Dtl« za Ijnisko liobraz&o. O ljudski izobrazbi v naši državi zafcrtati pravo in pravilno sliko, ni lahka naloga. Navadno se pismenost (sposobnost branja in pisanja) jemlje za podlago. Ni sicer resnica, da bi bila pismenost edino in odločilno merilo za izobrazbo in omiko. Ne da se pa tudi tajiti, da je nizko število analfabetov (nepismenih) dokaz za to, da velika množica ljudstva razpolaga vsaj z najmanjšo mero šolske izobrazbe. Ako vzamcmo pismenost kot merilo ljudske izobrazbe, dobimo o izobrazbi in prosveti Ijudstva v naši državi to-le sliko: Najbolj izobražena, t. j. najbolj pismena je Slovenija. Podatkl, ki jih hočemo navesti o Sloveniji in ostalih pokrajinah države, temeljijo na zadnjem uradnem popisovanju, ki se je izvršilo leta 1921. Po njegovih podatkih je v Sloveniji moških pismenih 91.14% (od sto moških zna nekaj več kot 91 brati in pisati), ženskih 91.15%, torej znaša sploSna pismenost 91.145%. Pripomniti je treba, da je radi priključitve Prekmurja in Medžimurja pismenost Slovenije — padla za 4—5"». Vendar pa se vsled vztrajnega dela na polju šolske in Ijudske izobrazbe ta zmanjšek od leta do leta popravlja, vsled česar je upati, da Slovenija kmalu doseže ono višino pismenosti, ki jo je imela pred vojno in ki je naš narod v tem oziru stavljala v vrsto prvih narodov v Evropi. Za Slovenijo pride Vojvodina, kjer je pismenih moških 80.44%, ženskih 73.15 odst., torej splošna pismenost 76.69". Na tretjem mestu je Hrvatska in Slavonija, kjer je pismenih moških 74.70%. ženskih 61.38%, spiošna pismenost torej 67.85%. Potem pride Dalmacija s to pismenostjo: moških 61.14%, žensk 40.30%, splošna pismenost 50.52%. Na petem mestu je Srbija (brez Južne Srbije), kjer je pismenih moških 54.44%. ženskih 16.49%, splošna pismenost je 35.57%. V Crnigori: pismenih moSkih 53.29%, žensk 13.10%, splošna pismenost 32.98%. V Bosni in Hercegovini: pismenih moških 29.10%, žensk 10.35%, splošna pismenost 19.44%. Na zadnjem me- stu je Južna Srbija, kjer je pismenih moških 24.14%, žensk 8.43%, splošna pismenost 16.14%. Poprečna in splošna pismenost v naši državi je torej ta: pismenih moških 57.79%, žensk 39.70%, splošna pisme- nost 48.52%. Jugoslavija v celoti torej nima niti polovice pismenih prebival- cev, do polovice ji manjka skoro 1^%. To stanje je hotel nazonio predstaviti beogradski list »Politika« dne 30. januarja — torej tri dni po proslavi sv. Save, velikega srbskega prosvetitelja — s podobo, ki nosi naslov: »Žalost prosvetitelja«. Na tej sliki je predstavljen sv. Sava, sedeč na prestolu v oblakih, globoko zamišljen in žalosten, v desnici držeč vladiško palico, z levico podpirajoč glavo. Pred njim stoji angel, ki čita v knjigi in vpraša: »Ali naj prečitam, Sv. Sava, kako so te proslavili Juo-oslovani?« Sv. Sava odgovori: »Znam, sinko: Proslavili so me z 52% analfabetov (nepismenih)«. Naš narodni prosvetitelj škof Slomšek bi bil v boljšem položaju. Angel, ki bi pred njim čital- iz zapisniške knjige, bi mu rrfogel izjaviti, da je med Slovenci nepismenih samo kakšnih 8—6 odst. Vendar pa tudi Slomšek ne bi bil zadovoljen s stanjem naše Ijudske izobrazbe. Njegova načela in njegovi opomini, ki nam še vedno zvenijo nasproti iz njegovih knjig in spisov, imajo v mnogoterih krajih usodo glasa, vpijoVtra v pufčavi. V zarlnji štcvilki »Slovenskega Gospodarja« smo omenili, da je v Sloveniji še dokaj krajev, kjer ni naših izobraževalnih organizacij, dosti pa je tudi takšnih krajev, kjer sicer obstojajo nekakšne organizacije, toda bolj na papirju. kakor v dejanju in življenju. PozvaiJ smo k obnovljenemu ln pomnoženemu izobraževalnemu delu. Zlasti smo opozorili na to, v kakšni nevarnosti je dandanes mladina ter da je za izobraževanje mladine na dežeil najboljše poskrbIjeno v mladeniških In dekliških zv«zah. Kjer ni mladeniških (n dekliških zvez, tam se naj ustanovijo, kjer pa so, naj se poživl njihovo delovanje! Danes hočemo opozoriti še na en sad ljudske izobrazbe: napredek na gospodarskem polju. Na to opozarja tudi beogradska trg. zbornica, ki je na svoji seji v Beogradu 31. januarja sklenila več resolucij o tem, kako bi se naj pospešil napredek našega narodnega gospodarstva. V 5. resoluciji izjavlja: »Slaba izobrazba našega naroda, osobito pa širokih narodnih slojev je velika ovira za napredek na vseh poljib narodnega in državnega življenja. Brez osnovne izobrazbe, pismenosti in najosnovnejšega znanja ni gospodarskega napredka. Neizobražen narod je nesposoben za gospodarski napredek. Radi tega je potrebno provesti energično borbo proti nepismenosti in delati na izobraževanju naroda v vseh pravcih.« Tudi mi izjavljamo: treba delati na izobraževanju ljudstva v vseh pravcih, osobito v gospodarskem pravcu. Potrebno je, da se v vseh naših izobraževalnih organizacijah goji smotreni gospodarski poduk. V to svrho se prirejajo ter se bodo priredili po vseh okrajih gospodarski podučni tečaji. Javite se za nje pri Prosvetni zvezi v Mariboru! Skrbite za to, da bodo vsepovsod dobro obiskani! Vsem nam mora biti pred očmi prelepi in prekoristni cilj: gospodarsk) napredek našega ljudstva. Do tega cilja pa je lzobrazba ako ne edina, pa vsaj najvažnejša pot.