Leto XVI. , MARIJIN Nevteperi o poprij eta Pobožen- mesečen list. Priitaja na »po-nijn petdesetletnice 1. 1004. dec. 8. obhajane, "a je' za versko resnico razglašeno Marijino uevtepeno poprijefje. Vrejuje ga z dovolenjom višje cerkvene oblasti, štero je. dano od vč. Vikarijata 8. oktober 1920. Naročnikom. Marijino nasledil vanje. • Kalendar smo dali v štamp. Bo najmenje dvakrat tak veliki kak lani.-Okoli 20 jezero koron moremo za njega plačati. Marija noga Lista štamp i razpošiljanje košta vsaki mešec 800 koron zviin p?pira. Papira čistoga kila košta brez vožnirie 15' koron. Pri ednom 'M. Listi ga 4-0 kil porabimo, to je 600 K. papira za en Ust. Listi nas "tak bodo bluzi 10;000 kordn koštali do nOvoga leta. Treseti jezero koron podpore Trtorenfo nabrati, te" račune leno sklenemo. Za" podpore pobiranji določimo Marijin mesec "oktober, mesec sv. Rožnogavenca, v • šte-rom se brezplačno opravi petnajset tvctih rtM* za dSrOvnike i njihove živoče i pokojne domaČe. Od sirot ne: prosimo podpore nego molitve. Kem več podpore naberemo tem falejši do kalendaijč, najrej bi bili da bi je teHkO nabrali, ka bi je vsem naročnikom mogli brezplačno do rok" dali, sirotam je pa vsakojački brezplačno damo. Novine do zdaj tiidi polstrani vekše dva meseca, naročnine ne bomo zato zdignoii na podporo ; se naslanjamo, td prosimo dd vseh ki so jo mogoči dati i ki nosijo v svojem srci dobro voljo, da poilpin-jo Kri^tušovo kralestvo na zemlji. Tč Marijin mesec, prosimo Vas, dragi širitelje, naberte podporo, ka sto z dobre vole dd pa nam jo dopošljite do Vsehsvetcov naj-kesnej do rok. Okoli Vsehsvetcov bi Vam haimre že radi kalendar dali do rok. Marija vas rodi vse! Vredništvo, Sto sanioga sebe preveč liib;, on se sani sebi najbolc nevar.no prilizavie. | Drago dete -t* tak- pravi | Marija — ali si ne čulo že večkrat j 7. evangelija reči mojega božega | Sinu: - • : . —- Sto na tom ■ sveti svoje ; zemelsko živjenje preveč lubi, on ; jo zgubi,; štopa?zamet3,vle, on si ie bo obdržao za večnost. Te reči večne Resnice ne j smeš kal: inači razmeti/.kak ravno ; trebe, pa si pri/adevli, ka se f poglobiš- kemboie v njihov pravi Svojo dflšo naj mre, . svojo iiedino, drago pa nemrtelno dOšo ; moreš-tak jako lubiti. ka. njeno j zveličan je • ne smeš spraviti -v pogubnost t. niednkn grehom. Moj boži Sin prepovedavle 1 s svojimi'pomenlivimi'rečmi, ka i bi sebe t&bili prek' mere. To je I tista litbezen, ka jo on prepove-| davle, š šterov :človek Iiibi sam sebe, ne zavelo Boga pa zavolo | nemrtelfie duše, nego, zavolo j svojih čustvenih nagonov pa za-i vo!o grešnih poželenj, j- Drago dete, čiravno ka sam rnela vse bože milosti pa sam ; zaistino znala, ka Bo- .v firensovcih, Prekfiiurje. Cena dobro voljna podpora. Više štirijezero-svetih me& rosi milosti ma naročnike. zavesti svoje bože materinske dostojnosti. Znala sam, .ka sam s tem podignjena ober vseh IQdi> Pa sam, zato li ostala, ski ovna pa ponižna, pa sam se s tem čerezrednim dostojanstom ne pri-lizavala sebi. •Sama sebe sam za tuk maip držala, kak či nikaj, -ne bi bila vredna. Čiravno ka srrn biia boža Mati, sam se zato li držala vseli tak, kak najponiznejša službenica gospodnova, pa sam z najvekšor vdanostjov poklekala pred njegove nogt'. Drago. ,dete. gojitev lube.zni dosamoga sebe je koren pa podlaga -vsega lagoiega pa slaboga. Sto samota sebe preveč lubi, on se hitra vda grešnim poželenjem. -Prilizavie se njim, pa ka bi svoja čustva ešče bole dražo, si dovoli vsa, esče prepovedane nasladnosti tOdi. Taksi pomiluvanjst vreden prilizavec drugo ne čini, kak ka njemi. dobro derce, njegova duša pa trpi ravno zavelo toga velko škodo. Trplenja, težav, križov, sramote, ponižanja, preskušanja; betega pa vseh zemeiskih neprijetnosti-se boji, ki sebe lubi. Ne pozna poti, štera pela v nebesa pa v tečno blaženstvo, štera je puna trnja; samo po tis-toj cesti ščč hoditi, štera. pela v večno pogubljenje. Ode se naseli pa dobi oblast te stari sovražnik potrpiivnosti pa jakosti, tam išče telo pa čutna poželenja samo posvetne naslad-nosti, duša pa 2giibi večno živ-lenje. Vsa prizadevanja sveteov so meia te namen, naj je je stalo to tudi kakkoli veike težave, naj b se ostobodili toga, ka bi Iflbill sami sebe, pa gda se njim je to posrečilo, so prestali najvekše skušnje svetosti pa jakostnoga iivlenja. Drago dete, nikaj ne vervli takšoj Iflbezni, štera se nanaša na samoga sebe! Ne vervli njo}, kakštč bi se ti prilizavala! Ešče kembole se ti prliizavle. tembdle ti laže, ti njo} pa tembole nikaj ne vervli 1 Bodi preverjeno, ka ona nema niedne istinske reči, pa si samci to prizadevle, ka bi ti oropala }akc>»ti, pa bi ti spravila v nevarnost dflšo t što takšo Iflbeieu zetsema zavrže pa }o daleč v k raj prežene, on odstrani vse dtlfevne nevarnosti, zato ka i Iflbezai do križa pa do razpetoga Jezuša zavrle Vse vugodnosti svojega tel« pa tse prijetnosti čOste*. Pobožne dttše, štor© se samo Bogi ščejo dopadnoti, dobro snajo, ka je neredna lflbezen do samoga sebe svrražnlk jakostnomi živ-lenji, pa ka se osnovna načela te iflbezni protivijo božira zapovedani. što teiovna pa č&tna poželenja žažvaluje pa si prizadevte. ta bi je zatro, pa vse tisto, ka je neprijetno, nevugodno pa težavno, sna prenašati mitno, po-trplivo pa vdano, tak kak je pre-našao vse na križ razpeti Jezuš, — takšega lflbezen do samoga sebe nemre premotiti. Drago dete, včini vseli ravno nasprotno tistomi, ka bo ti nara-čala takša samolflbezen, štera je tvoj odločen sovražnik. Ta je najmre »tirala tfldi naše prve roditele s paradižoma, gda sta z neredne samolGbavi takšiva štela postati, kak je Bog. pa gda sta poslušala na takšo samolflbezen i sta jeia s prepo-vedanoga sada, po šterom grehi sta zapravila nemrtelnost celotni človečemi rodi, pa sta njemi spravila smrt. Zametavli pa odOrjavli zato, drago dete, vse tisto, ka se teli dopada, pa ka se prilizavle čflst-vom. Trpinči svoje telo pa zaž- valflj slaba poietenja, neredne strasti, naj ne zavlada nad tebov »aftiolfibav i čtistvenošt, nego naj r.aVlada Bogi tr&ttm famet pa ddin|yeSt. ' /.,. ■ ; Drago dete, nask-siSi Mariji I Včl^a ftidi &&6&L rožnoga venca. Kralica Blanka je jako prosita svetoga Dominika, naj njoj po molitvi svetoga rožnoga venca sprosi od Device Mariia to milost, ka njoj Bog podeli edno dete. štero oaj bi živelo tak. kak to žele bože Srce. Svetel je zdrage vole rad apuno želo kra-lici, nego pod pogojodi. ka bo ona tfldi molila. Bog je postflhno prošnje tema zvestima Marijinima častivcoma pa je podelo francosko} državi svetoga Ludvika. Ravno te svetee je spre-obrno tfldi edno razvflzdano žensko v f{imi, štero žensko so potom zvaH da spokorjeno Kata-ieno. Ta »pokorjena Katalena je po navodili svctoga Dominika gosto darflvala sveti rožnivenec ža preminoče dfiše t gurgetor-jumi. Sveti Dominik je nato meo ednok prikazen pa je vido petdeset lepih vretin, štere vretine so tekle v purgatorijom. Oslobojene dflše so veselo letate naravnoč prti svojemi zemelskomi osvoboditelj, prti apokorjenoj Kateleni, štera je z velkpv pobožnostjov molila sveti rožni venec. Sveta devica Gertruda, velika prijatelica švetoga Čisla, je ednok zameknjena vidia maloga Jezušeka, kak je pobirao zlate kruglice pa je je veseli kazao svojoj nebeško} Materi. Devica Marija je pravila Gertrudi, ka tiioj Gertruda telko teh lepih malih darov dri, keiko zrnic zmoii na čisti pobožno. »Vk.* Dobrih mater nam trbe. Casara Napoleona I. so pitali ednok, ka fali najbole francosko} državi: „Dobrih mater", je bio kratek odgovor Napoleona. I ravno te casar je odgovore, gda so ga pitali ka fali toj držini, da v njoj tak peša in ponehava versko živlenje: „Dobrih mater." Oh zaistino nega vekše sreče *a deco, kak dobra mati. Mati je Usta, od štere je odvisna sreča Ali nesreča deteta. Mati ne da deteti samo teia, nego tfldi srce i dflšo. Zato pa če je mati dobra* všrna, pobožna, bo tfldi dete dobro pobožno in nedužno. Iz. materttift prsi, iz njenoga srca srka dete krotkost. strah božji* čistost ino vse drftge jakosti. K* mati lQbi, bo Iflbiio tfldi dete. K»k mati živi, bo živelo tfldi dete. Mati polaga fundament prihodnosti deteta. Vtisi, spomini prvih, detečih let, se deteti zapišejo nezbrlslivo v Spomini dQšo. Dostakrat so ratno tei zadnja herbija, edina vejka, da sa zgflh-leni sin, ali propadla hči spoznata ino znajdeta. Poglednimo, kak vpliva mati na deco. Eden večer je sedela mati v kriti z malim ginekost. Mati je tak Živo prpovedavaia odi trplenja Jezusovga, da so jo pobile skuze. štere so tekle m glavo maloga delca* To se je dečki tak vtisnilo v srce, da je pelalo k oltari. 1 potem, gda je postao mož, in pripovedavo od toga dogodka, je zmirom pridjao: Ja te skuze so bile, šteftt so me napravile za misionara. Eden drflgi vučeni Človek ja meo navado praviti: „Jaz bi bio gotovo bogotajec, če bi se nej spominao na mojo dobro mater, štera mi je sklepala moje mate roke v svoje, je pokleknola t menov in me je včila zgovarjati sveto ime Jezušovo". 1 tak bi lehko vnogo takših zgledov povedo, kak so se deca spominali, že potem gda so odrasli, na svojo dobro mater in na navuke, štere jih je včila. To jih je Hvračflvalo, da so nej kaj slaboga napravil!. Kelkokrat je Že bio kakši človek na robi prepada* da bi se vmoro ali kaj slaboga naredo, i te njemi je prišo na miseo kakši materin navuk i tisti ga je reJo časne f dflševne nesreče pa sramote. Zato se pa vsa dobra deca ma zahvali za svojo časno in več v o srečo dobroj materi. Sv. Monika je rešila sv. AuguŠtina. Sv. Ludovik fe bio zato tak lepo ▼žrejen, ar je meo dobro mater, sveto Blanko. i Če poglednemo zdaj po »veti, vidimo, da tam, gde deco vzga-jitjo dobre matere, živejo tfldi dobri in poitfni Judje. V isti rit kak je srečna, kak zidovolna, kak vflrna i jakostn« je tista drfliina, gde majo dobro mater. T Odi socijalno pitanje bi bik> ti« pol rešerio če bi meti povsedi dosta dobrih mater. Zato je pa apregovoro sv. Oča Pij IX: J^rščariskih, dobrih mater mi dajte t jaz bom v malo letah svet spreobrne.*' I za njim je meo. navado v praviti .veliki papa Mori XIII.: „Svet bo ja-kostno samo tedaj boljši, ' če bodo matere svojo deco vtsrsko i jakostno vzgajale." Bojan. Angelsko pozdravlenje. V ednom raeašem mesti so se oglasili en večer zvonovje, naj bi opominafi vernike, ka, bi motili angelsko pozdravlenje pa s tem zkazali čast svojoj nebeskoj Materi. Med gostmi v krčmi wprl belom voli- je samo eden stari moiak molo Boga. Z velkov po-božnostjov je meo roke k molitvi sklflčcne pa je stoječki molo angelsko pozdravlenje. Oda je zmolo pa si je seo nazaj za stol, je opazo, ka se ovi gostje smejejo i njega. „ Slovesno sam oblObo v ednoj težkoj vflri svojega živ-lenja, ka nigdar ne zamfldim, ka ne bi molo angelskoga pozdrav-lenja!" — je pravo stari možak gostom, ki so se njemi čfldflvali, — Oča mi je dao ednok 2000 koron, ka bi piačao t njimi dug, ka smo ga meli. Med potjov sam prišeo v edno krčmo, gde sam opazo, ka sam prišeo med kar-tare, ki so igrali za peneze. Sprva sam je samo gledao, sled-kar mi ie pa rišla vola, ka sam tOdi ž njimi igraO. Dočasa satn meo dobičke, zatem zgflbičke, nazadnje sam pa vse svoje peneze zaigrao. He bi pa rad hen-jao, zato sam vzeo očine peneze pa sam tfldi od leh pene* ie dosta zaigrao. Oda sam vido, ka Zt tfldi očinih penez malo m«m, se mi je zbOdila dSiinavest pa mi je postalo strašno žao. ka sam se tak dao za pela ti. Povrgeo sam zato kartanje pa sam si z vinom šteo pregnati žalost. Seo sam si k drflgomi stolov!. gde je mladi vučite! »edo s svojimi dobrimi prijatelj. Ravno je pripovedavao, kak srečno se je končata za nfega nekša pravda, v šteroj pravdi se njeml je posrečilo, ka je pridobo 2000 koron za svojo mater. Jako sam pazo na vsako njegovov reč. x —Za dve vflri bom le pri materi v njeno} hili, či bom io tA skoz po logi kre kapele Device Marije! — je pravo vučitel svo-jemi tovariši. Medtem se je zbfldite v meni strašna misel. Naj se zgodi kaj-koH, te peneze njemi jas morem vzeti, či bi ga pri tom ravno mogeo vmoriti. Nekak It bo. Nato sam stano pa sam še napoto prti logi. Oda sam priieo do kapele Marije Device, sam se skrio v grmovje. Tfl sam čakao Srtev. Vučitel je siromak resan Šo prti kapeli. V dolini v vesnici je ravno zdravomarjo 1 zvonilo. Vučitel je kranščak zglave zveo pa je molo n« glas angelsko pozdravlenje, pa je ravno molo zadnje reči s tretje zdravemarje pzdaj vu vOri naše (smrti. Amen", gda je prišeo do grmovje, j Moje noge kak či bi zakamenele, telo mi je postalo vse dreveno, pa mi je meč spadno z rok; dGinavest mi je začnola man-trati pa mi je pravila: »Ludo-morec, lOdotnorec!« zato sam pa skočo z grm«, nej ka bi siromaki vučiteli vzeo peneze, liki ka bi odbelao s tistoga kraja. Bežao sem, kot so me oči pelaie, trnje mi je skrvarilo noge, zgObo sam tfloi kranščak, pa vse to sam jaz nej opazo, jaz sam samo vujti šteo pred Bogom pa pred svojov dtršnov vestjov. Na kraji loga pri. Marijinoj podobi sam obstao Veš trflden. Nigdar v čelom svojem živlenji sam nej molo tak verno, ka te tfl pri Marijinom kepi* ka me je obču-vala od strašnoga greha, od lfldomorstva. Oda sam si malo počino, sam šo najprle k spovedniki, ka bi-njemi odkrio svojo strašno zablodnjenost, pa bi si tak očisio svojo dflšo groznoga greha, pa te šo nazaj domo k svojim domačim. Opravo sam sveto spoved. DOhovni oča mi je gledoč zaigranih penez nej znao dati drfl-goga nasveta, liki to, ka bi na} šo k strici, komi smo tiste peneze dužni bili, pa naj bi njemi povedao odkritosrčno, kak ' žalostno sam obhodo ž njimi. Šo sam zato nazaj prti logi, naj bi spuno, ka mi je velo spovednik. Oda sam prišeo sred loga do kapela Marije Device, sam io notri pa sam obiflbo svetoj Devici, ka zmolim z zahvalnosti svaki den angelsko pozdravlenje/ pokeč bom živo. Svojo pot sani nadaljavao z z olejšanim „srcom. Po več vflr dugom hodi sam nazadnje prišeo t&, kam a sam nakano. Sklonkao sam po stricovih dveraj. pa gda mi je dovolo, ka lejko stopim # sobo, se je ravno hapilo zvoniti zdravomarjo. Stopo sam notri pa sva s stricom skflpno molila angelsko pozdravlenje. Zatem sam spadno na kolena pred njim. sam njemi povedao, ka sam zaigrao peneze, pa moje grozno nakanenj€š, k a sam šteo postati Ifldomorec, pa ka me je Devica Marija Č0-dovitrio odvrnola od toga straš-noga greha. — Sinko — je pravo stric ves gen j en i — kak je bilo včera; angelsko pozdravlenje tvoj angel čuvar, tak ti naj bo dnes tvoj osvoboditel. Vse je pozableno, penezi tfldi. S^mo si zdaj vzemi s toga navuk, pa naj te trojno angelsko pozdravlenje tfldi v pri-hodnjosti odslobodi vsakoga vek-šega greha! Cerkvene glash-Drobiž. Naše semiriišče v Szom-bsthelyi, štero so lansko leto boljševiki zasedli i zaprli, se je to šolsko leto znova odprlo. Po preganjanji Materecerkvi je dober Bog posebno btagoslovo poz-vanje v duhovniški stan. 42 mla-dencov je zdai v našem serni-nišče, med temi trije Slovenci.- ; Deleča ljubezen. V 4. razredi so se deca na 'prvo sveto prečiščavanjc .pripravljali. Vučiieo. njim: je, razlagao, naj vsaki k svojim molitvam prikapči nekše malo zatajOvanje i je daruje Jezusi kak dar ra prvi Gospodov objsk. Neka -deklica toga razreda, bistre glave dekličina, je dobila 10 K daru od svojega roda. Za te peneze, da je rada čtela, si je štela knigo kupiti. Gda to premišlava, zvedi, ka niena sošolarica i z ednim tudi sorodnioa,- ar nemajo stariši z čem plačati najema, more z njimi ▼red svojo • streho poyrči i brez stana priti na cesto. Ka včini zdaj ' Ne ku.pi . knige, nego rajši da 10 , K svojoj pajuašici na arendo". Kak, velika ljubezen v tom malom deteti. Mehika. Po strašnam preganjanji vere, od šteroga so poročale; tOdi naše Novine med bo-jom, je znova precvelo krščansko življenje v toj državi amerikans-koj.. Duhovnike so klali, Svestvo pljuvali pred kratkim, zdaj pa kleči vse pred nogami. Dev. Marije i Srca Jezušovoga. Najbolje veselo je pa to v državi, ka ni-edna politična stranka je ne proti veri, nego vse za njo,. Kitajsko. Sv. oča so nareT dili ustanovo (fundacijo) 50 jezero lirami. Interesi tc; fundacije bodo vzdržavsli ednoi^a kitajskega misijonara. i Nas ne osramotijo? V Ameriki so v ed.novi meseci nabrali presbiterijanci (krivoverci) 39 milijonov dolarov, da širijo krivo vero z kriv d verskimi sp:si i misijoni. Pitajmo se: 1) Keliko podpore smo dali našim krs-čanskmi listom, šžeri nam vero branijo. Lehko smo je niti u-i naročili? Ali triegoče teh par koron naročnine ne plačali? 2) Srno že dali kda sveta kaj za misijone? Pred Bogom odgovorimo pa to dvoje pitanje. ,, Oživljena Kristusova podoba;. Na Spanjoiskom v mesti Limpias je lani bio sv. misijon. Sušca 20. je bio zaključek. Mi-sijorv sta vodila dva kapucina. Med zadnjov predgov je naed-nok zakričala mala deklica: i»Oča, sveti Knstuš se giblje, sveti Kris-tuš me gleda«.- Za njo v tak skriči druga, tretja, deklica i opazijo tudi odrašuii Kristusa oživlje-noga. Vse se gene nad trpečim Jezuson i .začne, srčno obžalovati svoje grehe.. Para pHe mlačna-je postala goreča* Čuda se eš.če dnesden- ponavlja, a ne vidijo je vsi. 136 procesij i do SO jezero liiid' je prišlo že od lani mao gladat trpečega Jezuša, šteri neš-tere milo pogledne druge . pa ostro • karajoč. Luteran -Glaser Karol, ,gda. ie ovaco Kristusov pogled, je dobo miloščo povrnenja-, postao je katoličanec. Papa krsitni boter. Povrno se je iz angleške krivovere v Palestini major Harrington, rav-niteo Galileje. KrS^en Je v Na-zareti v Marijino} cerkvi. Boter so njemi sv/Oča'. Med blaže i svetce sq prištete sledeče svete duše: bi. MarilLac Lujza, ustunoviteljica smilenih sester (1591^—1660.) sv. Gabriel Posseriti iz reda passioni-tov (1838—1862.) sv. Mar getu M. Alacogne, širitelica Srca Jezušovoga pobožnosti (1,647— 1690.) sv, Ivana D'Ark, orleanska devica, štero so Angleži na grmadi žež-gali ar se je proti njim vojskii-vala za svojega katoličanskoga krala i vero (1431), bi. OLiver Piinket, mantrnik, / irski pnšpek^ (1681), bi. Ana Marija Taigl (183?), i bi. 22-. zamorskih mantrnikov (prvi | čarni . mžntrniki v letali. 1885— ; 1887), 15 redovnic-mantrnic, štere ! so vmorili 1. 1794 v Valenciennesi. | Carigrad. Grčko-katoličansko j šeminišče je odprto tli, ma 15 ; bogoslovcov. Na podporo M. Lista so-daruvali v koronah:- Kaničova gospa 20, z Brezovice Horvat Štefan 1, N. 1., Smolkovič Marija, D. Bistrica 10, f Ferenčak Martin, Adrijanct 10, ŠerSga jattoš, Kapca 4. Hozjan Janož, D. Leri-. dava 6, Fujs Mirko, Kostanjevica 5, N. Gederovci 20, z Adriianet; Antolin Lena 10, Virag Marta TO, dr. Pečjak Gregor Ljubljana 30, f .Tratnjek. Marko Lipovci 60, z G. Bistrice Jerumen Ana 2, Vučko Ivan 6, z Dolnje Bistrice Sčiuen Ana 2, Ko^ T reza 2, Žerdin Jožef pleb. Cepin 50, Za-vec Mihai i njegovi naročniki z Srdice 42, Zenkovič ;Kata, Ho-tiza 6; f Žabot Manka, D. Bistrica 10, N. 7. GbmiUc 2, z Bel-tineč: ' g. Šprager Mariča- 26, Balalic $tefan 3, RoS Štefan 6, 3aša Jožef 10. Knaus Edrnund 6, ^ntolin Andraš 2, Balažič Jožef 4, Forjan Ivan 6, Apatič Martin 6, Baligač Ana 4. bel-tinski farniki 192 K 50 fi!. Teh zadnjih itnena so v Novinair objavljena.. ...... Lepi zgled. Edna pobožna dekl« je slfl- žila pri gospockbj hiži, gde so se za vero nej brigali nikaj, v cerkev so nej' hodili, pa Boga so molili tudi ne. Deca so tfldi med temi slabimi okolščinami rasla. To je deklo jako žmetno stanolo, zato je skrivoma začnola včiti deco na pobožno živlenje pa je molila ž njimi Boga. Gospodova družina je bila jako lagoja na' to vrlo deklo pa so jo ešče večkrat tiidi jcbili Drugi so to Opazili pa so jo zvali ka bi povrgla to mesto, pa naj b». šla k njim slGžit. Obetali so njoj* vekše plačilo, pa ka bodo lepše i njov ravnali. Ona je pa ostala stanovitna tam pa je vse pretrpela, naj bi samo vnebože deco mogla pripelati k Bogi.-' Ta dekla' je delala pa živela po istini tak, kak to kažejo zgledi svetcov. Angeli so jo" veselo gledali z nebes, ka ona skrbi za versko živlenje v -neverskoj drii-žini; Bog? se je pa gotovo tiidj dopadnolo njeno apoštolsko delo