OBČINSKEM PRAZNIKU ŽELI VSEM OBČANOM MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNEGA SISTEMA IN PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE
BIRO 71 — Domžale
Ljubljanska cesta 110 a
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE
IN URBANIZEM, STAVBNA ZEMLJIŠČA,
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
IN ENGINEERING
PRIPOROČA SVOJE STORITVE
Papirnica Kolicevo
POŠTA DOMŽALE
Izdelujemo:
raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke,
več vrst sestavljenih kartonov,
zlasti s premazom oplemenitene kartone za grafično embalažo
Cenjenim kupcem priporočamo nakup naših izdelkov