Leto 1931. Marec. CERKVENI GLASNIK ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO Izhala zadnjo soboto v mesecu. -- Posamezna številka stane s priloso „Vera in Žlvljenle" 2'- Din. Hoije in fantje triiSke župnije I Lani smo imeli v postu sv. misijon celo našo župnijo. V marsilcateri žup-"Ui obhajajo za obletnico te izredne po-božoosti obnovitev sv. mlsijona. Pri nas *>0 ta obnovitev samo za Vas, spoštovani In fantje. Ni s tem rečeno, da ste Samo Vi te obnovitve potrebni, pač pa želi ta obnovitev luči Vašega itrščanskega žlv-Uenja še dolltl olja, da ta luč sveti tem lepše v Vašem življenju, v Vaših družinah In v celi naši župniji. Jezus je moške izbral Za apostole, dvanajstere je posebej poučeval in ti so nauk božji širili potem po celem svetu. Tako naj bodo tudi naši možje in fantje predvsem Kristusovi, pa potem cela naša župnija na pravi poti. Upam, da se možje in fantje temu vabilu v obilnem številu odzovete. Ta obnovitev bodo neke duhovne vaje, posebej za moške. Kolikokrat se zbirajo posebej žene in mladenke k posebnim cerkvenim shodom, kjer imajo svoje govore, ki so potrebni zanje. Zakaj ne bi slišali tudi moški enkrat posebne besede, njim namenjene? Saj so moški glavarji družin, na moških ramah slonijo glavne skrbi človeške družbe. To obnovitev bo vodil vIč. gospod misijonar Ludovlk Šavelj iz Ljubljane, ki Sa od lanskega sv. mlsijona vsi dobro Poznamo. Vršila se bo ta obnovitev v dneh od ^ do 8. marca. Vsako jutro ob pol šestih 'o zvečer ob osmih se bo vršil poseben 8ovor samo za može In fante. Ženske in otroci tedaj ne smejo v cerkev. Možje in napolnite tedaj cerkev Vi! To bo ®ekaj veličastnega za našo župnijsko cer- kev in našo župnijo, kakor tudi predvsem za Vaše duše! Lepo priliko Imate, da opravite velikonočno dolžnost. V četrtek, petek in soboto se bo spo-vedovalo cel dan. Pa samo moške! Vse dni bosta na razpolago za sv. spoved dva tuja gospoda in vsi trije domači. Sklep bo v nedeljo, 8. marca, pri jutranji sv. maši. Vse potrebno bo oznanjeval g. misijonar pri vsakem govoru. Že k prvemu govoru v sredo, 4. marca, zvečer ob osmih naj moški cerkev napolnijo — zasedeja naj te dni tudi vse ženske sedeže — In naj odpro srca milostim, ki jih Bog hoče deliti! Možje in fantje, na plan! Kmalu bo preteklo 2000 let, odkar se je po jeruzalemskih ulicah pomikal velik sprevod. Od vseh strani so prihajale množice, ki so se sprevodu pridruževale, ali pa so ga vsaj ogledovale. Vojaki so bili v sprevodu in mnogi pismarji ter številni farizeji. Sredi te družbe je pa stopal mož, raztepen, s krvjo oblit, sramotno oblečen in s križem obložen. Kdo je ta mož? Vsi vemo. Bog-človek, Odrešenik sveta je. Vsi, posebej pa možje in fantje, preglejte ta sprevod! Središče sprevoda je Kristus. Njegova okolica so pretežno moški. Ženski svet tudi opazuje in sočuvstvuje, a križa odložiti ne more tudi najblažja med ženami — žalostna Mati. Moška moč bi bila potrebna, da težki križ odstrani in dru-hal razpodi. A moški svet, tako se nam zdi pri branju svetega Pisma, je bil navzoč samo s surovostjo, s srcem in sočutjem je bil pa tedaj daleč od Gospoda proč. Pa vendar. Ko nam sv, evangelist Luka popisuje križev pot Gospodov pravi: »Ko so ga odvedli, so prijeli nekega Simona iz Cirene, ki je prihajal s polja, in so mu naložili križ, da ga je nesel za Jezusom." Glejte, moškega hoče imeti Kristus poleg sebe. In ker ne pride nihče sam, pripusti, da ga takorekoč s silo pijvedejo v bližino utripov njegovega srca. Ko se je Simon iz Cirene oddahnil od prvega strahu, je pač spoznal, da Kristus ni zločinec in tudi samo človek ne. Ko je 2 Gospodom nosil križ, je Gospoda pač spoznaval in to svoje opravilo je smatral pozneje za častno in zaslužno. O, da bi tudi mi prihajali radi h Gospodu. S polja, iz delavnice, iz tovarn, od vseh strani prihajajmo zlasti v šolo križa in Gospodova ljubezen nam bo užigala nove močil Možje, fantje 1 S polja, iz gozdov, iz številnih delavnic in tovarn naše župnije Vas kličemo za dneve od 4. do 8. marca na duhovno obnovo v našo župno cerkev. Se bo izgovorjeno to in ono tozadevno vabilo v cerkvi, ko Vas bodo vabili Vaši dušni pastirji; prav rahlo in proseče se bodo naj-brže oglašale tudi doma Vaše žene in matere, da ne zavržete izredne prilike. Možje in fantje, poslušajte vabilo in potem poslušajte — Kristusa! Post. Na pustno nedeljo oznanimo v cerkvi postno zapoved. Verniki to zapoved poslušajo in marsikdo potem modruje: .Najprvo post zapoved napove, nazadnje je pa toliko olajšav, da posta sploh nič več ni!" Le kdor postno zapoved nalašč preobrača, bo prihajal do takega sklepa. Post nam je silno koristen, ker z njim delamo pokoro in dobivamo moč zoper hudo nagnenje. Zato ga je sveta Cerkev vedno priporočala in ukazovala. Ukazan je pa post po cerkveni zapovedi, ne po božji. Zato sv. Cerkev to zapoved lahko popravlja ali olajšuje. To oblast ima Cerkev od Boga. Božjih zapovedi n. pr. sveta Cerkev ne more popravljati. Ne more dajati božjim zapovedim tudi nobene izjeme. In hvala Bogu, da sv. Cerkev zapoved o postu olajšuje — greha zoper to zapoved je manj. Sveta Cerkev ukazuje post tak, da se zdržimo mesnih jedi, da si v jedi pritrgamo, ali oboje obenem. Zdržnost od mesa je zapovedana vse petke celega leta. Zdržnost od mesa in post (to jej: pri trganje v jedi, ki dovoljuje le enkratno nasičenje na dan) sta zapovedana: na pe-pelnično sredp, ob petkih štiridesetdnevnega posta, ob kvaternih petkih, v soboto pred Binkoštmi, na dan pred praznikom Marijinega vnebovzetja, na.dan pred praznikom Vseh svetnikov in na dan pred Božičem do večerje. Samo post je ukazan vse druge dni štiridesetdnevnega posta in ob kvaternih sredah in sobotah. Vse te dni se sme jesti meso tudi pri večerji. Na veliko soboto preneha post opoldne. To je cerkvena zapoved o postu. Ločimo torej dvoje, oziroma troje: zdržnost od mesa, post ali pritrganje v jedi in oboje skupaj. Zapoved od zdržnosti veže vsakega, ko dopolni sedmo leto in ga ne izgovarja noben upravičen vzrok, zapoved o postu pa veže vsakega od izpolnjenega 21. do začetega 60. leta, če ga ne izgovarja noben upravičen vzrok. In ti upravičeni vzroki so v postni zapovedi posebej za zdržnost in za post, kakor tudi za oboje, vsako leto našteti. Kdor se upravičeno med naštete prišteva, se poslužuje lahko olajšav. A njegova dolžnost je, da to olajšavo nadomesti z dobrimi deli, zlasti z miloščino za reveže. Kdor postne postave ne razume in ne ve, če se sme olajšav posluževati, naj vpraša za pojasnilo pri sv. spovedi ali v župni pisarni. Nepoučenost je namreč lahko vzrok mnogim grehom I Kako so se vtesih postili I Tako vzdihne večkrat kakšen star človek. Res postna zapoved je bila bolj stroga, olajšav ni bilo toliko kot danes. Naj v par besedah popišem post pred leti, kot so mi ga kot otroku popisovali nepozabna pokojna mati. Na pustni torek je moralo biti v vsaki hiši vsega v izobilju. Pustne krofe so zlagale gospodinje kar v rešeta, klobas in svinjskega mesa je bilo cel dan v izobilju na razpolago. Večerja je bila povsod posebno obilna. Po večerji je molila družina sv. rožni venec in ko je ob enajstih ponoči zapel ve> liki zvon v zvoniku postu v pozdrav, je bil sveti pokoj nad našimi domovi. V pepelničnem jutru je pa imela gospodinja posebno delo. Na policah je odmaknila posode z mastjo v ozadje in pri> maknila si je bliže posode z maslom, katerega je edino uporabljala v postu za zabelo. Ostanke mesa od pustnega večera je zalila v posodo z mastjo, da so štirideset dni ali se dalje čakali povelikonočne dobe. Tudi nekaj pustnih krofov je pri vsaki hiši ostalo. A tudi teh niso v postu pojedli, če so bili prirejeni na masti. Varčna gospodinja jih je na poseben način hranila. Nabrala jih je na vrvico in na tej vrvici so se posušili kje pod streho na varnem prostoru. .... ^ postu so molili gotovo v vsaki kmečki •SI tudi zjutraj sveti rožni venec, vsaj par lanov družine je šlo k sveti maši, v marši- D ril je zajutrek popolnoma odpa- P3flel aH je bil pa potisnjen na jako pozno ro. v jedi so si vsi ljudje, razen bolnikov, '^esnici mnogo pritrgovali. J Razumljivo je, da so po strogem postu «ijno čakali velikonočnega jutra. Tedaj so jutru z veseljem okusili po dolgem času ^opet blagoslovljeno meso. Tiste dni po Veliki noči je odtopila gospodinja tudi meso, ® je ostalo na pustni torek, iz vrvice je metala v veliko skledo posušene pustne krofe, katere je vlivala vrelo juho mesnine, ki je bila pripravljala na veliko soboto za praznike. Tu so se krofi omehčali, napojili prišli so na varno. Pa so bili ljudje zadovoljni in zdravil |n ne tako izbirčni in razvajeni, kot danes! *0 utrjeni za vse križe in nadloge I In krščan-^kega življenja, ki je podlaga zemeljske sreče I SinOi - eclInCk. Pamž je biv že ane pet let star. Koko ^CTklan, to ni za zreče. Seveda sam je biv P'' hiše. Tam čer jh je ano cevo rešto, j pač