Leto. VI, št. 294. V Llubllani, v nedeljo 31. dectolbra 1922. P®sam. št. 1 OSn. ____________________________________ __________________________________i——nr—inn—aannT-rT-ni-~— 1—~wi■ m■ mi ~»i———m HflPREJ Glasilo Socialistične stranke lugosEavile. Obračun. Ob Novem letu se je pri nekdanjem primitivnem gospodarstvu res mnogo lahko izpremenilo. Dandanes ne čutimo nikake izpremembe. še na to smo pozabili, da se je Solnce, nekdanji Bog naših očakov in še sedanji darovalec življen-ske moči vseh živih bitij na naši zemlji, postaral in izgubljal svojo moč tako dolgo. dokler se ni o Božiču rodil njegov naslednik, mali bog. božič, Solnčič. To malo novorojeno dete sicer še nima skoro 'nikake moči, vendar vemo. čutimo, da jo dan na dan dobiva, da bo o Veliki noči že premagalo Smrt m Zimo. Vse to smo pozabili in božične praznike smatramo kar za navadne narodne veselice. V Novo leto vstopamo po stari navadi pijani na Silvestrov večer imaš narodno dolžnost zapiti toliko, kolikor drugače v 14 dneh zaješ z družino vred. Sicer pa se ne izpremeni nič. Mnoga podjetja in zavodi niti računov ne zaključijo ob Novem Setu in država tudi ne- Novo leto ne pomeni prav nič in tudi vsa poboljšanja, ki si jih obljubljal za »po Novem letu« — vsa, prav vsa so ostala samo obljubljena. Novo leto bo za nas pomenil strankin zbor, ki bo zboroval 6. in 7. januarja. Takrat bomo pregledali preteklost, kaj smo in česa nismo naredili in takrat bomo premišljevali, kako bomo delali v bodočnosti, da bodo uspehi lepši. Temu premišljevanju hočemo posvetiti tudi svoj novoletni uvodnik. Socializem je v zadnjih treh letih Preživljal strašno krizo. Tako krizo, da ga je velika večina delavnega ljudstva zapustila in šla za lepšo in boljšo idejo, za komunizmom. Lepša in boljša je bila pa ta ideja samo zato, ker ie šele obljubljala tisto, česar socializem ni prinesel, dasi je hotel in se desetletja pripravljal- Po vrhu k znal komunizem tudi bolje obljubljati: socializem je obljubljal šele za dalnjo bodočnost in le če bodo hoteli ljudje delati za ta cili — komunizem je pa obljubljal kar za prihodnji mesec, da. kar za jutri — zahteval pa je samo, da ljudstvo pokaže svoje hrepenenje... Ljudstvo je pokazalo svoje hrepenenje. verjelo je v novega odrešenika, položilo roke v naročje in čakalo, da postane kruh potica. Toda čudež se ni zgodil. Kruh ni postal potica, pač pa je kazal čim dalje tem več ovsenih res in postajal tudi vedno manjši in manjši, za mnoge ga je sploh zmanjkalo. Ti so se najprej »ztreznili, za njimi tudi tisti, ki so dobili mesto pšeničnega ovsen kruh. Nič ni pomagalo, da je kapitalistična reakcija ovenčala komunizem z gloriolo mučeni-itva. kajti mučeništvo je sladko le v navdušenju trenutka, tudi življenje bi človek položil, če ga slučajno zadene krog-Ma na Zaloški cesti ali kaki drugi cesti, toda — da bi se dal mučiti leta in leta pri pičlem ovsenem kruhu, to ni sladko! Obrnili so komunizmu hrbet- Brez cilja pa človek ne more ostati. Socializem za nič, komunizem še slabejši — kam? Kam neki gredo ljudje, ki stradajo? V cerkev, da si poiščejo tolažbe vsai za posmrtno življenje! Na Slovenskem cvete katoliški boljševizem in ta ima vse sposobnosti, ki so potrebne, da obdrže izstradano ljudstvo pri tem cilju. Kako lepo se sliši, da je naše življenje samo kratka pot v večnost in da je sladko trpeti in mučiti se potrpežljivo, če ti je zagotovljena krona večnega blažen-stva. Res te, da bi se razum uprl in da bi ga bilo treba s silo potlačiti, toda ■— koliko razuma ostane v človeku, ki je samo ovsenjak in še tega samo enkrat na dan? Tako majhen je tak razumček, da ga proda človek za pol žemlje, potem pa nima prav ničesar več, samo delo in trpljenje, pa upanje na nebesa, ki mu jih kažejo njegovi nadzorniki narodnih veselic o vseh praznikih dopoldne v cerkvi, po litanijah pa v gostilni, če se kdai kdo oglasi, da tako ne more iti dalje, da bi bilo vsai za otroke treba poskrbeti, da ne segnijejo v bedi. takrat se oglasijo ti katoliški bolj-ševiki: »Kaj blebečeš, krivoverec? Do smrti bomo že živeli, po smrti pa pridemo v nebesa, kjer bomo lahko kar naprej pijani!« Pijanost je najvišja blaženost. Ne zato. ker ubija razum (tega itak ni več, prodan je za pol žemlje), pač pa zato, ker ubija vest, neusmiljenega tirjavca. ki ne da nikdar miru, samo v pijanosti. . * Tak je bil položaj našega delavnega ljudstva, ko smo prevzeli pred letom dni »Naprej« v roke mi zidarji. Zidarji zato-ker smo hoteli zidati, ker smo res zidali in tudi dozidali, če ne visoke palače, pa vsaj trdne temelje in na niih malo. pritlično, a čisto stavbico delavske stranke, v kateri imajo prostora vsi, kii svojega razuma niso hoteli prodati za pol žemlje. Njeni temelji pa niso samo trdni, temveč tudi prostrani, prostora ie na njih za največjo stavbo. In vsi, ki se iztreznejo m jih začne vest buditi, vsi začno zopet Iskati svoj prodani razum, vsi se drug za drugim ozirajo na to stavbico in vsak dan se kdo odloči pridružiti se zidarjem in pomagati graditi, da bo stavba večja. Marsikdo sicer opeša pri gradnji, kamen je trd, opeka zverižena, malta se globoko zajeda v gole roke brez pravega orodja — tudi spomin na brezskrbno živ- Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: L j u b1 j a n a, Frančiškanska ulica f' L Naslov za dopise: Ljubljana p. st., red. 168, Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. ljenje v pijani omotici odžene marsikoga nazaj v beznice, tudi sporečejo se zidarji včasih, če kaka posebno zverižena opeka nagaja, da zidanje ne gre gladko izpod rok — da, da, so težave, toda zidarji vedo. da brez težav ne bo postavljena nik-dar nobena stavba in če bo postavljena, ne bo trdna, bo samo iz papirja, da io bo vsak vetrič lahko odpihal. Strankin zbor bo odločal, če je za naše delavno ljudstvo boljša taka stavba, ali ona iz papirja- Odločal bo o imamo opozicijo, ki misli tudi da »opozicijo«, ki ve, da ne gradi, postavlja samo španske stene njimi preslepiti nasprotnike in staše. Ne prva ne druga ne bi varna, nevarnost je samo MHWin, da sta' se obe zakleli, da hočeta ljudstvu dopovedati, da naša stavba ni stavba za ljudstvo- temveč samo za neko »sekto«, čudaške posameznike, ki zahtevajo, naj bodo vsi socialisti popolnoma enaki vsem članom te sekte. Obe sta se zakleli in obe delata s polno paro, da to dosežeta. Seveda, ni mogoče, da dosežeta, pač pa se jima lahko posreči da bosta prestrašila mnogo tistih, ki so se pravkar iztreznili in ki se zdaj začenjajo ozirata po naši stavbi in pripravljati se, da se pridružijo zidarjem. Mnogo takih lahko prestrašita in s tem bo stavba seveda bolj počasi napredovala. Toda nam zidarjem to ne bo vzelo odločnosti. Zavedamo se, da nismo sekta, nasprotno, dobro se zavedamo razlik. ki so in ki ostanejo med posamezniki. Ker se tega zavedamo, zato tudi nismo zahtevali od nikogar, ki se nam je pridružil in ki se nam hoče še pridružiti, ničesar več. nego le to, kar je mogoče in za proletarca tudi lahko: prečita naj naš pravilnik in nai se po njem ravna- Če mu kaj ni všeč, ima pravico pripravljati izpre-membo, toda dokler ta izprememba ni izvršena, ne sme prenehati zidati, kaj še, da bi si lastil pravico podirati, kar so drugi postavili. Kdor bo kaj takega poskušal. naj se zaveda, da smo zidarji preprosti, a odločni, ljudje, tem odločnejšti, čim mani nas ie. Kakor ima pri nas prostora vsak brez razlike, samo če hoče pomagati pri gradnji, prav tako bomo znali odstraniti od stavbe vse, ki bi jo hoteli podirata. Čeprav je na stavbišču dela.v-cev malo in premalo, vendar — ali pa posebno še zato — se bomo neusmiljeno držali gesla, ki je zapisano na vhodu t Vstop je dovoljen samo na stavbi zaposlenim. Novo leto in stanovanjsko vprašanje. Za novo leto ta napis ni baš vab’* ljiv, kajti kdor je kdaj malo pogledal na stanovanjski urad, je videl pred vratmi kopo ljudi, ki so zahtevali, pro* sili in se kregali za stanovanja na naj* različnejše načine. 1. januarja 1923 pa bo »prestopila vrata« najprej nova sta* novanjska uredba. Predvsem bo prenehalo rekvirira* nje stanovanj, kajti že zasedenih sta* novanj po novi uredbi ne do nikomur mogoče odvzeti. S tem pa ni rečeno, da bo mogel hišni posestnik z izpraznje* nimi stanovanji razpolagati po svoji mili volji. Prazna stanovanja bo odda« jala tudi odslej stanovanjska oblast 1. stopnje. V glavnem pa zanima javnost dvo* je vprašanj: 1. če se sme stanovanje odpovedati in 2. če je dovoljeno zvišati stanarino. Glede prvega ostanejo do* ^sedanji predpisi v bistvu tudi odslej v veljavi. Do 1. januarja 1925 bodo ob* držali najemniki svoja stanovanja, ki jih bo mogoče odpovedati samo tedaj, če stanovanja dva meseca ne bodo plačali ali pa, če se bodo drugače pre* grešili (z nasilnim obnašanjem, z več* jim poškodovanjem stanovanjskih pro* štorov itd.). Dalje bo mogoče odpove* dati stanovanje tudi takrat, če bodo hišo podrli. In sicer bo moral najem* nik v tem slučaju ob določenem roku stanovanje brezpogojno zapustiti — kje naj najde drugo stanovanje, to je prepuščeno božji previdnosti. Pravilno je, da podirajo stare, nezdrave in ne* snažne hiše, hudo pa je, da bo moral najemnik na cesto, kadar bodo začeli kje podirati kako staro hišo, ker božja previdnost ne bo nič pomagala, dokler ne bo novih hiš. Še v drugem slučaju se bo marši* kak stanovanjski najemnik znašel na* enkrat na cesti. Po novi uredbi bo smel hišni posestnik, če je brez stanovanja ali stanuje kot najemnik v tuji hiši, za* htevati stanovanje v svoji hiši in bo lahko v svoji hiši stanujočim stran* Politične vesti. + Vlada se je sporazumela ter dala s kandidatne liste kočevskega odvetnika dr. Sajovica, ki je bil kandidat za velikega župana v mariborski oblasti. Na njegovo mesto je prišel dr. Ploj. Za velikega župana v ljubljanski oblasti ie določen dr. Baltič, dosedanji podnamestnik ter bivši deželni predsednik. — Vidovdanska ustava ie namreč proglasila razdelitev države na upravne jedinice, katerih nobena ne sme presegati 800.000 prebivalcev. Država je bila na ta način razdeljena na 33 oblasti. Slovenija ie bila razdeljena na dve in sicer ljubljansko in mariborsko. Oblastim bodo načelovali veliki župani,ki bodo te dni imenovani- Pokrajinski namestniki bodo seveda likvidirali. + Hrvaška omladlna je sklicala za 7. januarja kongres v Vukovar, na katerem je hotela javno nastopiti proti jugofaši-stom. Kongres pa ie oblast prepovedala, češ, da se je bati nemirov od strani jugo-lašistov! + V Daruvaru je aretirala policija Gjorgja Selakoviča. znanega komunističnega agitatorja ter obenem člana jugoslovanskega komunističnega odbora v inozemstvu s sedežem na Dunaju. Aretirani Selakovič je bil voditelj slavonskih komunistov do vukovarskega kongresa, nakar je'odšel v Moskvo, kjer se je mudil nad leto dni. Zadnie čase se je vrnil z lažnji-vimi dokumenti v Slavonijo, kjer pa so ga spoznali in prijeli. Sodili ga bodo po slovitem zakonu o zaščiti države. + V državnem proračunu ni pod-stavk za ministre brez portfelja. Kredite za g. Supila, ministra za Hrvaško ter za g. Zupaniča, ministra za Slovenijo, je bilo tako težko najti, da se je vrgla vlada na dispozicijski fond, iz katerega bosta dobivala ministra svoje plače. -f »Novosti« poročajo, da je bil 28. t. m- na seji glavneara odbora demokratske stranke, Ljuba Davidovič že zopet te- kam stanovanje odpovedal, če bo ho* tel; dozdaj je imel najemnik prvo pra* vico do stanovanja, v katerem je sta* noval doslej njegov hišni gospodar. Te določbe v novi uredbi ni. Že iz doslej navedenega se vidi, da bodo najemniki odslej na slabšem, če* prav bodo v načelu lahko obdržali do* sedanja stanovanja do 1. I. 1925. Po* sebno delavske sloje bo to zadelo, ker ne morejo in ne bodo mogli plačevati dragih advokatov, da bi jih branili pred različrimi stanovanjskimi oblastmi. Slaba točka v novi naredbi je tudi določba o višini stanarine. Določa si* cer, da bodo ostale v veljavi pogodbe o najemnini, ki so bile sklenjene pred 1. jan. 1923, v veljavi do 1. jan. 1925, na drugem mestu pa pravi, da se sme vsak, ki je nezadovoljen z višino na* jemnine, pritožiti in da bodo odločevala razsodišča. Če bo to razsodišče razsodilo soglasno, bo razsodba pravnoveljavna, če pa ne, je dovoljen priziv na stano* vanjsko sodišče, ki bo za Slovenijo v Ljubljani. Nezadovoljni bodo seveda hišni posestniki in tako bo pritožb kar deževalo. K obleganju stanovanjskega urada bo prišlo še obleganje razsodišč in sodišč. Predvsem razsodišča bodo imela mnogo nalog, katerim najbrž ne bodo kos. Dvomimo, da bodo mogla pravično razsojati v vseh neštevilnih in najrazličnejših slučajih. Morda bo zdaj imel marsikdo priliko razmišljati o naših predlogih glede stanovanjskega davka. voljen za predsednika stranke ter da je Davidovič izvolitev tudi sprejel. + Iz Sofije je odpotovalo pretekle dni v Rusijo okoli 6000 bivših ruskih ca-rističnih častnikov in podčastnikov. Sovjetska vlada jim je obljubila, da jih bo nastavila v svoji rdeči armadi ter da bo skrbela za njihove družine. V Sofiji je ostalo samo še okoli 300 ruskih častnikov, ki bodo prosili našo vlado za gostoljubnost v naši državi, ker jim je bolgarska vlada sporočila, nai poberejo iz Bolgarije svoja šila in kooita. + Madžarska vlada je odvzela poštni debit 105 inozemskim časopisom z motivacijo, da pišejo proti madžarskim državnim interesom. + Direktorij laške fašistovske stranke se je pričel pogajati z nacionalistično stranko, s katero bi se hotela združiti fašistovska stranka. Pogajanja se bodo povoljno končala že v bližnjih dneh. 4- Kongres italijanske klerikalne stranke se bo vršil v Turinu 26. februarja 1923. leta. Ni izključeno sodelovanje s fašisti. ki so dokazali, da so prežeti s klerikalizmom. -r Musolinijeva vlada je odredila amnestijo, namenjeno za fašiste, ki so se pregrešili s svojimi nasilji. Ta amnestija je razredna. Laška vlada uvaja tedaj razredno sodišče. + Socializem propada, ie trdil neki slovenski list, ki je izrabil izid občinskih volitev v Milanu kot »dokaz« za svojo trditev. Številke Da dokazujejo, da italijanski soc>alisti niso številčno tako nazadovali kakor zatrjujeio meščanski listi: Socialisti so imeli v Milanu dve listi: tkzv. Turatijevo in Serattijevo. Drva je dobila 45.311 glasov, druga Da 17.271, komunisti 3291. Zmago nacionalnega bloka, ki ie obsegal fašiste, klerikalce, liberalce, naoionalce i dr. so odločili klerikalci, ki so leta 1920. volitev niso udelež'li. Nacionalni blok ie dobil 87.257 glasov. Ce uooštevamo. da so dosegli fašisti v Milanu z oboroženo silo še pred Mussolini- jevo vlado toliko moči, da so pregnali socialistični občinski svet, da so bile v Milanu prve volitve v Italiji pod fašistov-sko vlado, da so morali socialisti po rimskem kongresu, na katerem so se odločili od njih maksimalisti (Serattijevci), stranko na novo organizirati, in je bilo nasilje fašistov tudi pri volitvah veliko, Dotem Dač tudi »zmaga« nacionalnega bloka ni taka, da bi je rekli sijajna- Socializem pomeni pravico in ne more nikoli propasti. 4- V Bernu se bo vršil najbrže v januarju 1923. leta sestanek komunističnih zaupnikov vseh evropskih držav. + Avstrijska vlada je prejela poročilo od delegata Avenola pri Društvu narodov. da najbrže ne bo prejela nadaljnih 80 milijonov zlatih kron mednarodnega posojila. Ce Avstrija ne bo prejela do 15. ianuaria denarja, ji preti neizogibna katastrofa. ker vlada do novem finančnem zakonu ne sme tiskati bankovcev, denarja pa bo 15. januarja zmanjkalo- + Francoski komunist’, ki so si na zadnjem kongresu drug drugemu očitali podoore iz Moskve, se pečajo zadnji čas samo še z izključevanjem onih redkih članov. ki so iim še ostali. Nedavno tega so izključili tudi glavnega strankinega tajnika Soutifa. ki se je boril proti sovjetski republiki in komunistični internacionali. Sočasno z njim ie bil Izključen tudi poslanec Jules Nadi. ker se ie v nekem članku izjavil za. Selliearja, Verfeula in druge Slednja dva sta ustanovitelja »Socialistične konfederacije«, ki naj doseže zedinjenje francoskga proletariata. Med francoskimi komunisti zbuja precej razburjenja tudi moskovski odlok, da morajo komunisti izs-tonitl fz Drostozidarskih družb ali Da. če tega noče;'o, iz komunistične stranke. Ker je zadel ta odlok na odpor, sledi, da odklanjajo francoski komunisti sodelovanje s Driznanimi socialističnimi organizacijami, da se Da družijo z reakcionarnimi buržujskimi društvi. Pač tako kakor oovsod- + V Gayl v Indiji je zaključil indijski nacionalni kongres 27. t. m. svoje delo. Kongres je izrekel vsem zaprtim Indijcem, posebno pa Ohandiju svojo zahvalo za njihovo delo, ter obvestil Ke-mal pašo, da mu zaupa. Kongres se je izrekel zelo ostro proti Angležem. SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem mizarska zadruga Vič-Glince. Dnevne vesti. Srečno in veselo novo leto vsem svojim naročnikom in čitateljem želi uredništvo in upravništvo »Napreja«. Pobrigajte se za svoje pravice! Reklamacijska doba pri predstoječih državnozborskih volitvah poteče že dne 6. januarja 1923. Rok je kratek. Zaupniki naj se torej pobrigajo, da bodo vpisani vsi naši upravičeni volilci, pazijo naj pa tudi na to, da ne bo vpisan kak neupravičen volilec. Nasprotniki nam odvzemajo največ volilcev s tem, da jih izpuste nam nasprotni župani iz volilnega imenika, ali pa da jih izreklamirajo, vpišejo pa svoje ljudi v imenike, ki nimajo volilne pravice. Ko poteče reklamacjska doba, torej 6. januar, ne moreš vložiti nobene reklamacije več. Samo pritožiš se še lahko zoper neugodno rešeno reklamacijo! Torej vsi takoj na reklamacijsko delo! Ce Česa ne razumeš, vprašaj sodru-ža, ki te stvari bolje pozna, obrni se takoj za pojasnilo na svojo okrožno ali pa pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. za pisma poštni predal 168. Tja naznani tudi vse nepravilnosti, ki jih zagreše župani ali občinski odborniki, da izvršijo tozadevne Pritožbe. Socialistični volilni odbori naj tudi poskrbijo, da bodo imeli prepise volilnih imenikov, ker je s tem poslovanje mnogo olajšano. Točnejša navodila smo priobčili v zadnjem »Ljudskem Glasu«. (»Naprej« štev. 292-), Nadaljevanje sledi v Prihodnji številki »Ljudskega Glasu«. Delavci! kupuite čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina * Ko.. Tržič, ki so najboljši in najcenejši Jn ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodrugov. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana. Breg 20- Ljubljana. V kavarni »Evropa« bo na Silvestrov večer koncert vojaške godbe. Začetek ob doI 10. zvečer. Vstop prost. Zveza nastavljencev denarnih zavodov in velepodjetij za Slovenijo v Ljubljani bo priredila v petek, dne 5. januarja 1923 v dvorani hotela »Tivoli« predpustno veselico z godbo, petjem in plesom. Za dobro in točno postrežbo poskrbi re-stavrater g. A. Dolničar. Cisti dobiček veselice je namenjen društvenemu podpornemu skladu za bolne in onemogle člane in njih družine, zato pričakujejo prireditelji obilne udeležbe- Vstopnina za člane 5 Din, za nečlane 8 Din. Sodeluje godba dravske divizije. Celje. Abstinentsko gibanje. Abstinenčni odsek del- izobr. društva »Svoboda« v Celju je začel akcijo za razširjanje protialkoholne propagande. Razobešeni so po mestu veliki letaki z napisom »Alkohol truia«. Na letakih je slika propadle delavske družine, katere oče je notoričen pijanec, mati in otroci pa obupujejo. Obenem poživljamo občinstvo, da pristopi k družini »abstinentov« zlasti je namenjen poziv starišem delavskega in uradniškega stanu, ker prav delavstvo in uradništvo trpi v današnji z alkoholom zastrupljeni kapitalistični družbi največ Pomanjkanja. Člani se sprejemajo v De-, lavskem tajništvu vsak dan od 5.—6. ure zvečer. Zahvaljujem se tem potom g. Bigaju, urarju v Celju, za njegov trud, ki ga je imel z nabiranjem podpore, ki mi jo je izročil v znesku 1600 K in vsem, ki so mu zame darovali. — Franc Rehar. Celjske novice. Dne 25. decembra t. 1. ie po dolgotrajni mučni bolezni umrl g. Franc Maršol, uradnik bolniške blagajne v Celiu. Pogreba, ki se je vršil dne 27. decembra, se ie udeležil tudi g. Ivan To-kan. narodni poslane. — Na progi Zidani most-Štore je delavec Franc Tf ojorovič zgubil delavsko knjigo s spričevalom. V knjigi ie imel člansko izkaznico strokovnega društva kemičnih delavcev in člansko izkaznico Dolitične organizacije SSJ, w*leg tega na 312 K denarja. Ker je sodr. Teodorovič brez dela in sredstev, poživljamo najditelja, da odda vse dokumente in denar pri občinskem uradu v Tehar-jih ali v Delavskem tajništvu v Celju. Maribor. »Haust du meinen Juden, hau* ich deinen Juden«. »Volksštima« bo prčcej razumela, za kaj gre. Sedaj namreč, Ko je blagovolila vendarle naznaniti svo» jim bralcem, da sta ss. Bernot in Sve* tek vložila tožbo proti »Slovenčevim« obrekovalcem in je celo povedala dan glavne razprave, ji hočemo podati živ primer, kako naj se vede v bodočnosti, da ne bo nikoli več z namenoma netoč* nim branjem našega lista odnesla del blamaž, kakor jih pripravljamo dru* gim: Na zadnji seji občinskega sveta je klerikalec dr. Leskovar nahrulil nje? nega pristaša Bahuna, da je denunciral svoje lastne tovariše na policiji. Infor* mirani smo, da gre za neke dogodke ob priliki zadnje pasivne rezistence mariborskega železničarstva. Kaj je na tem resnice, ljuba »Volksštima«? Ali je Bahun že vložil tožbo proti dr. Les* kovarju zaradi tega strašnega očitka, ki ga utegne (njega — Bahuna) prav« tako onemogočiti med socialističnim proletariatom kakor svojčas ^ nekega drugega mariborskega železničarskega veljaka? Sedaj sledi živ primer: Koj ko nam bo dala »Volksštima« odgovor na to vprašanje, se ne bomo zadrževali z domnevanimi »dvoumnostmi«, kakor ona, temveč ga bomo našim bralcem takoj priobčili, da ne bodo trpeli straš* ne sumnje, da so katerikoli mariborski separatistični vodniki v tesnem objemu celo s kraljevo policijo. Brivnice bodo na Silvestrovo ves dan odprte, na Novega leta dan pa ne. V Narodnem gledališču igrajo v nedeljo 31. dec. »Pogumnega Tončka« kot mladinsko predstavo ob 15. pop., izven. V ponedeljek ob isti uri isti pro* gram ob ^9. zv. pa »Hoffmannove pri* povedke«, izven (kuponi). Precej snega je zapadlo v noči od 28.—30. dec. Izgleda, da se je dolgo pri* čakovana zima končno spomnila svojih mrzlih dolžnosti. Mestni svet, ki ga te dni ravnokar grejejo debate o prora* čunu za 1. 1923., naj se svojih tudi spomni in naj predvsem poskrbi, da bodo vsaj prehodi med ulicami takšni, da ne bo prebivalstvo s svojimi pod* plati prisiljeno odnašati razno brozgo kakor doslej. Narodnosocialni mestni očetje so na zadnji občinski seji izvršili svojo namero, o kateri je časopisje že davno prej poročalo. Podžupan Roglič je od* ložil svoj mandat, ravnotako tudi nje* govi klubski tovariši v odsekih. To se* veda ni šlo brez par demagogičnih vo* lilnih fraz, ki jih je bivši podžupan iz* ustil tekom seje — v splošno zabavo vseh prisotnih, ki vedo natančno, da spadajo narodni sociji kot člani bivše koalicije ravnotako med krivce gospo* darskega nereda v našem mestu, če jih je treba iskati v tej koaliciji. Dosedanja vladajoča večina je torej šla v žalostne franže in bo potrebna z novimi volit* vami nova rekonstrukcija mariborske* ga mestnega zastopa, če bo sploh mo* gel še nadalje delovati. Pa to ni glavno, pač pa je glavno to, če bodo skušali vo* diteji osamljenega socialističnega kluba omogočiti redno delovanje s kako novo koalicijo z demokrati, kakor gredo o tem govorice po Mariboru. Mi še ne ver* jamemo tem govoricam, čeprav vemo, česa je vsega sposoben mariborski di* sidentizem. Sodili bomo po dejanjih. Iz stranka. Informacijski krožek se srde prihodnjič v torek, dne 2. januarja ob običajni url. Članski sestanek krajevne politične organizacije SSJ na Viču se bo vršil v soboto, dne 30, decembra t. 1. točno ob 20. v »Delavskem domu« na GRncah< — Dnevni red zelo važen. Točna udeležba dolžnost- Vabimo tudi pr-jatelje socialističnega ookreta. — Odbor. Skupna odborova seja krajevne po-I tične organizacije v Ljubljani in Spodnji Šiški se bo vršila v nedeljo, 31. t. m. ob 9. doooldne v uredništvu »Napreja«. Dnevni red nujen. Udeležba dolžnost. —< Predsednik. Tržič in Križe. Po sklepu organizacij Tržič in Križe se bodo vršile skupne seje obeh odborov in občinskih klubov vsako nedeljo ob 9..30 dopoldne v delavskem domu. (Pritlična soba nasproti ger stilne). Za točno udeležbo vseh odbornikov organizacij in občinskih klubov so odgovorni predsedniki organizacij in klubov. V Hrastniku se je vršilo 29. t. in. predavanje s. Antona Podbevška »O. klerikalizmu«. Sodrugi so z velikim zanimanjem sledili govornikovim izvajanjem. Predavanja se bodo odslej vršila po možnosti vsak teden enkrat. Zanje vlada veliko zanimanje, ker so bili sodrugi doslej brez njih. Prihodnje predavanje se bo vršilo 12. januarja 1923. ob 3. popoldne v dvorani Konsumnega društva. Predaval bo s. Podbevšek »O so* cialni revoluciji«. Predavanje bo zanimiv« vo, zato pa opozarjamo sodruge, naj poskrbe za obilno udeležbo- Iz širok, gibanfa. KOVINARJI, POZOR! Razmere, ki vladajo zadnje čase v Strojnih tovarnah in livarnah d. d. (obrati Samassa, TOnnies in Žabkar) v Ljubljani, nas silijo, da proglasimo za te obrate za-Doro. Opozarjamo vse kovinarje, da nai ne iščejo službe v teh tovarnah, dokler ne javimo, da so se razmere zboljšale. Prosimo vse delavske časopise za ponatis. Odbor podružnice ljubljanskih kovinarjev. Repertoar Narod, gledališča v Ljubljani. Drama: Nedelja 31. dec. ob 3. popoldne »Pe-terčkove poslednje sanje«. Izven. Zvečer zaprto- Ponedeljek 1. januarja ob 3. popoldne »Peterčkove poslednje sanje«. Izven. Ob 8. zvečer »Liliom«. Izven. Torek 2. jan. Zaprto. Sreda 3- jan. »Idijot«. Začetek ob pol 8. Red E. Četrtek 4. jan. »Kralj na Betajnovi«. Red A. Petek 5. jan. Zaprto. ^ Sobota 6. jan. ob 3- popoldne »Peterčkove poslednje sanje«. Izven. Ob pol 8. zvečer »Idijot«. Izven. Nedelja 7. jan. ob 3. popoldne »Peterčkove ^poslednje sanje«. Izven. Ob 8, zvečer »Živi mrtvec«. Izven. Pondeljek 8. jan. »Liliom«. Red B. Opera: Nedelja 31. dec.: »Gorenjski slavček«. Začetek ob 6. popoldne. Izven. Ponedeljek 1- januarja: »Prodana ne^ vesta«. Začetek ob pol 8. Izven. Torek 2. jan. Zaprto. Sreda 3. jan- »Carmen«. Red B. Četrtek 4. jan. »Sevilski brivec«. Red C. Petek 5. jan. »Mefistofeles«. Red E< Sobota 6. jan. »Carmen«. Izven. Nedelja 7. jan. »Mefistofeles«. Izven, Pondeljek 8. jan. Zaprto. Marionetno gledališče v Ljubljani (Mestni dom). Nedelja 31. t. m. ob 15. in 18. uri: »Obuti maček« in »Gašperček slikar«. — Pondeljek 1. januarja 1923. ob 15. in 18. uri: »Rožencvet in Lilija-na« in »Začarani princ«. Čudno je, da meščanska družba,, kakor se zdi, niti ne sluti, kako sebično misli, ko misli, da je delavec samo človek, ki mora delati, da živi izven kulture in da nima pravzaprav nobene pravice zahtevati kaj več, kar presega najnujnejše iiv-ljenske potrebe- To naziranje ima poseben vzrok; kajti, čeprav buržoazija ne mara priznati, da sestoja družba iz nasprotnih razredov in hoče imenovati razredno zavest peklensko iznajdbo, je vendar buržoazija tisti razred, ki ie z razredno zavestjo skozinskoz prepojen. Tako razredno zavedna ie buržoazija, da smatra ljudi, ki pripadajo drugemu razredu, kar za mani vredna bitja. Iz česar sledi, da inere delavec doseči uspeh samo z lastno tnečjo in bo svojo pravico do tega sveta uveljavil samo tedaj, če bo njegova pravica temeljila na moči, ki si jo bo priboril z lastno silo. — »Arbztg.« Še teden dni imaš časa — pozneje ne bo pomagala nikaka pritožba več. Kdor se ta teden krega in prepira, koga bo volil, in pozabi pri tem na svojo reklamacijsko dolžnost, temu vse prepiranje ne bo nič pomagalo, ker bo izgubil svojo volivno pravico. Povej lenuhom! V kinu »Tivoli« predvajajo senzacionalni film »Človek brez imena«. = Vrednost denarja. 1 dolar velja 91.50 Din, 1 češka krona 2.92 Din. 1 francoski frank 6.75 Din, 1 lira 4.67 Din, 100 avstrijskih kron 13 par, 100 nemških mark 1-26 Din. V Curihu velja 100 naših kron 1.40 švicarskih frankov. = Za eksploatacijo gozdov namerava naročiti ministrstvo za šume in rude večjo množino materiala na račun reparacij. Ta material bi obstojal večinoma iz kompletnih gozdnih železnic, ki bi se upo- rabile predvsem v Sloveniji, Bosni in v Srbiji. Naša industrija z lesom bo na ta način izdatno napredovala- = Ministrstvo za zunanje zadeve se je odločilo tirjati od bolgarske vlade izplačilo nakaznic, ki so jih dajale bolgarske oblasti za časa svetovne vojne srbskim kmetom za odvzeto živino. Skupna vsota nakaznic znaša okoli poltretjo mi-liardo dinarjev. = Generalni inšpektorat ministrstva financ opozarja vsa podjetja, ki so dolžna polagati javne račune, da morajo voditi svoje knjige v dinarski veljavi in to v razmerju 1 dinar : 4 krone. = Uprava belgrajske Hipotekarne banke se pogaja z neko ameriško finančno grupo za posojilo v znesku 10 milijonov dolarjev- Pogajanja ugodno napredujejo. Hipotekarna banka ie dosedaj dajala kredite večjim denarnim zavodom od 1 do 2 milijona dinarjev, kakor hitro pa bo prejela posojilo iz Amerike, ji bo mogoče kreditirati veliko več. do 10 milijonov dinarjev. = Paketni promet z Ameriko je pred kratkim uredila naša država. Sklenila je tozadevno pogodbo s švicarskim društvom Anglo Suisse in avstrijskim Mes-saggeri. Od 1. januarja 1923 se bo vršil promet z Ameriko preko Avstrije in Švice. = V Busovači snujejo »Industrijo margarina, mila in sveč« d. d. z glavnico 1,500.000 dinarjev, akcije po 500 dinarjev, vpis do 15. januarja 1923. = Laško poljedelsko ministrstvo je objavilo Statistiko žetve v posameznih okrožjih. V starih pokrajinah se ie pridelalo vsega skupaj 44,200.000 kvintalov žita. v Julijski Benečiji in na Južnem Tirolskem pa 300.000 kvintalov. Letošnja produkcija zaostaja za ono lanskega leta, ki je dospgla 52 milijonov kvintalov. Z žitom posejane površine je bilo 4,635-000 ha v starih pokrajinah ter 630.000 ha v novih pokrajinah. = Ital jansko podjetje Ausaldo, ki j bilo obenem s podjetjem »Iiva« povroči-telj propada banke »Banca di Sconto«, je objavilo bilanco, ki izkazuje poleg ka- pitala v znesku 500 milijonov lir, zgubo v znesku 180-884,987.33 lir. = Na švicarskih borzah bodo odslej dalje notirali naš dinar in ne več jugoslovansko krono. Na ta način prične prvikrat po svetovni vojni notirati dinar. = Trgovsko poslaništvo kralievine SHS v Lyonu (27, Rue Sala 27) je popolnoma reorganizirano ter razpolaga s posebnim oddelkom za izvoz vseh naših pridelkov, potem s posebnim oddelkom za uvoz blaga, ki se ne proizvaja v naši državi, ali pa v nezadostni količini, s posebnim oddelkom za informacije o tržiščih, carinah, borzah itd- = Državni proračun Češkoslovaške za leto 1923. je sestavljen takole: redni izdatki 13.6 miliard. izredni izdatki 5.75 miliard češkoslovaških kron- Redni dohodki 17.96 miliard, izredni pa 850 milijonov Kč. Deficit bo tedaj znašal 565 milijonov Kč. Znesek 2,999.771,000, ki je odrejen v investicijske svrhe, se bo pokril -s posojilom v znesku 3 miliard. = Obnovitev tkalske industrije v Rusiji ugodno napreduje. Vrhovni gospodarski sovjet je sklenil zopet najeti posojilo v znesku 20 milijonov rubljev v zlatu za dobo 6 mesecev. Ta vsota se bo porabila za nakup grobega bombaža v inozemstvu. = V Ameriki so znašali meseca no-’ vembra t. 1. dohodki 226,974.000 dolarjev, izdatki pa 254,253.000 dolarjev. Javni dolg se je zmanjšal za 40,652.000 dolarjev. = Obtok denarja v ameriških Zedinjenih državah ie znašal 1- decembra t. L 6.616 milijonov in 508.059 dolarjev. Količina zlata v ameriški zlati valuti je znašala 2,908.616,985 dolarjev. Knjiga za mladino in primerno božično darilo je zbirka pesmi priljubljene pesmice gospe Vide Jerajeve »Iz Ljubljane čez poljane«. Dobiva se po vseh knjigarnah in v pisarni »Slovenske Matice«, ki je knjigo založila. Pisarna je odprta vsak dan od 10—12. in od 3.—5.. ure. Cena 60 K. _______________ upton Sinclair. France Kremen. 8‘ uadali* (Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.) Kandidat in France strmita v vrstice, dokler ju ni gneča potisnila proč. Zunaj gruče je kandidat obstal in strmel predse, France pa v kandidata, če bi se strašna novica tikala članov socialistične organizacije v Leesvillu, torej v Ameriki, ju ne bi mogla bolj pretresti. Duševna bolečina na kandidatovem obrazu je bila tako očitna, da je France zopet iskal besed, kako bi ga potolažil. In dejal je skoraj šepetaje: »Storili so, kar so mogli.« (Dalje prih.) Tedaj je zažarelo kandidatovo oko. »Junaki! Beseda socialist je odslej sveta! Njihova imena se bodo blestela na prvem mestu v zgodovini onih, ki so padli za človečanstvo! . . . Zdaj mi je vseeno, kaj se zgodi, sodrug . . • Naše gibanje je poveličano . . . Dogodek v Nemčiji je začetek nove dobe! . . .« In kandidat je nadaljeval in mahal z rokami, kakor da stoji na odru pred mnogobrojnim občinstvom. Taka je navada govornika. Nadaljevala sta pot in kandidat je govoril bolj sebi nego Kremenu. Njegova vizija ga je odnesla na svojih krilih nekam daleč, daleč iz Leesviila in mali strojnik je bil tako prevzet, da ni v trenutku sam vedel, kje je. Pozneje, ko se je * spominjal tega prizora, je ponosno p_ovedal slehernemu socialistu, ki ga je srečal, da je bil to največji moment v njegovem življenju. »Sodrug Kremen«, je dejal končno kandidat, ko je prišel k sebi, »jaz moram v hotel: napisati moram nekaj brzojavk. Pojdite v dvorano in pojasnite odboru vse. Mene ni treba iskati, sam najdem dvorano in oBl določenem času bom tam-« II. France Kremen na shodu. Sodrugi so bili zbrani v opernem gledališču. Tam je bila sodružica Berta Kolarjeva, sodrug Malič, sodrug Križnik, tajnik Mladinske socialistične lige, trije člani sprejemnega odbora — sodrug Tržan, mladi odvetnik dr. Medved in Rajer, tajnik unije preprogarjev. France, ki je vso pot tekel, je planil mčdnje brez sape. »Ali že veste?« »Kaj?« »Sto socialističnih voditeljev je ustreljenih v Nemčiji!« »Moj Bog!« krikne sodrug Rajer od groze. Vsi ga pogledajo; vedeli so, da ima brata v Leipzigu, ki je urednik socialističnega lista in v vojaških letih. »Kje si izvedel?« vpraša Rajer z izbuljenimi očmi. France pove, kje je čital. V dvorani je nastala panika. Člani organizacije se zgrnejo okrog Kremena in vprašanja se kar križajo- Tudi tukaj je bilo, kakor da se je zločin zgodil nad krajevno organizacijo v Leesvillu — čutili so, da so sami prizadeti. V mestu, kjer je pivovarna, je seveda dosti nemških delavcev: ali kljub temu, če bi ne bilo nobenega Nemca med njimi, ne bi bil učinek nič manjši, kajti socialisti vsega sveta so kakor eden, mednarodnost je duša njihovega gibanja. Ko je kandidat našel v Kremenu socialista, je bil takoj njegov prijatelj; ravno tako bi bilo s sodrugom iz Nemčije, Japonske ali srca Afrika — mogoče se ne bi razumeli po jeziku, ali ena beseda »socialist« bi zadostovala. Preteklo je nekaj časa, predno so se pomirili sodrugi v dvorani radi Kremenove novice in tedaj je nekdo omenil nesrečo, ki je zadela organizacijo. Kandidat ni prišel! Odbor ga je čakal na postaji, vlak je prišel, ah kandidata ni bilo. (Dalje prih.) SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1923 vsem naročnikom žele raznašalci „Napreja“ Osrednja knjižnica »Svobode« v Ljubljani, Židovska ul- 1, I. nadstropje (Nad drogerijo A. Kanc) je odprta vsak dan od 5. do 7. zvečer in vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne. Vse delavstvo opozarjamo, naj pridno poseča svojo knjižnico, ki nudi vsem veliko izbiro dobrih knjig. Posebno povdarjamo zelo bogat slovenski kakor tudi nemški po-učno-znanstveni oddelek, ki obsega nad tisoč socialno-političnih in naravoslovnih spisov. — V izobrazbi je moč! Delavec brez delavskega časopisja ie kakor vojak brez puške. Zato naročajte in širite svoje glasilo »Naprej«! Imaš ti aolnčne pege, zajedavce, nabore, ogeree? Uporabljaj Elza obrazno pomado! Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke? Uporabljaj Elza obrazno pomado! Ali so ti roke in ob ra" občutljivi v zimi in vetru? Uporabljaj Elza lilijno-mlečno milo! Ali želiš imeti koZo belo, mehko, cisto in zdravo? Uporabljaj Elza liliino-mlečno milo! Ali se tožiš na izpadanju las, prhuta in osivelosti? Uporabljaj Elza pomado zarastias! Ali želiš bujne mehke in lepe lase? Uporabljaj ESza pomado zarastias! Ali hočeš biti in ostati lep? Ali hočeš biti povsod priljubljen? Ali hočeš, da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave Fellerjeve Elza preparate in kmalu bodeš rekel tudi ti kakor vsi: To je ono pravo! Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane s pakovanjem in poštnino če denar naprej pošlješ ali pa po povzetju: 2 velika porcel. lončka Elza-obrazne pomade 25 Din. 2 „ , „ Elza-pomadeza rast las 25 Din. 4 velike kose Elza lilijnega mlečnega mila 35 Din. RAZL.ČNO: Lilijno mleko 6 d!narjev; bikomaz 3 dinarje; najfinejši H ega-puder Dr. Klugerja v velikih originala h škatuljah 15 dinar ev; najf nejši zobni prašek „Hega“ v patent-dozah 10 dinarjev; puder za dame v vrečicah 2 dinarja; zobni prašek v škatljah 3 dinarje; v vrečicah po 2 dinarja; sachet (dišava) za perilo 3 dinarje; šampon za lase 2 dinarja; rumenilo za obraz 12 pisem 12 dinarjev; najf nejše parfeme od 15 dinarjev dalje; cvet za lase 20 dinarjev, Elza-katranovo mi!o 5 dinarjev. Za različne predmele s? pakovanje in poštnina posebej računa. Na te cene se računa še 5% doplačila. Naroeilna pisma adresirati: evgen v. feller. lekarnar, stubica donja Elsatrg št. 252 Hrvaško. Strankin znak velja 5 Din komad. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči pri našem tajništvu. wr SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri po nainiSjiln cenah pri JL & E, Skaberite Ljubljana, Mesto! 19. Predala p© znatno znižanih cenah: zimsko perilo, p>I@?e»e jj®>ice, rokavice, nogavice itd. fl.ŠHNKOtfi€ nas!. K. S O S S, Uubljana, Mestai 8?g 19. uval Odgovorni urednik : Anton Podbevšek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). ‘ Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. priporoča svojo trgovino raznovrstnega blaga v Kolodvorski ulici 26. ■■■ trezni in zanesljivi, dobro iz-vežbani (tudi iz dežele) dobijo za stalno proti kavciji razno konfekcijsko delo na dom. Vprašati je v Ljubljani, Emonska cesta 8/1. v pisarni. IRI/nn Zato ker je veli-/1|USI S / kansko množino LfvmJ» sukna, platna, parhenta in hlačevine prejela iz inozemskih tovaren, ter prodaja po čudoviti nizkih cenah veletrgovina R. STERMECKI, Celje, St. 357. Cenik z tisoč slikami zastonj. Razpošiljam pristno domačo ajdovo moko prosto postaja Doljna Lendava od 50 kg naprej vsako množino. Peter Osterc, paromlin, Beltinci, Prekmurje. Vam prenovi in strokovno shrani preko zime ob malenkostni pristojbini tvrdka I. Goreč Gosposvetska cesta 14. naznanja svojim vlagateljem, da bo obrestovala izza dne 1. januarja 1923 vloge p© 5 V 3S TRANSFORMATOR! J. Z 0.1, Bunafsfca cssta it, 75. Izdeluje in popravlja transformatorje za vsakovrstne napetosti in toke. — Zaloga motorjev, Bergmanovih cevi in vseh elektrotehničnih potrebščin. — Oprema elek-- - tričnih central. — Instalacije. - - Za rek8amw® cena se prodaja narejena obleka za moške, ženske m otroke tudi kožuhovina in trikotaža edino ie v naj večji trgovini Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6. Srečno in veselo novo leto Sele svojim ceni. odjemalcem, gostom in prijateljem: Grand hotel „UNION“ Kavarna Restavracija Vinska klet. LJUBLJANA. Vsem cenjenim obiskovalcem Kavarne „ZVEZDA“ restavracije in vinske kleti želiva prav srečno novo leto ter se priporočava za naklonjenost cenj. gostov tudi v bodoče. Priporočava posebno novo ustanovljeno vinsko klet in kegljišče. Z vsem spoštovanjem Fran in Roza Krapež LJUBLJANA, Kongresni trg. Janez Geršak pek in gostilničar v Črni. Franc Dolinšek krojaški mojster v Črni vsem svojim naročnikom. Heinrich Rebernik brivec j Trbovlje. Franc Terbovšek trgovec z usnjem in krojaški mojster v Črni vsem svojim naročnikom. KONZUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO vpisana zadruga z omejeno zavezo V LJUBLJANI Kokalj Dominik Trbovlje. Ivan in Ivanka Teržan l natakarja gostilne Forte | Trbovlje. Anton Filipič brivec v Črni. Franjo Dreo ;; posestnik l Trbovlje. PRVA DELAVSKA PEKARNA V LJUBLJANI. Podporno društvo slepih v Ljubljani Wolfova ulica 12 se najiskreneje zahvaljuje vsem p. n. darovalcem, ki so se 1.1922 spomnili izmed bednih najbed-nejših, to je slepih ter želi vsem srečno in veselo novo leto in prosi za nadaljno naklonjenost Za odbor: G. F. Jurasek predsednik. Martin Juvan pekarna ! Trbovlje. Anton in Ana Pelko kantina Doberna. Delavsko izobraževalno društvo SVOBODA podružnica Trbovlje vsem svojim članom in prijateljem. Ranzinger gostilna Trbovlje. Franc Kač pekarna j Celje. Unija slovenskih rudarjev podružnica Trbovlje vsem svojim članom. Šviga Viktor tapetnik Trbovlje j vsem naročnikom. Anton Vivat gostilničar in mesnr v Mežici. Melhior in Leni Teržan j Mala klet gostilne Forte Trbovlje. Tončka Fritz gostilna Dreo | Trbovlje. Rudolf Zimmerl trgovec v Mežici. Srečno in veselo novo leto žele svojim ceni. odiemalcem, gostom In prijateljem: Špecijalni artistični atelje za črkoslikarstvo Pristou & Bricelj. Maks Zalokar tvornica drož in špirita Ljubljana. Schneider & Verovšek trgovina z železnino Ljubljana. A. Kordiš izdelovanje kemičnih proizvodov Ljubljana, Galjevica 3. I. SANDRIN veletrgovina usnja in surovih kož Ljubljana, Mestni trg 6. M. Peternel čevljarska delavnica Sp. Šiška, Celovška cesta 89. Aleksander Oblat Ljubljana Sv. Petra cesta 18—28. Največja zaloga čevljev po zelo ugodni dnevni ceni. Na veliko! Na drobno! Delniška družba pivovarne „Union“ Ljubljana Spodnja Šiška. Ivan Mastnak trgovina z manufakturo in konfekcijo Celje, Kralja Petra cesta 15. Franc in Anton Podlunšek trafika Hrastnik. Hladin &Dobovičnik man ufakturna trgovina Celje. HUGO SCHMIDT manufukturna trgovina Celje, Gosposka ulica. Franjo Koren pekarna Celje Gosposka ulica. J. Kudiš trgovina Gaberje. Konrad Čeček gostilna Gaberje. Vrčkovnik Emilija gostilna Gaberje. Jurše Marija šivilja Gaberje. Dečko Ivan manufakturna trgovina Celje. Plevčak Franc čevljar Gaberje. M. Frohlich krstjar Celje. Paul Feigl pekama Gaberje. Tkalčič Rudolf čevljar Gaberje. Anton Permozer mesarija Gaberje št 5. Anton Fazarinc špecerijska trgovina Celje. Ivan Železnik brivec Celje. Jožef Mihalič mizar Gaberje št. 11. Janko Božič špecerijska trgovina Celje. A. Pepernik brivec Celje. Ludvig Junger prekajevalnica Celje. K avarna „EVROPA“ l|ubi!1iana »Kolodvorska restavracija" $NT£N £ teERjZIJc S Srecn© in veselo novo leto žele svoiivn cen!. ©di®maicem, gesiem gn prijateljem: Pajk Karol trgovec Celje. UČITELJSKA TISKARNA L j n ^ Ublj A Jakob Zalaznik ; kavarna in slaščičarna Ljubljana Stari trg 21. Edvard Skopek urar Ljubljana Mestni trg 8. ; Andreas & Luisi Zavodnik * gostilna pri Angelju Celje. Josip Olup 1 trgovec in gostilničar \ Ljubljana FERDO LASNIK gostilničar, pd. Keup v Mežici. Priporoča se za obilen obisk v letu 1923. LUDVIK DEKLEVA Veletrgovina s vinom in žganjem Ljubljana, Sp. Šiška Celovška cesta 76. Kroflič Alojz mesarija | Celje. ULRIK TOFF gostilničar ,, v. . v Mežici. Priporoča se za obilen obisk v letu 1923. Vedno topla in mrzla jedila. 3 sobe za tujce. Franc Breznik pekarna ! v Mežici. Se priporoča odjemalcem tudi v letu 1923. M. K. Kus gostilna v Celje. Stavbena in gostilniška zadruga T\ 1 J • J Florijan Koprivnik & Ivan Krivec mesarja v Poleni. Priporočata se tudi v letu 1923. j W. Schramm I izdelovatelj glasbil J Celje. Delavski dom Trbovlje. Krajevna politična organizacija SSJ podružnica Trbovlje vsem svojim pristašem. Fr. Peharc lekarna Trbovlje. Adolf Urbančič mesar Gaberje. Srečno in veselo novo leto želi vsem naročnikom in odjemalcem „NAPREJA“ ki so zvesto in nevstrašeno vztrajali celo leto. Odgovorni kolporter ■ FRAN RINALDO '• Trbovlje. Ivan Lamper trgovina usnja Trbovlje. J. Kohne pekarna Gaberje. Škorc Ladislav trgovec Spod. Hudinja. Sušnik Franc gostilničar Trbovlje. USPEŠNO NOVO LETO 1923 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka BUNC IN DRUG > j Celje ——- Ljubljana — Maribor