*«Uniu« pl •čana v sefe««!
Cena 2 Jfn
DRUŽINSKI TEDNIK
Kdor hoče kaj slabega storiti, vselej vzrok najde.
Tit Livij,
Timski zgodovinar (59. pr. Kr. — 17. po Kr.)
Leto XI.
Ljubljana, 4. maja 1939.
štev. 18.
»DRUŽINSKI TEDNIK«
izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ulica Št. 27/111. Poštni predal št. 345. Telefon fit.'33-32. Račun poštne hran. v Ljubljani St. IG.39:1. .Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 dir* znamk.
NAROČNINA
*/i leta 20 din, 4/s leta 40 din, vse lete 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov v Ameriki 21/* dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3mm in širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4’GO din.
V dvobarvnem tisku ceno po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
Rooseveltova izjava jugoslovanskemu časnikarju
(Gl. str. 10)
Dnevi odločilnih dogodkov
Obvezna vojaščina na Angleškem; Hitlerjev govor in Betkov odgovor; vojaški pakt z Rusijo pred podpisom
V Ljubljani, 3. maja.
Velika Britanija je uvedla vojaško Dolžnost!
Na koncu gornjega stavka smo postavili klicaj. Bralci. ki stalno čitajo haše članke, bodo razumeli, zakaj bi b'la pika premalo. Kljub temu se nam potrebno, ponovno vsaj na kratko Predočiti momente, ki dajejo temu delanju pečat dogodka svetovnega po-toena.
Ti momenti so dvojnega značaja:
oralnega in stvarnega.
Velika Britanija je ena izmed zelo redkih držav, ki v normalnih časih ne Yedo, kaj je obvezna vojaščina. Anglež izrazit individualističen demokrat, ’° se pravi, človek, ki nadvse ceni svojo osebno svobodo. Obvezna vojaščina tnu pomeni okrnitev njegove osebne svobode, zato jo odklanja — vse do-dokler misli, da bo brez nje lahko ohranil svoje osebne svoboščine v svobodni državi. Kadar se Anglež zateče t obvezni vojaščini, je neizpodbitno, da sluti hudo nevarnost; uvedba obvezne 'ojaščine mu je manjše zlo, in prav Zato je tak dogodek hkratu tudi alarm.
V tem je torej prvi moralni pomen dogodka, ki je vtisnil prejšnjemu ted-nu svoj pečat.
Spoznanje med britanskimi zaveznicami, da se Velika Britanija čuti ogroženo in da izvaja iz te zavesti posle-dlce. je drugi moralni pomen uvedbe Vojaške dolžnosti na Angleškem. Kajti Francija in Poljska — da omenimo sattio obe glavni angleški zaveznici — stegneta biti rajboliši prijateljici Velike Britanije, pa ji kljub temu ne Zoreta docela zaupati, dokler ne vesta, da jima bo Anglež v stiski poma-Sal ne samo z zlatom in svincem, ampak tudi z najdragocenejšim, kar člo-Vpk premore, t. j. s tveganjem last-nega življenja.
Uvedba angleške vojaške dolžnosti Pomeni torej velik moralen plus za angleške zaveznike in prav tolikšen mi-nus za njihove možne sovražnike.
če si hočemo zadevo ogledati s ;-tvarne plati, moramo najprej razčistiti nekatere predsodke.
Prvi predsodek je trditev, da Anglež fti upoštevanja vreden vojak. Svetovna Vojna je dokazala ravno nasprotno: če izvzamemo prve tedne vojne, ko so toorali angleški prostovoljci brez poštene pripravljenosti na fronto (o vele-Važnem pomenu kritja n. pr. niso imeli Riti pojma in so jih nemške strojnice kar v trumah kosile) — če pustimo torej to prvo fazo sovražnosti vnemar, Priznavajo Angležem celo nekdanji njihovi nasprotniki izredno hrabrost in nenadkriljivo žilavost. Anglež je inteligenten vojak, a tudi kot vojak ostane 'ndividualist. Anglež r.e maršira zato, ker morda rad maršira, in ne zato, ker 66 nemara načelno rad pokori svojim višjim; ne eno ne drugo ni v njego-Vem značaju. Anglež maršira zato, ker Ve, da brez marširanja ni zmage, brez zmage pa ne konca marširanja, t. j. h°ve svobode. Anglež ni blazno smel kakor italijanski oficir, ne poklicni Vojak kakor Nemec, ne slave željan kakor Francoz. Anglež se ne bori toliko 8 čustvom kakor z razumom; Anglež •*e tudi v vojni računar. Da je takšen Nasprotnik posebno trd oreh. imajo Nemci z zahodne fronte nešteto dokazov.
liki Britaniji samo šest divizij, ker ni; trop noče sprejeti njihovega poslanika
poznala značaja narodov britanskega imperija in virov njihove moči. Nu, namesto šestih divizij je Velika Britanija poslala do konca 1. 1914. na francosko bojišče 400.000 mož. Pozneje je število angleških vojakov še dosti hitreje naraščalo. Vsega skupaj je Ve-
Hendersona, čeprav r»iu je Chamber lain samo zato skrajšal »dopust«, da bi se v njegovem imenu pogovoril z nemškim zunanjim ministrom še pred Hitlerjevim govorom.
Po sodbi drugih je pa tudi g. Ga-fencu vplival na Angleže, čeprav samo
lika Britanija poklicala pod orožje indirektno. Romunski zunanji minister
6,211.427 mož, njeni dominioni, Indija in kolonije so pa mobilizirale 3,284.943 vojakov. V celoti je torej britanski imperij vrgel v vojno skoraj 10 milijonov mož. Izgube mrtvih, ranjenih in pogrešanih so znašale 3,266.723 mož, med njimi 947.364 mrtih. — —«
(K temu velja pripomniti, da takrat Velika Britanija ni uvedla vojaške dolžnosti že pred vojno in tudi ne koj po izbruhu sovražnosti, temveč šele spomladi 1. ,1916.)
Odpravili smo torej oba glavna predsodka proti stvarni vrednosti obvezne
se mudi na krožnem potovanju po Evropi in se je pj-av takrat pripeljal iz Berlina čez Bruselj v London. Halifax ga je takoj sprejel. Listi so takrat pisali, da je bil g. Gafencu nekam rezerviran in v zadregi, niso pa navajali podrobnosti, šele drugi dan, ko je vlada že sklenila uvesti vojaško dolžnost, so nekateri listi po ovinkih namiga-vali, da je bil za njeno stališče so-odločilen tudi Halifaxov pogovor z romunskim zunanjim ministrom.
O Čehih
Nihče nam ne more očitati razpada čsl. države. Razumeti je pa treba, da je Nemčija, ko je narodnostno načelo že zdavnaj izgubilo veljavo, sama vzela v roke svoje tisočletne interese, ki niso samo politični, ampak tudi gospodarski.-----
O Angležih
Če Anglija danes misli, da mora na vsak način biti nasprotnica Nemčije, in če to svoje naziranje podčrtava z znano obkoljevalno politiko, je s tem uničena podlaga dogovora o pomorskem oboroževanju. Zato sem se danes odločil to sporočiti britanski vladi. (Obenem je nemška vlada sporočila v London, da zanjo nič več ne obstoji ta dogovor. Op. ured.)--
O Poljakih
Poljski dohod na morje čez koridor in nemški prehod čez ta koridor sta brez sleherne vojaške vrednosti; njun pomen je zgolj psihološki in gospodarski. Zato sem dal poljski vladi sporočiti tale predlog:
1. Gdansk se vrne v rajh,
DIPLOMATI NA DELU
V gornji vrsti, z leve na desno: francoski berlinski poslanik Coulondre se je po enomesečnem »dopustu« vrnil v Berlin; naš zunanji minister dr. Clncar-Markovič pred odhodom iz nemške prestolnice; angleški berlinski poslanik sir Neville Henderson po vrnitvi v Berlin. — Spodaj, z leve na desno: ogrski zunanji minister grof Csaky se je sestal z nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom; romunski zunanji minister Gafencu in VVinston Churchill, fotografirana pred zunanjim uradom v Londonu.
vojaščine na Angleškem in si s tem prihranili nadaljnje dokazovanje o njenem pomenu.
*
Ko smo v prejšnji številki pisali zunanjepolitični pregled, ni kazalo, da se bo slika tako na lepem spremenila. Resda torkov sklep londonske vlade sam po sebi ni prišel nepričakovano, Drugi predsodek takisto ne drži, I saj ga je britanski tisk že dolgo ra-Predsodek namreč da je sistem angle- j povedoval in so se zadnje tedne te Skega .novačenja tako počasen, da bi napovedi vse bolj in bolj zgoščevale; “ilo prej vojne konec, preden bi an-! toda prav tako je res, da je vsa Ev-B*eške armade utegnile odločilno po-; ropa pričakovala ta dogodek kvečjemu seči vanjo Kljub nasprotnemu zatr- , šele ta teden, t. j. p o Hitlerjevem go-Jevanju se‘namreč morebitna svetovna ; voru in ne pred njim. Kaj je prišlo v°Jna ne bo odločila v nekaj tednih ! vmes, da se je britanska vlada tako
netradicionalno hitro odločila?
Nobenega dvoma ni, da je francoska vlada že lep čas pritiskala na Angleže, češ da ni več časa za odlašanje; prav tako se zdi, da so tudi Rusi precej jasno namignili, da jim pri sklepanju obrambne zveze z Londonom ni vseeno, ali imajo Angleži obvezmo vojaščino ali ne. Toda ta dva momenta utegneta biti argument samo za načelno plat zadeve, ne pa tudi za način, kako je Anglija tako rekoč čez noč postala vojaška država.
Pravi vzrok je nedvomno globlji. Moralo se je nekaj posebnega zgoditi, ali je pa Intelligence-Service izvedel, da se kaj takšnega pripravlja. Toda tu smo navezani zgolj na ugibanje.	•
Po enih verzijah je Angleže minila potrpežljivost, ko so videli, da Ribben-
®*i mesecih. Tako imenovani »Blitz jNeg« (bliskovita vojna), ki naj bi jo prve dni sovražnosti odločili bomb-?*ki, je utopija; dokaz so Abesinija. Španija, Kitajska. Ce pa traja vojna ajmanj tri mesece, se je športno iz-ezban Anglež vojaško že toliko pripravi^ da na fronti ne bo bistveno zaostajal za drugimi vojaki.
Sicer je pa ravno zastran te točke Posebno poučno, ogledati si podatke iz svetovne vojne.’ v januarju 1922. je takratni predsednik britanske vlade LIoyd George zročii Briamdu v zvezi s pogajanji za ‘ členitev francosko-angleške vojaške ^eze spomenico o angleški vojaški pojoči zaveznikom v svetovni vojni. V eJ spomenici pravi Lloyd George med flrugim;
'Leta 1914. je Nemčija prisodila Ve-
Hiilerjev govor
V petek opoldne je Hitler odgovarjal v nemškem državnem zboru na Rooseveltovo spomenico. Njegov govor je trajal 2'A ure; obsegal je 106 tipkanih strani. Rooseveltu in njegovi spomenici je bita dejansko posvečena samo zadnja četrtina govora, vse drugo je bilo pa ponavljanje histo-riata povojne Nemčije od versajske pogodbe dalje s posebnim poudarjali |(-m zaslug, ki sta si jih Hitler in narodnosocialistična stranka pridobili. za tretji rajh in za mir.
Iz govora je vredno izluščiti tele odstavke:
O Francozih
Vrnitev Posaarja je enkrat za lej razčistila v Evropi vsa teritorialna vprašanja med Francijo in M^mčijo. Toda zmerom sem obžaloval, da so francoski državniki videli v tej naši žrtvi nekaj samo po sebi razumljivega. Takšna pa stvar le ni. Nikoli nisem takšnega stališča pridigal iz strahu pred Francijo.-----
O Jugoslaviji
Z Italijo nas veže najgloblje 111 najtesnejše prijateljstvo, zato mi je v zvezi s tem ni treba omenjati, prav tako ne Ogrske in Jugoslavije, s katerima imamo srečo, da živimo v prisrčni soseščini in prijateljstvu.--
2. Nemčija dobi čez koridor prosto cesto in železnico, ki bosta prav tako eksteritorialni za Nemčijo, kakor je koridor za Poljsko.
Zato bi pa Nemčija priznala Poljski vse njene gospodarske pravice v Gdansku in ji odstopila tam prosto luko. Nemško-poljska meja bi bila s tem definitivna in Nemčija bi • sklenila s Poljsko nenapadalen pakt za dobo 25 let. Dalje bi Poljska in Ogrska jamčili neodvisnost Slovaške, Nemčija bi se1 pa odpovedala vsakršni nadvladi nad to državo.
Poljska vlada je ta predlog odklonila in izjavila, da je pripravljena razpravljati samo o spremembi komisariata Zveze narodov in o olajšavah za tranzitni promet čez koridor.
Poljska se je s svojo pogodbo z Veliko Britanijo obvezala, da bi v določenih okoliščinah nastopila voja-proti Nemčiji. To je v nasprotju z dogovorom, ki sem ga sklenil z maršalom Pilsudskim. Zato smatram, da je Poljska enostransko kršila ta dogovor, in je torej le-ta izgubil svojo veljavo. To sem sporočil poljski vladi. — —
Na Rooseveltovo poslanico
je Hitler odgovarjal v 21 točkah. Dejal je med drugim:
G. Roosevelt pravi, da so trije evropski narodi in' eden v Afriki izgubili svojo samostojnost. Odgovor:Ne vem, -katere tri evropske narode ima g. Roosevelt v mislih. Ce gre za ponovno k Nemčiji priključene pokraji-
Po Hitlerjevem govoru.
V nemških političnih krogih v Ber-i linu izjavljajo, da so najnovejši nem-J ški predlogi na poljski naslov enkrat-; ni in da jih je treba brez odlašanja; sprejeti, če Poljaki nočejo, da jih do-l godki kmalu prehite.
Iz nemških listov: Tretji rajh je odločen miroljubno predreti poljski tur še pred jesenjo. Poljska naj ne; zamudi priložnosti, ki ji jo Nemčija* poslednjič daje v svoji plemenitosti,< da se prijateljsko urede viseča vpra-t sanja med obema državama.
»Popolo di Roma« (Rim): Vprašanje koridorja se mora urediti, prav tako tudi problem Gdanska. Poljska je odklonila Hitlerjeve predloge in j se je s tem postavila v podoben po-i ložaj kakor Češkoslovaška, ki je vsei odklonila.
Pariška javnost je sprejela Hitlerjev govor nenavadno hladnokrvno. Veleznačilno je to, da je francosko delavstvo spričo mednarodne napetosti i-zjemno proslavilo letošnji 1. maj ne s praznovanjem, temveč z delom, Tudi listi so vsi izšli.
Francoski listi izjavljajo, da veje v maju 1939. v Evropi docela drugačen veter kakor v septembru 1938. Poluradni »Temps« piše: Odpoved nem--ško-poljske pogodbe utegne imeti resne posledice. Hitlerjev nastop je raz-; kril v vsej jasnosti poljsko-nemški' problem, in sicer v okoliščinah, ki so zelo vznemirljive. »Jour/ (skrajna desnica) pa pravi: Stališče Poljsko je neoporečno; enostranska odpoved nemško-poljske pogodbe je neupravičena.
Eri lanska vlada je poslala v soboto zvečer v Varšavo noto, v kateri izjavlja, da ima glede Gdanska prav tako kakor glede drugih spornih točk z Berlinom poljska vlada edina odločiti, kaj utegne kršiti ali ne kršili neodvisnost njene države. Obenem britanska vlada vnovič potrjuje svoja poroštva Poljski. V londonskih političnih krogih pravijo, da ima ta nota spričo raznih dogodkov, ki se utegnejo pripetiti ta teden, velik pomen.
Mornariški urednik Reuterjevega urada ugotavlja, da so v Londonu pričakovali Hitlerjevo odpoved pomorske pogodbe, zato jih stvar ni presenetila. Dejansko se ni pa nič spremenilo, ker Nemčija ne more zgraditi toliko vojnih ladij kakor Velika Britanija.
V Londonu menijo, da je Hitlerjev, govor znatno razpršil poljske pomisleke proti ruski pomoči. Pogajanja' med Rusijo, Anglijo in Francijo napredujejo zelo ugodno.
V Varšavi izjavljajo, da se Poljska popolnoma zaveda resnosti položaja, vendar je bolj ko kdaj odločena, da se ne bo dala speljati na usodno pot, po kateri je šla Češkoslovaška. Polj-1 ska javnost odklanja nemške zahteve tudi zato, ker je prepričana, da bil danes še tako skromno popuščanje, pomenilo uvod v nove, mnogo večje zahteve.
»Poljska Zbrojna«, glasilo vojaških' krogov, piše o Gdansku: Kako naj se odrečemo svojim pljučem, svojemiv naravnemu prometnemu pristanišču? Poloniziranje Gdanska je neodvrnlji-vo in vse nemško prizadevanje, da bi germanizirali Gdansk in njegovo oko-' lico, je jalovo. Usodo Gdanska je' določila narava sama.
Zunanji minister Beck bo v petek' 5. t. m. odgovoril v parlamentu na Hitlerjeve zahteve.
Roosevelt je med Hitlerjevim govorom spal. Ko je govor prebral, je izjavil, da je Hitler pustil vrata miru le za en palec odprta.
Vlada Združenih držav ne misli uradno vzeti Hitlerjev govor na znanje, češ da je v diplomaciji navada, da se na diplomatske note odgovori z notami, ne pa s prepisi javnih govorov.
Najnovejša poročila
yl. 2. sir. 5. stolpec!
ne, moram g. Roosevelta opozoriti na njegovo zgodovinsko zmoto. Ti trije narodi niso izgubili svoje neodvisnosti danes, temveč leta 1918. Kar se pa tiče afriškega naroda, ki naj bi bil izgubil svojo svobodo, je po sredi nedvomno pomota. Kajti tu ne gre samo za en narod, temveč si je skoraj vse nekdanje prebivalce te celine podjarmila s krvavo brutalnostjo tuja nadvlada. .
Vsaka izmed držav, ki jih navaja Rooseveltova spomenica, lahko dobi, če to želi in se obrne do Nemčije, izjavo, kakršno predlaga Roosevelt.
t
e dni so v kinu »Slogi« vrteli
znani olimpijski film. Prijetno je bilo gledati toliko mladosti in lepote na platnu, še zabavnejše j m poslušati opazke občinstva. Sedela sem zraven že priletnega zakonskega para, za menoj sta sedeli dve starejši gospodični, pred menoj pa dve mladi, nadobudni dijakinji.
»Vf, to ti je dečko,« je vzkliknila mlajša, ko se je na platnu pokazal zastavni zmagovalec v desetoboju, Američan Morris. »Kakšne mišice in kakšna postava, no tole bi moral videti Jože, ki si tako domišljuje...«
Navdušenje pa ni zajelo samo mladine. Gospa na moji levi, je wzbadljivo menila proti svojemu možu:
•»Vidiš, ti prežive svoj prosti čas na zraku in soncu, ne pa v gostilnah in kavarnah, zato so pa tako ,fejst‘.«
»Beži, beži, ko sem bil jaz v teh letih... Sploh je pa to samo propaganda...«
»Kaj? Ti menda misliš, da so dobri tisti filmi, ko so na koncu vsi mrtvi! Zmerom maram zaradi tebe gledati kriminalne filme, zdaj pa še ti enkrat glej kaj takšnega, kar je meni všeč.«
V ta zakonski prepirček se je pa vselej, kadar se je na platnu pokazal kakšen čeden atlet, kakor refren vpletal maslen glasek ene izmed obeh gospodičen za menoj: »Oh, kakšen lep človek! Oh, kakšen lep človek...«
Pa recite, ali ni Ljubljana sprejela olimpijskega filma s primernimi komentarji?	Krouistka.
Živo kačo je imel v želodcu
Leto dni je imel v želodcu 46 cm dolgo plazilko, ne da bi bil vedel
PolUični leden
Zunanji minister dr. Cincar-Marko-\it- se je v Berlinu sestal z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom, sprejel ga je pa tudi kancler Hitler. Razgovori so se sukali okrog razmerja med obema državama. Pri tej priložnosti je eden izmed najuglednejših nemških časnikarjev napisal, da je močna Jucoslavija tako potrebna Nemčiji, da bi jo bilo treba ustanoviti, če je še ne bi bilo. — Zagrebški razgovori so se v sredo in četrtek nadaljevali in končali. Sklejvno sporočilo bo vlada objavila te dni. Oba, dr. Cvetkovič in dr. Maček, sta izjavila, da sta storila vse, kar je bilo v njunih močeh. — Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je šel na inšpekcijsko potovanje l>o banovini. — Zvezo slovanskega sokolstva so iz Prage preselili v Beograd. Prvi namestnik SKJ Engelbert (Jangi, ki je )>ri tej priložnosti dobil visoko odlikovanje, je odstopil in tako bo izredna seja Saveza izvolila novega namestnika in vodjo Zveze.
Uvedba splošne vojaške dolžnosti
na Angleškem je v parlamentu naletela na odpor samo pri laburistih in nekaterih lihe ralih Tako je zakonski predlog z veliko večino prodrl. Preobrata v britanski vojaški politiki so posebno veseli Francozi. V Nemčiji In Italiji pa vidijo v njem nov dokaz angleške obkoljevahie politike — Avstralija in Južua Afrika sta izjavili, da sta pripravljeni z vsemi močmi jromagati Angliji v morebitni vojni. Po jrotrebi bi se njihove čete borile tudi v Evropi. — Romunski zunanji minister (Jafencu se je po obisku v Londonu odpeljul v Pariz. Na poti domov se bo ustavil tudi v Rimu, naposled pa še v Beogradu, kjer bo z našim zunanjim ministrom razpravljal o beneškem in berlinskem sestanku. — Angleži se trudijo, da bi za Balkansko zvezo pridobili tudi Bolgarijo; sporočili so romunski vladi, naj prouči, ali ne bi mogla Bolgariji dati kakšne koncesije. Prav tako se psi tudi Rusija pogaja z Bolgarijo. Namestnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin se je nepričakovano odpeljal v Sofijo in vse sestal s predsednikom vlade dr. Kjuseivanovom. — Madžarski ministrski predsednik Te!eky in zunanji mi-niste Czaky sta odpotovala v Berlin na uradni obisk. — Kitajci so zavzeli važno mesto Naiičang v pokrajini Ki-angsi, ki so jo Japonci zasmili pretekli mesec. To je največji kitajski usjieh v sedanji ofenzivi. Boji okrog Kantona se še nadaljujejo. — Italijanska vlada je odobrila nove velike kredite za oboroževanje in vpoklicala nove letnike pod orožje. — Nemški puslauik v Carigradu je postal bivši poslanik na Dunaju von Papen, stari znanec Turčije.
V Londonu se neprestano vrše važna posvetovanja. Vlada natanko
Caribrod, maja.
To se ni zgodilo v Ameriki, niti v kakšni drugi deželi na svetu, jjae pa pri nas, v vasi lskrovcih pri Cari-brodu blizu Niša. Bolnik z živo kačo v želodcu je bil šestdesetletni kmet Nika Stankovič. Ne smete pa mislili, da je ta vest časopisna jiotegavščina, pač pa gola resnica, ki jo je na lastne oči videlo več ljudi in tudi poveljnik earibrodske orožniške etanice.
Pred letom dni je Nika začuti! v želodcu čudne bolečine, ko da bi se nekaj premikalo v njem. Sprva je menil, da se je morda prehladil ali da je kaj takšnega pojedel. Nekaj dni se je postil, a bolečine so postajale vse hujše in hujše. Nika se ni mogel iznebiti občutka, da ima v želodcu nekaj živega, kar ee zvija po njem, ga žre in 11111 povzroča hude bolečine. Domači in sosedje so se 11111 pa smejali, zato Nika sploh ni hotel k zdravniku, sicer jia to tamkaj tudi ni v navadi.
Nika se je pričel zdraviti z domačimi zdravili. Pil je razne odvajalne čaje, razne rože, preslično vodo, si grel želodec s toplimi obkladki in celo pustil, da ga je zdravila vaška pada-1 rica. Vse zaman. Bolečine so postajale |
še hujše, tako hude, da jih je bilo težko prenašati, čeprav je bil Nika močan in pri svojih letih še korenjak.
Edino nekaj je malo pomagalo: tobak in vino. Kakor hitro je Nika spil kozarček vina ali žganja in pokadil nekaj cigaret, se je bolečina v želodcu pomirila, nič več ni plesalo in zavijalo po njeni. Tako je Nika vsak dan vsaj za nekaj ur uspaval neznanega želodčnega vsiljivca, tako se je pa tudi nehote navadil kaditi in piti. V tem letu je — sam tako pravi — pokadil in popil malone več kakor v vseh prejšnjih letih.
Zadnji čas pa tudi to radikalno zdravilo ni več pomagalo. V želodcu je kljuvalo, zavijalo in razganjalo, da ubogemu kmetu ni bilo več živeti. Neki eosed mu je nasvetoval, naj se posti in tako pokonča žival, ki jo morebiti res ima v želodcu. Nika ga je ubogal. Dva dolga tedna se je postil, a zdravje se mu je še poslabšalo. Bolečine so postale tako neznosne, da je moral leči. Mislil je že, da se mu bliža smrtna ura.
Tudi domači in sosedje so bili mnenja, da Niki ni več rešitve. Prihajali so k njemu na dom in se poslavljali od njega, kakor da bo res kmalu umrl. Bil je suh, bled, izgaran. Te dni, ko
so že vsi mislili, da 11111 bije zadnja lira, si je pa na lepem zaželel mleka, ko je bil še zdrav, ga je tako rad pil. Prinesli so 11111 litersko skodelo. Izpil ga je na dušek. Kmalu je začutil, kako se mu je jiričelo vzdigovati, kakor da bi hotel bruhati, kakor da bi tisto živo, kar ga je tako dolgo mučilo, hotelo skozi usta ven. Pričel je bruhati. Kilo jropiše njegovo presenečenje in grozo vseli domačih, ko se je pri ustih pokazala kačja glava. Nika jo je odgriznil, potlej pa jrotegnil iz želodca še trup, 4(j cm dolgo kačo do rejra.
Bolečine so jioneliale, ko da bi odrezal. Nika ni vedel, ali bi 6e veselil, ali čudil. Kaj takšnega še niso ne slišali ne videli. Pričeli so ugibati, kako je plazilka zašla v njegov želodec. Bržkone jo je še majhno popil z vodo, ko ee je pred letom dni kopal v bližnjem potoku, ali mu je pa zlezla skozi usta v želodec, ko je z odprtimi ustmi spal na bregu. Prva razlaga je pa verjetnejša. Kača je bila prava vodna kača, sicer ne strupena, a kot g06t v želodcu vsekako neprijetna...
Zdaj je Nika že skoraj zdrav. V njegovo hišo zdaj v trumah romajo radovedneži gledat kačo, ki je zrasla iif živela v človeškem želodcu.
OKVIRJI
SLIKE. F0T06RKFIJE. GOBELINE
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova ul. 4
proučuje nekatere točke Hitlerjevega govora in položaj, ki je nastal po Hitlerjevem govoru in po odgovoru Rusije na angleške predloge. Zasedal je tudi vojni svet pod jn-edsedstvom vojnega ministra Hoaca Belisha. — Madžari so zahtevali v Rimu in v Berlinu, da se jim izroči protektorat nad Slovaško. — Nemška vlada je japonski vladi predložila prilog, naj bi se protikomunistična zveza spremenila v vojaško zvezo. Japonci so odklonili. — Na Poljskem odklanjajo vse nemške zahteve in ne mislijo nikakor popustiti. So namreč mnenja, da bi vsakršno jKiipuščanje zahteve še povečalo.
Batov »Dom službe« dograjen
Na oglu Selenburgove in Aleksandrove ceste v Ljubljani preseneti sprehajalca sedemnadstropni, že dograjeni Batov »Dom«. 214 dni so delali delavci to stavbo, ki bo krasila središče Ljubljane. Dan za dnem je bilo zaposlenih pri gradnji 80 do 90 zidarjev, da je zrasla v tako kratkem času lepa palača. Za svoje vestno in marljivo delo so bili delavci ob koncu tudi poplačani. Dobili so dvojno plačo in po par novih čevljev.
Gradnjo nove stavbe je nadziral direktor g. Kavec. Veliko hvaležnost za lepo dograjen Batov »Dom« je podjetje dolžno tudi inženirju Dedku in njegovim delavcem. Za novo stavbo so porabili 8,300.000 kil cementa, 20.000 kil železa in 3450 ton gramoza. Poslopje ima sedem nadstropij. V suterenu bodo uredili javno kopališče za 60 ljudi, skladišča in prostore za centralno kurjavo. V pritličju bo nekaj ploskve zazidane, ostali prostor pa bodo porabili za Batovo trgovino, čevljarsko delavnico, lekarno, slaščičarno, trafiko in kino za 500 ljudi. V prvih štirih nadstropjih so pisarniški lokali, v petem in šestem nadstropju stanovanja za uslužbence, v sedmem bo pa kavarna s teraso. Projekt za stavbo je naredil arh. inž. Lušičič, stavbeni statik je bil inž. Jeričevič, gradbeno delo je pa izvedlo podjetje inž. Josip Dedek. Za delo je bilo predvidenih 250 dni, pod-
jetje inž. J. Dedek ga je jia izvršilo prav z rekordno hitrostjo v — 214 dneh. Pri tem pa delavci niso napravili stavbe nič manj natančno in solidno. Dosežena kockina trdota je znašala 358 kil na kvadratni centimeter, čeprav je bilo predpisanih na kvadratni centimeter le 300 kil. Dograditev stavbe »Dom službe« so delavci in odlični gostje proslavili z likofom na prijazni terasi dograjenega »Doma«.
Za častnega doktorja vseučilišča v Grenoblu so imenovali beograjskega vseučiliškega profesorja Sinišo Stankoviča. Prof. Stankovič je že večkrat predaval na raznih francoskih vseučiliščih in zlasti zbujal pozornost s svojimi razpravami o Ohridskem jezeru. Diplomo častnega doktorata mu bodo izročili ob 600letnici vseučilišča v Grenoblu.
Eksplodiral je velik kotel za ogrevanje vode v električni delavnici na beograjski železniški postaji. Eksplozija je porušila zidovje okrog kotla. Pri nesreči je bil težje ranjen delavec Miloš Božovič. Kako je eksplozija nastala, še ne vedo.
Banka Banich
11. Rue A liber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račufie: Belgija:	ŠL	3064-64.	Bruxelles;
Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Brezplačna prenočišča za revne obiskovalce Beograda bo uredila beograjska občina v enem izmed svojih novih poslopij. Za prvo silo bo v prenočišču prostora za 100 oseb.
Drevo je pokopalo pod seboj 651et-nega gozdieega delavca Lovrenca Lip-nika iz Spodnje Kaplje pri Mariboru. Veje so Lipniku zlomile desno nogo in so ga morali odpeljati v bolnišnico.
Zidanico so izjiraznili neznani tatovi inženirju L. Viplerju v Jeruzalemskih goricah pri Mariboru. Odnesli so mu pijačo in razne druge dobrote, pa tudi obleka jim je prišla prav. Inž. Vipler trpi precej veliko škodo.
Na poti domov je umrla 811etna vdova Marija Baznikova iz Gornje Piro-šice. Starko so bolele noge in je. šla iskat zdravniške pomoči- v bolnišnico v Krško. Tu je pa zaradi prenapolnjenosti niso sprejeli. Vrnila se je domov in med potjo od izčrpanosti umrla.
I 266 cestnih križišč s železnico je v savski banovini. Cestno društvo zdaj zahteva, da se ta križišča zavarujejo z modernimi varnostnimi signali ah pa s podvozi in nadvozi:
IM kvintalov sardel so ujeli v preteklih nočeh ribiči iz Veleluke pri Splitu. Od tega so jih prodaK 90 kvintalov tovarni v Komiži po 2 dinarja, ostalo pa neki italijanski tovarni po 2'50 dinarja. Veliko sardel so ujeli prav tako tudi ribiči okrog Šibenika.
Na zračni progi Sarajevo—Zagreb bodo začela voziti letala s 15. majem. Ta nova zračna zveza je važna zato, ker veže z Zagrebom glavno mesto Bosne in Hercegovine.
V škaf vrele vode je padel dveletni sinček kmeta Pavla šegovca iz Djele-kovea pri Koprivnici. Otrok se je tako hudo opekel, da je kmalu izdihnil.
Zverinski cigani so prav nečloveško mučili Borivoja Jovanoviča, trgovca s konji, in njegovo ženo. Napadli so ju na cesti med Staro Kanižo in Sento v Vojvodini. Oba zakonca so našli kmetje nezavestna in vsa v krvi. Zločincem so oblasti že na sledu.
Gospodarja je okradel 171etni vajenec Kazimir Kesler iz Zagreba. Mesarju Kazimirju Martiniču je namreč odnesel 10.800 dinarjev in pobegnil. Policija ga išče s tiralico.
Najaovejft poročila iz zunanje politike
Gafencu bo sklical, ko se vrne čez
Beograd domov, konferenco Balkanske zveze. Na konferenci bo govora 1. 0 splošnem evropskem položaju, 2. o položaju na Balkanu po zasedbi Albanije, 3. o naraščanju balkanskega revizionizma in 4. o rusko-turškem predlogu za sklenitev črnomorske zveze. — Baje bo piomočnik ruskega zunanjega komisarja Potemkin, eden izmed najsposobnejših ruskih diplomatov, obiskal po odhodu iz Ankare tudi druge balkanske prestolnice.
Poljska misli baje zahtevati od Nemčije priznanje poljskega protektorata nad Gdanskom. To bi bila po poročilih iz Londona glavna misel jretko-vega Beckovega odgovora na Hitlerjeve zahteve.
Slovaška naj bi prišla pod madžarski protektorat, če bi Madžari podprli nemško politiko proti Poljski-Baje sta zato šla Teleky in Csaky v Berlin. Carinska unija med Pešto ih Bratislavo je po poročilih listov že sklenjena.
Italija skuša posredovati med Nemčijo in Poljsko.
Japonci so odklonili nemški pred-^ log o sklenitvi vojaške zveze Rim-Bcrlin-Tokio, češ da ne bi imeli od nje nobenih koristi.
Vojaška zveza med Anglijo, Francijo in Rusijo je baje tik pred podpisom.
Med Rimom in Parizom se baje vrše zaupna pogajanja za ureditev vseh visečih vprašanj med obema državama.
Poljska ima jro podatkih 1. januarja t. 1. 35,1 milijona prebivalcev.
Našli so morilca, ki je umoril 16. novembra lanskega leta staro Nežo Lu-bejevo z Janškega vrha pri Ptujski gori. Tik pred razpravo proti obtoženemu 321etnemu posestniku Janezu Letonji so razkrinkali kot morilca 20-letnega Janeza Nerata. Ta je umoril Lubejevo za 1000 dinarjev in novo obleko na prigovarjanje Letonje. Morilca so takoj zaprli.
40 let je minilo 26. aprila, odkar je umrl v ljubljanski cukrarni pesnik Dragotin Kette, star 23 let. Bil je velik umetnik, kajti že s 23 leti je zložil pesmi, ki so mu prinesle ime »dru-■■ gega Prešerna«. Z njegovo zgodnjo smrtjo je zadela slovenski narod velika kulturna izguba.
Za pogozdovanje Bosne je odobrilo ministrstvo za gozdove in rudnike banski upravi v Sarajevu 350.000 dinarjev. Sadike bodo nasadili okrog Sarajeva in po planini šargan v srbskem delu drinske banovine. Pogozditev planine šargan bo preprečila pogoste železniške nesreče, ker bo ovirala krušenje skal in kamenja.
Okrog 1500 tovarniških delavcev stavka v Slavonskem Brodu. Med stavko se preživljajo z darovi, ki jih naberejo po mestu, športni klubi bodo priredili razne tekme in bodo s čistim dobičkom pomagali stavkujočim. Stavka bo kmalu končana, ker se bodo stavkujoči in zastopniki tovarne kmalu pogodili.
Naš cement bodo zaceli izvažati v
Venezuelo v Južno Ameriko. S tem bo dobila naša cementna industrija novo tržišče in se bo njen položaj nekoliko izboljšal, kajti število tržišč preteklih let je padlo od 53 držav na 30.
V Dravo je skočila 751etna Franica šafarjeva iz Velikega Potoka pri Koprivnici. Starka je bila živčno bolna in je samomor izvršila v živčni razdraženosti.
Listek ..Družinskega tednika"
Koristi opoldanskega spanja
Napisal Ray Giles
Ameriški psiholog K. E. Syshoare, ki je znanosti mnogo koristil, pravi, da je bil za časa študija v Yalu podnevi pogosto zaspan. Zavodovega zdravnika je prosil za svet, kaj naj napravi proti tej slabosti.
»Kristjan opoldne nekoliko zadremlje,« mu je odgovoril zdravnik.
Četrt ure dnevnega spanja
Syshoare se je torej počasi navadil, da je vsak dan opoldne za četrt ure zadremal. In res: nič več ni bil zaspan; njegova energija se je povečala in njegova sposobnost za delo je bila vse večja. Na podlagi te izkušnje in po pazljivem proučevanju spanja, profesor Syshoare priporoča tole:
»Skrajšajte jutranje spanje in ga nadoknadite s četrt ure spanja čez dan. četrt ure spanja po napornem dnevnem delu po jedi bo vašo sposobnost za delo petkrat povečalo bolj kakor jutranje spanje.«
Učinek na organizem
V letih, ko je krvni pritisk stalno precej visok, ko arterije niso več tak-
šne, kakor bi morale biti in ko so
utrujenost, preobčutljivost in živčnost pogosti pojavi, ima to kratko dnevno spanje veliko prednosti. Te prednosti so tako važne, da ne moremo preko njih. V prvi vrsti se med sjjanjem zmanjša krvni pritisk, zmanjša se napor arterij, delovanje srca in krvnega obtoka. V krvnem obtoku nastanejo važne spremembe, ki so za telo na moč koristne. 2e samo to, da ležemo, olajša delovanje mozga in nekih mišic, ki uravnavajo lego našega telesa. Vodoravna lega je na moč ekonomična, celo v primeri z udobnim sedenjem na naslanjaču.
Napoleon in Edison
če se pridružite tisti množici žensk in moških, ki sleheren dan napravijo kratek izlet v delavnico za popravljanje matere prirode, boste videli, kako odlično družbo imate. Od slavnih ljudi, ki so čez dan radi nekoliko zadremali, naj navedem Goetheja, Wagner-ja, Teodorja Roosevelta poleg mnogih uglednih osebnosti iz vseh poklicev, umetnosti, obrti in industrije. V potrdilo svoje precej neverjetne trditve, da utegne tiste četrt ure dnevnega spanja nadomestiti nekaj ur nočnega spanja, bi profesor Syshoare lahko navedel dva človeka; poleg drugega sta se proslavila tudi zaradi svojega nerednega in nezadostnega spanja, to sta bila Napoleon in Edison. Ta dva znamenita človeka, sta baje spala samo štiri ure na dan. Pogosto pa gredo ljudje mimo dejstva, da sta v nado-
mestilo redno spala podnevi. Napoleon je pogosto spal kar v kočiji. O Edisonu pa prijjovedujejo njegovi prijatelji, da je zaspal sredi dneva, ne glede na to, kje je bil: legel je na stol v laboratoriju ali pa kar na tla, in po kratkem spanju je nadaljeval s svojimi raziskovanji. Brez tega kratkega, naknadnega odmora, težko da bi Napoleon in Edison zdržala toliko let ob štirih urah spanja na dan.
Franklin
Benjamin Fraraklin je navadno vstajal pred mlekarji, delal je, pisal in študiral nekaj ur, potlej je pa ponovno legel za eno ali dve uri. Ti »dodatki« nočnemu spanju so ga, kakor je sam trdil, izredno posvežili, bolj kakor nočno spanje. Dokaz, da človek lahko živi tudi ob kratkih razdobjih spamja, imamo pri patriarhu koptske cerkve v Aleksandriji. Obredi njegove cerkve terjajo, da opravlja službo božjo podnevi in ponoči, vsake četrt ure.
Nedvomno je, da je različnim ljudem potrebna različna količina spanja. »Somnološkega« zakona, to je zakona, ki bi veljal za vse ljudi, kajpak ničim bolj bomo pa brskali po učinkih spanja v posameznih primerih ljudi, ki so v življenju kaj dosegli, tem preje se bomo prepričali, da je kratko dnevno spanje zelo koristna stvar.
Umetniki
Inna Clairova, slavna ameriška gledališka igralka, prav tako kakor večina slavnih ljudi, na moč vada spi
podnevi. Vsako noč žrtvuje osem ur za spanje, poleg tega pa tiste večere, ko nastopa, še podnevi nekoliko zadremlje. To pa seveda še ne pomeni, da ji je samo ta spanec pripomogel do njenega vodilnega mesta v ameriški gledališki umetnosti.
Graham Mac Nany, ki poje v radio in v filmih, vsak večer okrog pol desete ure nekoliko zaspi preden poje. George Raft, filmski igralec, priznava, da se po svojem delu v studiu vrne strahovito utrujen domov, tako utrujen, da mora za nekaj časa k jx>čitku.
Vstane i>a tako osvežen, da se lahko vse do zore nemoteno zabava. Benito Mussolini spi redno vsak dan po kosilu. Shansy Deapyew je vselej najprej nekoliko zaspal preden se je lotil zlaganja svojih zdravic, ki se je z njimi tako proslavil. Za svojo izredno energijo, ki ga je spremljala do visoke starosti, se ima zahvaliti, kakor ;,e sam dejal, samo navadi, da je večkrat na lian za nekaj minut zadremal.
Poslovni ljudje
Mrr.ogi vodilni podjetniki in iudu* strijci imajo navado, da za nekaj časa zasjje na divanu v svoji pisarni-Danes vse jjogosteje naletimo na podjetja, kjer imajo nameščenci na razpolago sobe, da se opoldne lahko odpočijejo. Večini žensk, ki imajo dopoldne delo v gospodinjstvu, kratek počitek jjo kosilu odlično prija. Po njem se ves dan dobro počutijo. Nekatere gospodinje celo trdijo, da se še bolj os veže, ako se slečejo in ležejo v poste-
Italijanski trimotorui bombnik je pristal blizu dalmatinske vasi Ciste. Iz njega je stopilo šest italijanskih oUcirjev. Povedali so, da se vračajo iz Tirane v Milan. V megli so izgubili orientacijo in so se morali spustiti na naša tla. Bombnik je že odletel v Italijo.
500 javnih knjižnic imajo v Vojvodini. Knjižnice štejejo 155.000 knjig in okrog 45.000 članov. Vas Turija s 4000 Prebivalci ima sama knjižnico, ki ima več ko 2000 knjig. Izmed tujih pisateljev ljudje najraje berejo Jacka Londona in Maksima Gorkija, izmed domačih pa Cankarja in Glišiča.
Trije bratranci so se rodili v enem Poldnevu trem bratom Kasimu, Aliji ih Avdiji Avdiču iz okolice Trebinja. Nenavaden dogodek je proslavila vsa vas.
Ciganskega kneza so si izvolili cigani v Stari Kaniži. Pri volitvi odloča tudi policija; skrbi namreč, da je ciganski knez poštenjak od nog do glave. Letos so imele volilno pravico tudi ciganke. Izbrale so si čisto drugega kandidata kakor cigani. Vendar so propadle. Cigani so izvolili za kineza konjskega trgovca Obrada Jovanoviča.
4000 gadov je ujel v 15 letih mariborski kačjelovec Josip Zieringer. Kače je lovil in pripravljal za šolske znanstvene in zdravstvene svrhe.
Kobila je ubila 181etnega hlapca Vida Lanca iz Sv. Vida pri Vuzenici.
jo je krmil, ga je s tako silo brc-niia v trebuh, da mu je pretrgala črevesje na dveh mestih in je bila zaman vsaka zdravniška pomoč.
S sekiro je pobila svojega brata Ferdinanda Pretola iz Slemena pri Selnici ob Dravi. Med prepirom je sestra v razdraženosti tako močno zamahnila s sekiro po njegovi glavi, da se je ves Krvav zgrudil na tla. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Zdravstveni dom je dobila Ptujska B°ra, kajti neznosne zdravstvene razbere so terjale tudi zdravstveno ustanovo. Okrog Ptuja uniči mnogo živ-'jenj jetika in vsako leto umre več °trok. Zdravstveni dom posluje v poslopju posojilnice na Ptujski gori, do-*ler ne bodo postavili n-ovega lastnega doma.
šestnajst milijonov dinarjev je podedovala po svoji botri iz Amerike revna mlinarjeva žena Marija Bosan-eeva iz Miškolca pri Drveti v Bosni. B°tra ji je pred kratkim umrla v Ameriki in ker ni imela nobenih bližnjih sorodnikov, je vse premoženje zapustila njej.
Krogla ie prebila steno in ubila ženo
sluge Levkoviča iz Skoplja. Vojaški stražar je streljal na nekega pešca, ki se na poziv ni hotel ustaviti. Ker ga hi zadel, je krogla prebila steno Lev-kovleeve lesene hišice in ubila nič hudega ne slutečo žer.o.
Zaradi dekleta sta se dvobojevala kmečka fanta Ljubiša Kurepovič in Radoslav Kamatina iz Gračca pri Vr-hjački Banji. Na dvoboj ju je pozvalo dekle, da bi se odločilo za močnejšega. Slabši Kamatina je pa potegnil samokres in tekmeca ustrelil. Dekle je tako ostalo samo; en ljubimec je mrtev, drugi pa sedi v zaporu in čaka kazni.
300 kil težko blagajno so odnesli vlomilci iz urada pančevske bolnišnice. Blagajno so našli drugi dan prazno v bližini nekega vinograda. Tatovi so pobrali iz blagajne ves denar — 35.000 dinarjev.
Na 30 let ječe je obsodilo okrožno sodišče v Mitroviči brata Riesa iz Be-žanije, ker sta zaklala svojega sovaščana Jovana Macuro. Friderik Riesa, ki je zasnoval umor, je dobil 20 let ječe, Filip pa 10. Vrhu tega morata Plačati Macurovi vdovi 22.610 dinarjev.
S skednja je pahnil svojo gospodinjo po gospodarjevem naročilu za 200 dinarjev Alojz šibanc, hlapec pri Kotnikovih v Kozjaku pri Mislinjah. Kotnikova žeca se je pri padcu ubila.
Zločin se je odigral že pred dvema letoma, pa so ga šele zdaj razjasnili.
2aga je odrezala prste Strehovcu Jožefu, mizarskemu vajencu iz Komende, ko je rezal deske. Dva prsta na levi roki mu je popolnoma odrezalo, enega razmesarilo, palec mu je pa stroj prerezal čez pol.
Bat’ovo palačo v Ljubljani so zgradili delavci v 214 dneh. Vsak dan je bilo zaposlenih 80 do 90 delavcev. V pritličju zgradbe je prostor za Bat’o-vo trgovino, čevljarsko delavnico, lekarno, slaščičarno, trafiko in kino za 500 oseb. V prvih štirih nadstropjih so pisarniški lokali, v naslednjih dveh stanovanja za uslužbence, v sedmem je pa kavarna s teraso. V palači bo urejeno tudi javno kopališče za 60 ljudi.
Avto je trčil v kolesarko Marjeto Neratovo iz Selnice ob Muri. Na pesniškem mostu v Pesnici jo je podrl osebni avtomobil trgovskega potnika Ivana Kastnerja iz Zagreba. Neratova je dobila hude rane, kolo se je pa čisto zvilo.
Prvo etnološko društvo v Jugoslaviji so ustanovili etnologi v Skoplju. Naloga društva je proučavanje narodnega življenja in običajev. Izdajalo bo svoj časopis in razne poučne spise. Za, predsednika društva so izbrali vseuči-; liškega profesorja dr. Milenka Filipo-J viča.	!
Po desetih letih je spregledal posest-; nik Andrija Vlatkovič iz Opuzena pri J Metkoviču. Pred desetimi leti je osle-; pel, a odtlej si je zmerom izpiral oči J s kuhanimi kamilicami. Kamiličine ko-J peli so mu spet vrnile vid.
Najstarej-ši jugoslovanski golman je! 561etni Alija iz Visokega pri Sarajevu.! Kljub svoji starosti spremlja svoj klub! na vseh njegovih turnejah in braini! gol. Namesto nogometne obleke nosi! bele hlače in srajco, obut je pa v bo-! sanske opanke.	;
Okrog 110.000 domačih in tujih tu-; ristov je obiskalo Južno Srbijo lansko; poletje. Denarja so potrošili okrog 116; tisoč dinarjev. Turistična zveza v; Skoplju bo letos izdala za turiste pro-; spekte o Kumanovu, Ohridu, Galič-; niku in o Vranjsfci in Sijerijski banji.;
Novo semenišče grade v Ljubljani; na zemljišču starega pokopališča pri; Sv. Krištofu. Stroški zanj bodo zna-: šali več ko 30 milijonov dinarjev. !
Velika skala je padla na 311ebrega! delavca Franca Omejca iz Mednega.! Delal je v kamnolomu Strmole pri Li-' tiji in se ni mogel o pravem času! umakniti. Skala je Omejcu pretresla! možgane in mu nalomila kosti. Odpe-! ljali so ga v ljubljansko bolnišnico. !
S skednja je padla 771etna gospa Marija Zoretova, gostilničarka in posestnica iz šmartna pri Litiji. Pri padcu se je močno potolkla po vsem telesu in si zlomila desno roko in nogo.
Prostovoljno je šel v smrt veliki znanstvenik prof. tJmbret Girometta iz Splita. Našli so ga mrtvega ra drugem vrhu splitskega Marjana. V smrt ga je pognala huda neozdravljiva bolezen.
Svojo ljubico je ustrelil pek Gjuro Capek iz Podsuseda pri Zagrebu. Bil je oženjen in je imel štiri otroke. Kljub temu je pa živel s 351etno vdovo Ljubico Juričevo. Ker nista mogla ostati skupaj celo življenje, se je Capek napil in jo ustrelil. Njegov samomor je preprečil njegov brat.
Pri belem dnevu je napadel neznan razbojnik špilekove v Kotarjih pri Sa-moboru. Z lovsko puško je prisilil domače, da so se umaknili. Vzel je 1200 dinarjev in pobegnil.
Brzotovorni vlak se je iztiril na progi Beograd—Kraljevo—Skoplje. Na progo se je zvalila velika skala. Zaradi močnega sunka se je vnela nafta v vagonski cisterni in goreti so začeli kar trije vagoni, človeških žrtev na srečo ni bilo; hudo sta se pa opekla vlakovodja in sprevodnik.
Ijo kakor ponoči. A tudi moški, ki ima Priložnost leči na naslanjač na terasi zraven svoje pisarne, kjer nainj sije sonce, trdi, da svetloba in svež zrak Povečata blagodejni vpliv popoldanskega spanja.
Najprikladnejši čas so opoldanske ure
Ali je bolje spati pred kosilom ali po njem? Odgovorni činitelji se v tem ne skladajo. Toda, če zaspite po kosilu, 3e dobro, da se preveč r.e najeste in ne pretežkih jedi. Zdi se, da je najbolj pametno spati opoldne, ker se tako dan razdeli na dva dela. Kljub temu pa vidimo, da različni ljudje različno izbirajo čas počitka. Dobro je *nalo zadremati tudi po težkem delu, 'laj bo že telesnem ali duševnem, pač takrat, kadar smo utrujeni. »Spanje 3e,« pravi slavni francoski somnolog Claprede, »poskus prirode, ki bi nas rada z utrujenostjo prisilila, da ne bi Grabili vseh svojih moči — torej, da ®e utrudimo poprej, preden smo popol-noma izčrpani.«
To hkrati dokazuje, zakaj je treba ^ečer leči poprej, preden smo tako Utrujeni, da ne bi mogli niti zaspati Ve6 ali da bi spali nemirno. Tudi po tem spoznamo, da dnevno spanje po-voljno vpliva na nočno spanje, ker Preprečuje nakopičenje napetosti, ki onemogoča ali pa otežkoča popolno sproščenost v nočnem spanju.
Kratko spanje pred napornim delom ima prav tako mnogo pristašev. Dea-Pyew je trdil, da s tem spanjem nadomešča nezadostno nočno spanje. To
je imenoval »reguliranje spanja« v svojo korist. Istega mišljenja je tudi Mac Neamy.
Nasvet za žene
Koristen nasvet za žene, katerih možje ne marajo z njimi na zabavo, češ da so preveč utrujeni in nimajo volje, da bi šli ven: če bi jaz bil žena in bi moral reševati takšen zakonski problem, bi prisilil svojega moža, da takoj, ko pride domov, nekoliko leže. Vstal bi svež in spočit.
Kratko spanje je dragoceno in ekonomično
Kako dragoceno je takšno spanje, nam najbolje dokazuje važno dejstvo, da najglobokeje ne zaspimo takoj, ko ležemo. Večina ljudi se najbolje, spočije, če spi tri ure. Ostalih pet ur prebijejo v lahkem snu, ki za počitek nima skoraj nobene vrednosti. Zato zasluži vso pozornost mišljenje nekaterih znanstvenikov, da se bolje na-spimo, ako spimo dvakrat po tri ure, kakor pa osem ur hkrati.
Znano je, da je najbolj zdravo spanje otrok opoldne. Verjetno je, da bodo moški in ženske, ki se bodo odslej navadili kratkega počitka čez dan, spoznali, da jim prav ta kratki spanec relativno da največ svežosti. To spanje je pa razen tega tudi ekonomično, ker je zanj potrebnih le nekaj minut. Po mišljenju strokovnjakov je to spoznanje še važnejše za ženske kakor za moške, ker so ženske bolj občutljive od moških.
Svoj muzej ie uredila najstarejša mornarska organizacija na svetu, Bo-keljska mornarica v Boki Kotorski. Stari zgodovinski predmeti so razstavljeni v zgodovinski kotorski palači Gr-gurina. Muzej hrani tudi dragoceno starinsko puško iz 1. 1826., ki jo je dobil za zmago nad morskimi roparji kapitan Marko Tomanovič. Tujci radi obiskujejo mornarski muzej.
Celjsko okrožno sodišče je oprostilo na dosmrtno ječo obsojenega 291etnega posestniškega sina Martina Brezovnika iz Šmartnega ob Dreti. V ječi je sedel že 4 leta zaradi umora Helene Re-pičeve, ki je z njo imel ljubavno razmerje. Zdaj so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Naša nova torpedovka »Beograd« je priplula iz francoskega pristanišča Nantesa v Split. Zgradili so jo v francoski ladjedelnici Ateliers et Chantiers de la Loire v Nantesu. Torpedovka ima 40.000 konjskih eil in vozi 38 vozlov na uro (morski vozel je 1852 m). Oborožena je s štirimi topovi, z dvema protiletalskima topovoma, več strojnimi puškami, še-»timi torpedi, minami in bombami
Če veciamvU ali m
V Gostivarju v južni Srbiji živi kmet Džemo Ciganin, ki se že dvajset let oblači v ženske obleke. Čevlje nosi z visokimi petami, usta si maže z rclečo barvo, pričesko ima pa tudi žensko.
Mladi Ličan Petar Brakus se že dve leti preživlja tako, da potuje iz mesta v mesto, iz kraja v kraj, od ene šole do druge in otrokom pripoveduje o življenju gadov in nestrupenih kač. S seboj nosi majhen kovčeg, v njem pa okrog petnajst vrst različnih kač. Pri svojih razlagah prijema kače z golimi rokami in jih pušča, da mu lezejo po telesu in glavi. Doslej ga še nobena ni pičila.
*
V Kosovski Mitroviči sta te dni dva muslimana sklenila kaj čudno kupčijo. Suljo Belijevič, ki je bil že nekaj let dolžan Selimu Muratu dva tisočaka, je namesto denarja odstopil svojemu upniku svojo ženo. Zdaj so njuni računi poravnani.
*
Vlada na Novi Zelandiji je te dni prepovedala uvoz žab, ki veljajo za posebno slaščico. Vlada namreč ne mara, da bi njeni državljani jedli žabe.
Dve rebri si je zlomil pred kratkim neki mladi Američan, ko je svojo zaročenko preveč strastno objemal. Če verjamete ali ne, zdravniki so ugotovili, da ima ta mladenič sicer prav močne kosti, a kljub temu ne priporočajo preveč vročih ljubezenskih, izlivov.
proti podmornicam. Prostora ima za 1210 Ion. Ladjo so gradili dve leti.
Zgorela je električna centrala v Brzdami. Gasilci goreče stavbe niso mogli rešiti, požar so le lokalizirali. Ogenj je nastal najbrže zaradi kratkega stika. Škodo cenijo na dva milijona dinarjev. Centrala je bila last vrbaske sladkorne tovarne.
Breskove nasade so uničili kmetje s premočnim škropivom v okolici Sumartina—Podstrane pri Splitu. Z nekim hudim sredstvom so hoteli odpraviti ščitno uš, ki je začela uničevati drevje. Ker je bilo pa sredstvo mnogo premočno, se je veliko dreves posušilo.
Petrolej iščejo v okolici Tuzle. Strokovnjaki so namreč mnenja, da nastane petrolej povsod tam, kjer se stikata kamena sol in premog. Postavili so že vrtalne »tolpe, ki z njimi lahko vrtajo do 2000 m globoko. Doslej petroleja še niso našli.
Vso zimo sta pustila brez hrane in vode Baletnega starca Suljo iz Jezera pri Zenici njegova brezsrčna bratranca. Nekaj časa »ta skrbela zanj, na jesen sta se ga pa naveličala. Zaprla
Hc sama g&spa, tudi gospod
potrebuje za pomlad novo obleko in površnik. S kam-garnom in finim suknom Vas postreže popolnoma po Vašem okusu znana manufakturna veletrgovina
JI. Itlildauc - „pu SUa$u"
Lingarjeva ulica • Pred Škofijo
Trgovina, kjer kupuj« z zaupanjem.
sta ga v temno loj>o in se celo zimo nista zmenila zanj. Orožniki so za stvar zvedeli in so oba brezsrčneža izročili sodišču.
Na grobu svoje ljubice sta se stepla Mitar Jovanovič in Dragoljub Popovič iz vasi Kamendol pri Smederevu. Oba sta prinesla na grob rože in sta hotela drug drugemu vreči cvetlice vstran. Zato sta se tako oklala z noži, da eo ju morali odpeljati v bolnišnico.
Samomorilca je našel v svečinskem gozdu pri Mariboru pastirček posestnika Ferlinca iz Svečine. Ko je iskal l>obeglo kravo, je zagledal pod drevesom sedečega mrtvega moškega. Zdravnik je ugotovil, da si je neznanec z nožem prerezal vrat in pod drevesom umrl. Star je okrog 50 let in njegove istovetnosti še niso ugotovili.
Med prepirom je ustrelil posestnik Maks Ivic iz Zaloga pri Humu ob Sotli 32letnega dninarja Ignaca Jesiha iz Poredja pri Humu. Jesih se je takoj zgrudil na tla. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa umrl. Iviča so izročili sodišču.
.S kozolca je padci med spanjem . 521etni brezposelni pek Avgust Žerjav Is Teharja pri Celju. Pri padcu mu je i počila lobanja in je kmalu po prevozu Iv bolnišnico umrl.
351etnico svojega obstoja slavi ta mesec največja in najmočnejša socialna in prosvetna organizacija naših rojakov v Ameriki. Od 1. 1904. ee je vpisalo vanjo 54.420 članov. Ta slovenska narodna podporna edinica skrbi za delavce in jim pomaga. Njene težnje in nazore širi dnevnik »Prosveta«.
Zanimiv muzej je uredil v svoji hiši Kasin aga Viden iz Trebinja v Hercegovini. Staro begovsko hišo je preuredil v staro muslimansko hišo. V ' tem svojem zasebnem muzeju je razstavil tudi mnogo 6tarih dragocenih I predmetov. Tujci kaj radi ogledujejo | njegov muzej, ki je važna pridobitev ;tujskega prometa v Bosni in Hercegovini.
Osebne vesdi
Poročili so sc:	V Veržeju: g.
! Viljem Hedžet in Emika Panič,eva. V ■ L j u b 1 j a n i : g. Franjo Rovan, pol. uradnik in posestnik, in gdč. Mihaela ’ Beletova iz Kožne doline. — Obilo 'sreče!
Umrli so: V Ljubljani: Marija :Jamnikova, vdova žel. sprevodnika; Jurij Rapold, trafikant iz Medvod; Lenko Oblak, cand. iur.; Franc Dhii; Marija Škerljeva, roj. Hlebševa; Margareta Podkrajškova. V K a m u i I; u : Kunigunda Novakova, žena pekovskega mojstra. V Ptuju: Htletni Janez Ure n k«, mesar iz Mestnega vrha. V Trbovljah :	Helena Orešnikova,
posestnica; Josipina Kmetova, pos. in gostilničarka. V Celju: 421etna Terezija Krivčeva, pos. iz Križa pri Podsredi; 451et»a Amalija Jeršičeva, najemnica iz Vitanja; Sletna Rozalija Špajzerjeva iz Mrzlice nad Grižami; HBletni Franc 1’eperko, pos. iz Dobovca pri Ponikvi. V Novem mestu: Ivanka Roseubergerjeva, posestnica. V Škofji Loki: Peter Hladnik, preglednik fin. kontrole v pok. V Bizeljskem: Josip Janežič, veleposestnik. Na Dobrovi pri Ljubljani :	Fanči Poklukarjev;!,
posestnica. V Podlipi pri Raki: Franc Golob, krojaški mojster. V B e o g r a d u : Franjo Zlatnar, višji svetnik gen. dir. drž. žel. V Oplotnici p r i Konjicah : iJOletni Franc Dular. Na Lavi pri Celju: 37-letna Pavlina Jakunova, šivilja. V Murski Soboti : ftOlelna Elizabeta Kočvarova, vdova po cestnem nadzorniku. — Naše iskreno sožalje!
Novo odhrit/e! Tudi naša mama ima rada kuhin/sho čokolado MIRIM!
MIPIM
KUHINJSKA
ČOKOLADA
noiiA dni
7,a vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Gospa iz sosednje hiše...
šla sem iz mesta in srečala znano starejšo gospo iz sosednje hiše. Gospa je iz Gradca, a je že trideset let v Mariboru. Pozdravila sem jo slovenski. A na svoj slovenski pozdrav seni dobila odgovor v nemščini.
Ko sem jo pa drugi dan srečala na trgu, se je z branjevko pogovarjala po slovensko. Takoj sem vedela, da nalašč noče govoriti slovenski s tistimi, za katere ve, da znajo nemški.
Če zna pa skrbeti za svoj želodec slovensko, mislim, da bi znala želeti tudi ,dober dan‘ v jeziku države, ki jo hrani, ki daje službo njenemu možu in njenim otrokom. Sicer pa mislim, da je doba tridesetih let dovolj dolga, da se ljudje naučijo slovenščine, vsaj za silo. Priznam: lepo je, da se ljudje zavedajo svoje narodnosti, da ljubijo svoj materinski jezik, toda naj se zavedajo, da so v Jugoslaviji in da je njih dolžnost, da morajo v državi, ki nje gostoljubnost uživajo in ki nje kruh jedo — govoriti tako, kakor govorimo vsi drugi.	I—
Ali je dovoljeno?
Lepo spomladansko sonce privabi mnoge ljudi lia izprehod. Tudi jaz sem se podal v naravo s prijateljem in njegovo sestro. Po lepem izprehodu smo šli v Tivoli in smo dobili že eno nezasedeno klop. Nekaj časa smo tako sedeli in prijateljeva sestra je odšla za trenutek k svoji kolegici, ki je šla mimo. Prosila naju je, naj ji ohranimo prostor, ker se bo takoj vrnila in je pustila zato tudi ročno torbico na klopi, čez nekaj časa se nama približa elegantno oblečen gospod in vpraša: «Ali je dovoljeno, prosim?*
Pojasnila sva mu, da se bo takoj vrnilo dekle, ki je že prej tu sedelo. Toda gospod je vzrojil, češ, saj klopi nisva plačala, da se lahko vsede kamor se hoče, če je le količkaj prostora, in res meni nič, tebi nič sede.
Mislim, če nekdo išče prostora in če se mu na vprašanje: «Ali je dovoljeno, ali smem prisesti?* ali podobno, odgovori, da je že zasedeno, da se potem oprosti in odide dalje, saj je v Tivoliju dosti klopi in dosti nezasedenih prostorov. Prizadeti
Svetla stran naše mladine
Pred nekoliko dnevi sem govoril z neko gospo. Povedala mi je tale dogodek:
šla je neko popoldne na izprehod z mesta proti Ježici. Ko se je na večer vračala domov, ji je nenadoma postalo slabo, tako da ni mogla več nadaljevati poti. Tedaj se je mimo pripeljal mlajši gospod s kolesom; gospa ga je zaprosila, da bi jo spremil kos poti, ker ji je slabo. Gospod jo stopil s kolesa, jo vprašal za naslov in jo spremil več ko pol ure daleč do doma.
Ko jo je pripeljal domov, se mu je gospa lepo zahvalila in ga hotela nagraditi za njegov trud in požrtvovalnost, gospod se ji je pa zahvalil: »Oprostite, gospa, storil sem svojo dolžnost. Nagrade za svojo uslugo pa ne morem in ne smem sprejeti. Sem skavt.«
H koncu bi pripomnil še tole: vsa čast takšnim značajem, kakršne vzgaja skavtizem in želeli bi še mnogo takšnih idealnih skavtov. M. Z.
im Milinimi Milinimi i-
KOLESA)
= damska in moška, najnoveiši 5 H letošnji modeli vnajveč|i iz- s 2 birl naprodaj po neverjetno H =	nizkih	cenah.	^
| NOVA TRGOVINA |
| TVRJEVA (DUNAJSKA) CESTA 3« |
— nasproti Gospodarske zvexe S
Tl 11111111111!11!111111U!1111111111!i11
>: M
mmm.
Priljubljeni amerišk Spencer Tracy s svoj V Southampton na namerava preživeti
Zaman so nesrečneži, ki so v temi tavali med starinskimi spomeniki, skušali splezati čez zid.
Na lepem se je enemu izmed njih zazdelo, da vidi duhove prihajati iz grobov in njegovega strahu so se nalezli tudi drugi trije. Vsi štirje so ko blazni klicali na pomoč, a šele proti jutru je njihove klice zaslišal neki zgodnji pešec. Opozoril je nanje nekega stražnika. Tudi ta ni vedel, kako bi prišel na pokopališče. Odločil se je poklicati gasilce. Kmalu nato so prišli z dolgimi lestvami. Splezali so po njih in spustili nesrečnežem vrvi. Na-spol mrtve so potegnili čez zid in jih tako rešili strahotnega jetništva. Enega izmed njih so morali prepeljati v bolnišnico za živčne bolezni, drugi trije pa zatrjujejo, da so prisostvovali groznemu »plesu duhov«, ki ga je vodil sam »satan osebno«.
Skrivnostno jezero
Milan, maja.
V Ivreji v severni Italiji se je zbralo več znanstvenikov, da bi preiskali značilen pojav. V bližini tega kraja je namreč jezero Sirio. To jezero ima to čudno lastnost, da v nekaj urah spremeni svojo sinjo vodo v živo rdečo barvo in zdi se celo, da se voda kar nekako zgosti. Znanstveniki menijo, da je ta pojav pripisovati neki neznani vrsti alg.
V nedeljo 30. aprila so v Newyorku odprli letošnjo svetovno razstavo. Na sliki: pogled na razstavišče, okrašeno z mnogimi zastavami in orjaškima simboloma tehniškega napredka, kroglo in piramido.
Prva odvetnica članica odvetniške tanite
Renče Jardinova, ena izmed Weidmannbvih zagovornikov
Pariz, aprila.
Odvetniki versajskega okraja nameravajo na čelo svojega združenja izvoliti svojo odlično tovarišico gospodično Renče Jardinovo. Postala bo njihov predsednik. Pred kratkim so jo že izbrali za članico Odvetniške komore, česar ni doživela še nobena odvetnica, to je pa kajpak zbudilo veliko razburjenje nekaterih pristašev starih tradicij.
Takšna čast je pa tudi zares izredna, posebno če upoštevamo, da se še nobeni izmed štiri sto odvetnic, kolikor jih je zdaj v pariškem okraju, ni posrečilo dobiti pravice za udeleževanje sej Odvetniške komore. Odvetnice kajpak to ovira in ne prikrivajo, da bi imele več vpliva pri podeljevanju zagovorniških mest, če bi ena izmed njih sedela v Odvetniški komori. Z zagovorom po službeni dolžnosti se namreč marsikakšnemu mlademu, neznanemu
odvetniku pomudi priložnost, da pred sodiščem in ljudmi pokaže svoje sposobnosti. Prvi predsednik odvetniškega združenja, ki si je upal izbrati odvetnico, da bi obtožence zagovarjala po službeni dolžnosti v senzacionalnem procesu, je g. Plantit. Niti malo ni pomišljal, da ne bi izbral gospodične Renče Jardinove, da je z njim vred branila večkratnega morilca Weid-manna.
Gospodična Renče Jardinova je ena najodličnejših odvetnic. Njeni sijajni zagovori so vselej izredno logični in prepričevalni. Ima pa tudi lep, pro-diren in topel glas, ki se ga zna posluževati, ki z njim napravi dober vtis in naposled vselej zmaga. Sploh cela pojava te mlade odvetnice prijetne zu nanjosti, popolnoma odgovarja poklicu, ki si ga je izbrala. Njena pojava na sodišču — to lahko po pravici trdimo — je pravo zmagoslavje.
Premlade plesalke so se morale vrniti iz Amerike
Buenos Aires, maja.
Evrope! si predstavljajo Buenos Aires kot mesto z lepimi ženskami, ki v krasnih toplih nočeh plešejo tango in rumbo ob zvokih kitare. Romanopisci pa prikazujejo Buenos Aires kot mesto, polno sumljivih beznic, ki vanje posebni agentje izvabljajo lahkomiselne mlade Evropke.
V resnici Buenos Aires ni samo resno, temveč kar pretirano strogo mesto. Policija v tem mestu ne trpi mnogih stvari, ki jih imamo v Evropi za čisto navadne. To nam kaže primer Jose-phine Backerjeve.
Na svoji turneji po Južni Ameriki je Josephi«a Backerjeva, črnska lepotica dopotovala v Buenos Aires in v neki veliki kavarni nastopila s svojimi 16 mladimi in živahnimi plesalkami, po rodu Madžarkami.
stare grobove, so na lepem zaslišali zvonček pokopališkega čuvaja, ki je naznanjal, da so vrata zaprta. Edini
Nikoli se ni še nasmejala, čeprav je mlada in lepa
London, maja. Allen Benetova, dekle, ki so jo v Ameriki menda največkrat fotografirali, je prišla te dni v London in razodela novinarjem, zakaj se na slikah nikoli ne smeje.
Njeno sliko vidiš v vseh ameriških časopisih, čeprav je oblečena v najrazkošnejše toalete iz krzna, se njene usthice nikoli ne smehljajo.
ameriški filmski igralec s svojo ženo ob prihodu na Angleškem, kjer svoje počitnice.
Toda argentinskim sodnikom so se zdele lepe plesalke zelo mlade, celo tako mlade, da nimajo pravice nastopati, ker niso polnoletne.
Takoj so jih poklicali na policijo in od njih zahtevali dovoljenje staršev. Ker ga niso imele, se bodo morale mlade razočarane Madžarke s prvo ladjo vrniti v Evropo. Na ladji jih bodo spremljale stare dame, da bodo na potovanju pazile nanje.
Štiriletni iraški kralj Feisal se bo poročil z egiptsko princeso
London, maja. Najmlajši kralj na svetu Feisal iz Iraka je pravkar izpolnil svoje četrto leto in še zmerom ne ve, da se je njegov oče smrtno ponesrečil z avtomobilom.
Mali kralj je vprašal svojo vzgojiteljico, kje je njegov oče. Ker mu ni mogla povedati resnice, mu je dejala, da je oče odpotoval. Mali Feisal se pa čudi, kako je njegov oče mogel odpotovati, ne da bi mu dejal »zbogom«, čim zasliši drdranje avtomobila, hiti na balkon ali k oknu, da bi pozdravil očeta.
Najmlajši kralj je bil zelo zmeden in prestrašen, ko je nekega dne po očetovi smrti šel mimo straže, ki je vzkliknila: »Živel kralj!« Premajhen je še, da bi razumel vse dolžnosti, ki ga čakajo.
Mnogo govore, da bo kmalu sklenjena zaroka med štiriletnim kraljem Feisalom in princezinjo Ferial, petmesečno hčerko egiptskega kralja Faruka.
Takšna zaroka je dovoljena pri muslimanih in oče lahko v naprej sklene zaroko svoje hčere. Ljudstvo bo z velikim navdušenjem pozdravilo to zaroko.
Nočna dogodivščina na starem pokopališču
Pariz, maja. Le malokateri tujec ve za zgodovinsko, prastaro pokopališče St. Vincent pri Parizu: še iz tistih starih časov je, ko je Montmartre ležal še izven Pariza. Zdaj na tem pokopališču nič več ne pokopavajo: ostalo je samo še redko obiskana znamenitost.
Pred kratkim so pokopališče obiskali štirje deželani. Ko so si ogledovali
Prizor iz Gdanska: narodni socialisti korakajo mimo mestne hise.
pokopališki čuvaj je po stari navadi takoj legel k počitku in tako so bili vsi klici prestrašenih deželanov zaman.
»Vsaka žena je lepa, kadar se smeje,« pravi Allen Benetova, »veliko teže je pa biti lepa brez smehljaja. In
tako si služim denar. Vsa časopisna podjetja se pulijo za moje slike. Do sedaj so me »pritisnili« več ko 25-009 krat.«
čeprav pozna njen obraz vsa Amerika, za njeno ime še marsikdo ne ve. Celo goro pošte dobiva na naslov: Dekletu z naslovne strani tega in tega časopisa.
Oboževalci njenih' slik ji pogosto ponujajo roko in srce, čeprav je V resnici še nikoli ni:o videli. Vendar Allen noče pustiti svojega zarimivegi poklica, ker zasluži zelo veliko, je zmerom elegantna in ker ji podjetja dvakrat na leto plače'o vožnjo z razkošnim parnikom od Newyorka do Pariza.
Allen Benetova je zdaj stara 25 let, je zelo vitka in plavolasa; pudra in liči se pa prav malo.
Živa glava na mrtvem telesu
Pariz, maja.
član francoske akademije J. L. Breton, sedanji ravnatelj Odbora za iznajdbe je pred več leti obolel za neko boleznijo, ki mu je počasi popolnoma omrtvila telo. Na njegovem mrtvem telesu je živa samo še glava, ki ee lahko giblje.
G. Breton tudi zdaj še dela kakor poprej. Ves dan bere, pregleduje rokopise, načrte rovih iznajdb, govori po telefonu... A vse to s posebnim »robotom«, ki ga je naredil sam. Ta priprava — g. Breton jo ureja z usti — mu obrača liste v knjigi, odpira radio, mu podaja telefonsko slušalko in z zvonenjem kliče njegovega tajnika. Posebna priprava za risanje je zvezam z robotom tako, da riše vse, kar želi g. Breton.
Ali mora človek piti?
Človek vsak dan izloči 300 gramov vode, to je več kakor jo dobi vase z jedjo in pijačo. To pa zato, ker voda sestoji iz vodika in kisika. Naše telo jemlje iz trdih sestavin vodik, spaja ga s kisikom iz zraka in tako v telesu nastane voda. Na ta način napravi iz 100 gramov sladkorja, ki ne vsebuje niti kaplje vode, 55 gramov vode, iz 100 gramov suhega beljaka 41 gramov vode, iz 100 gramov masti pa celo 118 gramov vode. Razen tega pa tudi velik del trde hrane vsebuje nekaj vode.
Pri pravilni prehrani nam torej zadostuje manjša količina vode. 2ejo, ki jo nekateri tako pogosto občutijo in tešijo, povzroči v glavnem sol.
(Po »Koralle«/ Berlin)
PLAČAJTE
NAROČNINO!
K uvedbi splošne vojaške dolžnosti na Angleškem: novi angleški naborniki.
Biliardisti iz vseh delov Rusije so se zbrali na velikem turnirju v Lenjin-gradu in se pomerili med seboj. Zmagal je A. Miljajcv iz Moskve (na sliki).
Prisiljena poroka
Z mamili ga /e ujela v zakonsko mrežo
zelo
Newyork, maja. Te dni se mewyorško sodišče bavi z
zanimivo zadevo. Dognati mora,
U je bil Stephan Lyarsky oženjen ali Lyarsky tega še satn ne ve. Zato se le obrnil do sodišča.
desetimi teti je prišel v Ame-reven ko cerkvena miš z uame-n?m,x^a si k° tam Pridobil premože-vs \ VSe načine Je skušal zaslužiti četk na^potrebnejše za življenje. Spo-bii n ^ to zeI° težko. Čeprav je hif ober Bernik, nikakor ni mogel do-1 primerne službe ali pa delo, ki bi Ugotovilo lepo bodočnost.
*e**a dne se mu je pa nasmejala ca na kaj nenavaden način.
sedel na klopi v nekem parku, kak datec opazil splašenega konja, tov 0 ^vja v besnem diru, z ljubkim
dlelo žt
na hrbtu, mlado, naspol ome-
ji celo dovolili, da je smela dalj časa ostati pri njem. Nekega dne je zaprosila zdravnika, naj ji dovoli, da se bo v bolnišmici poročila s svojim zaročencem. čez nekaj dni so res ugodili njeni prošnji. Pol ure preden je prišel uradnik, ki bi- ju poročil, je prihitela »zaročenka«, da bi vse pripravila za poroko. Ko je ostala v sobi sama, je dala I,yarskyju namesto zdravila, ki ga je zahteval, neko mamilo. Uradnik, ki je prišel za tem, ni ničesar zapazil. Nerazumljivi odgovori »zaročenca« mu niso bili mar, ker so mu pred tem povedali, da je težko bolan in da koma j govori. Poročil ju je po vseh pravilih.
Zdaj bo sodišče odločilo, ali bo zvita služkinja ostala gospa bogatega tovarniškega ravnatelja, ali bo morala v ječo zakadi sleparije.
žali" zenskt>- Prestrašeni ljudje so be-iai ,na VS€ strani. Ko je konj pridiv-sknk Lyarslcega. ga je ta z odločnim Za °.m ustavil in tako rešil jahalko ime slWe smrti. Povedal ji je svoje
sir^ai *** nato se je pred njegovim eant®nim stanovanjem ustavil ele-Ea avtomobil. Šofer je vstopil in skv^08^ naj x odpelje z njim. Lyar-yjevo začudenje je bilo pa še večje, znani zve<*e* °d šoferja, da ga pelje k očeti ^ indu*trijcu Ostenu Barkeru, rej«	ki	jo	je	pred kratkim
jj. ■ •manj pa se ni začudil Bar-nec v? ^ sIižal> da je fePi razcapale na ^ režiI njegovo hčer in ki mu erartn°leraval dati malo denarno na-doktor kemije. Takoj ga je za-jeini j.€ni izmed svojih tovarn. Ker zal vi^T Lyarsky v svoji službi poka^ uspehov, ga je čez leto dni za ravnatelja. Medtem se je gospodično Barkerjevo in Ly-vnela vroča ljubezen, ki bi se *«ključila s poroko. Zdaj je pa Pokazala vso svojo muhavost.
Ofa ^ dni pred poroko, je mladi že-“evam0 zbolel. Prenesli so ga v botai&iico, pa zdravniki niso uPali v njegovo ozdravljenje.
Uv, dva meseca, ko je naposled spet ko zapustil bolnišnico, pa je prišlo neprijetnega iznenadenja. Stvar se začela takole: Gospodični Barker-	,
Je ni»no ™	Alt	je	lasulja del obleke? O tem
Dve nagi deklici sta razdelili Newyork v dva tabora
Newyork, maja.
Pred nekaj dnevi je neko ameriško filmsko podjetje nalepilo po najprometnejših ulicah ameriške prestolnice lepake, ki so pri ecem delu meščanov zbudili navdušenje, pri drugem pa strahovito zgražanje.
Na lepakih sta bili naslikani dve nagi dekletci. Pred lepaki je prišlo med meščani pogosto do hudih prepirov.
Moralisti so trdili, da je razkazovanje nagih ljudi na najživahnejših ulicah, pa čeprav samo otrok, zelo nespodobno im da ruši moralo. Drugi tabor je bil pa mnenja, da takšne slike nikakor ne morejo škodovati morali; narobe: takšne slike na javnih mestih lahko samo koristijo.
Naposled so začeli tudi newyorški listi pisati o sporni reklami in tudi ti so se razdelili v dva tabora. Duhovi so bili tako razvneti, da je bilo pričakovati prav resnih sporov.
Prepirom je nazadnje napravila ko-
nec neka daktilografinja, ki Je pred
nekaj dnevi vložila tožbo pri državnem tožilcu, tožbo zoper lepake z nagima
dekletcema. Za obtožnico je zbrala nekaj tisoč podpisov. Državni tožilec je zato odločil, da omenjeno filmsko podjetje v bodoče ne sme lepiti lepakov s takšnimi slikami.
Posledica tega je bila, da so se drugi dam. po odloku državnega tožilca poja^ vili vsi lepaki z istimi slikami Razlika je bila le v tem, da sta imeli deklici nalepljen kos sinjega kartona, izrezanega v obliki kopalnih hlačk.
Če plesalki izgine poslednji pajčolan
Pari*, maja.
članice baleta velike pariške opere imajo dovoljenje, da v prostem času nastopajo tudi na drugih odrih, po plesiščih in varijetejih. Tudi gospodična Odette Melmatova je plesala po raznih pariških nočnih zabaviščih, da si je zaslužila zase in za svojo rodbino toliko, da je lahko dostojno živela.
Nekaj noči je plesala v nekem nočnem zabavišču skoraj popolnoma naga. Na sebi je imela le prozoren pajčolan. Pred nekaj večeri je pa ta pajčolan na lepem izginil, ravno ko bi morala j plesalka na oder. Ravnatelj lokala jo je toliko časa priganjal, da se je naposled vdala. V zadrjem trenutku se je odločila, da bo brez pajčolana odšla na oder.
Po predstavi jo je pa zapekla vest. Ravnatelja lokala je tožila, ker jo je prisilil, da je šla na oder naga. Zdaj zahteva za odškodnino 4500 frankov.
Petdeset mater je pohitelo na pomoč novorojenčku
London, maja.
V angleškem mestu Exbridgu je pred kratkim ženska bolnišnica poklicala po radiu tamošnje matere, naj pridejo s svojim mlekom na pomoč novorojenčku, ki se je rodil silno slab in je nevarnost, da bo umrl, če ne dobi potrebne hrane. Ze štiri minute nato sta prišli v bolnišnico dve materi in ponudili svoje mleko, pol ure nato jih je bilo pa že petdeset. Otrok je bil rešen in zdaj je popolnoma zdrav.
Najdebelejii zakonski par na poročnem potovanju
London, maja.
Pred kratkim so Londončani doživeli nenavadno senzacijo. Z neko ladjo sta prispela iz Avstralije na Angleško zakonca Worldova, da bi v Londonu preživela medene tedne. Zakonski par je zbujal upravičeno pozornost. Oba zakonca skupaj tehtata nič več in nič manj ko 350 kil in veljata za najtežja zakonca na svetu.
Kajpak so se že prvi dan znašli v hotelu, kjer sta se nastanila, tudi dopisniki skoraj vseh londonskih listov. Barney Wordl je pozdravil časnikarje s temile besedami:
»To je najino prvo in zadnje potovanje. Želiva le, da bi se srečno vrnila domov!«
Torej poročno potovanje najtežjega zakonskega para na svetu nikakor ni poteklo v zadovoljstvu; narobe, bilo je polno raznih nepričakovanih muk in težav.
Prva težava je doletela zakonca že na ladji. V robeni kabini ni bilo po-stelje za Bameya Wordla. Za njegovih 220 kil so pripravili v kadilnem salonu nekakšen divan; na njem je debeli potnik prespal 21 noči. V marsikateri prostor na ladji Barncy Wordl še mogel ti, ker so bila zanj vrata dosti preozka.
Njegova žena je komaj prišla v svojo kabino, a le s pomočjo dveh sobaric. Prav tako sta ji morali pomagati iz kabine.
V Londonu zakonca nista mogla obiskati niti enega gledališča, ne kina, ker za nju ni bilo odgovarjajočih mest. Noben šofer ju ci hotel sprejeti v svoj avto, a ker tudi v tramvaj nista mogla in tudi ne v avtobus ali železnico, sta morala g. in ga. Wordlov& hoditi po mestu peš.
To so bile vse težave, ki zanje naj-debelejši par na svetu še vedel ni. Zato sta se zdaj odločila ostati v Londonu samo nekaj dni, da se bosta odpočila, potlej se bosta pa vrcila domov, »kjer so vrata dovolj široka, postelje pa narejene nalašč za težak zakonski par«.
jr
ASPIRIN
tablete
zavitku ocf»celotfana*
pri prehladu, reumi, hripi ir» gfozmci.
M 'je njena lepa in mlada služabnica 4 Povedala službo in ji dejala, da se
hov:
ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET
bi se dalo razpravljati. Vselcako je
Poročila z Lyarskym ostati mora!6*'* neki angleški vojak v svetovni r} njem, ker še zmerom potrebuje vo)ni mnenja, da je lasulja del oble-^rbe in ji tudi ni treba več služiti: •ke- V i* namreč lasuljo izgubil, i* izpoved je kaj neprijetno iznenn- ’-Potlei ie Pa Prl vojaški upravi zahtevi1* Lyarskyjevo zaročenko in nič;: val novo’ k*kor zahtevamo plašč ali njenega zaročenca ker se mu še ; čepico. Gospodje pri upravi kajpak ^njalo ni, da ie poročen	*	’ zdaleč niso bili istega mnenja.
c j ,	—\	\Vnel se je prepir, ali je lasidja del
*	Zafj°,16	'	‘.obleke ali ne. Ta. polemika je bila
J« nKT b°'a" ^al V	™	tako srdita, da je trajala dalj časa
slala cvet^rOČ?n-ka	; kakor svetovna vojna. Naposled si je
služabnic.; 1^/n JCrlai -ak!?-	'.menda moral vojak, tedaj že civilist,
sSsSSkSktš   :: ***
;; Ali veste, kakšni dežniki so bili v
Platinasta lisica na med- tmodj v.17- stoletju? Neki italijanski
.	...	,	.zgodovinar poroča, da so njegovi so-
*<«> oa/ll ne wy or skl razstavi meščani nosili za zavarovanje pred
Newyork maja * dežjem neke posebne priprave iz ko-ntevi v	ogrodja
ljene iz gostih sl pobude za moderi vaste slame; mend
enaief	j " ’	-------- toda	ali	bi	nas	varovali	pred	dežjem,
s* . .	dragocenih živali. Platina-*- -
ta lisica je plod šestletnih poskusov-T8. ^ki norveški farmi, kjer pe lisice!!
»Je. Samca neke vrste sinje-srve lisi-'! Najzanimivejše drevo imajo vaj-® so križali s šestimi srebrnimi lisi-'' hrže v Nubiji v Afriki. Je to veliko, ji ,l- Na ta način so dobili srebrnim' > košato drevo, znamenito po tem, da Catn podob::e platinaste lisice. Nji-*	—--	—	—*----—*—
Kr™ j      	.	’	'	tvinastega	ogrodja in strehe, sestav-
Newywku;! ljene iz gostih slamnatih bilk, Evo
rec!^ ..	S___. j. ° e-)se in naJ~J pobude za moderne dežnike iz bar-
‘eakejše krzno: krzno »platinaste Ii-*
ce«- Na svetu je, kakor trdijo, samo
Ojajst teh dragocenih živali. Platina- je dru(?0 VpraSanie
sta lisica je plod šestletnih poskusov5 J S vprašanje.
poje. Kakor hitro potegne veter.
^va dlaka se preliva v sivkasto-sinjoi: zazvetie. v vrhu drevesa čudne, otožne ryo in se na moč lepo sveti. Kos ''■melodije, kakor nežni glasovi flavte. Taksnega krzna stane pet tisoč dolar- • Domačini imajo to drevo za sveto tn *v« svojih 250.000 dinarjev.	*
pravijo, da pod vsakim listom takšnega drevesa počiva duša umrlega človekariin poje. Znanstveniki so kajpak drugega, manj poetičnega mnenja. Pravijo, da drevo ,pojel zato, ker neke žuželke zvrtajo v njegove liste nešteto majhnih luknjic, skoai nje vleče veter in kakor pri piščali povzroča nežne zvoke.
Cesarica Jožefina, žena Napoleona I., je posebno ljubila parfum, pripravljen iz muškata. Svoje obleke, svoje robčke in perilo je zmerom skrbno odišavila s tem parfumom. Ko so te dni v Parizu na neki dražbi prodajali nekaj predmetov, ki jih je v svojem življenju uporabljala ta lepa cesarica, so odprli tudi dve ste-kleničici za parfum. Za čudo, še zmerom sta pronieavo dišali po muškatu. Starinski vonj, star ,komaj* 140 let, pa še ni nič v primeri z dišavo, ki ni izgubila svojega vonja 2.500 let. Pred kratkim so namreč v bližini Delfov v Grčiji izkopali grob, star okrog 2.500 let. V njem je bilo žensko truplo, okrašeno z raznimi dragocenostmi. Med njimi je bila tudi dragocena škatla za puder. Ko so jo odprli, je bil puder v njej nepokvarjen in še prav tako lepo dišeč kakor pred 2.500 leti. Tudi svojevrsten rekord. ♦ ♦♦
Ali ste že kdaj pomislili, kam dajo na primer stare ladje? Ali ste že
»Raj na zemlji« na Havajskih otokih
Honolulu, maja. Doris Duke Cromwellova, najbogatejša ženska na svetu bo kmalu končala gradnjo svojega zasebnega raja na Havajskih otokih, nedaleč od Hono-luluja.
Svojo prekrasno vilo je s svojim možem krstila »Shangri La« po filmu »Izgubljeno obzorje«. Velikansko betonsko hišo obdajajo okrog in okrog palme. Okrog sto palm so v tem več hektarjev obsežnem vrtu osebno nasadili člani družine Cromwellove. Vendar ima ta velika hiža vsega skupaj le pet sob; tu prežive Cromwellovi vsako leto štiri do pet mesecev.
Doris Duke je podedovala težke milijone po očetu, nekdanjem kralju tobaka. Te milijone trofii tako, da prinaša v svojo vilo, meeda je raj na kdaj pomislili, da se vsaka ladja neiaemlji, najdragocenejše stvari iz vsega potopi, ve razbije ob pečinah in net sveta. Njena mramomata vrsta se od-zgori, kakor to beremo v častrpisih • pirajo s pritiskom na električni gumb, maloru: vsak teden? Nekatere ladjei* posebna skakalnica, postavljena ob imajo srečo do konca svojega J:iv-X morju, je pripravljena tako, da se dvi-Ijenja1, a le malo je takšnih. AferfI ga in spušča prav tako s pritiskom na njimi je imela posebno srečo anglc $ električni gumb. Z graditvijo svojega
rasko&r-esa bazena je morala Doris
Duke čakati več ko eno leto, da je izprosila mestne očete za odobrenje.
Lepa lastnica tega raja na zemlji nosi na ribolovu obleko, v kakršno se oblačijo domačini in prav tako tudi njen mož.
Pogumna žena rešila svojega moža
Kairo, maja.
It V bližini Kaira se je pred kratkim ♦ pripetila tragična nesreča; neka mlada neke gospe Dele Platojeve iz Epi-»žena je pri tem pokazala nenavaden gnala. Kdo je bila ta žena? Bila je »pogum, a ga je morala žal plačati z po vsej Franciji znana, ker je no- • življenjem.
sila brke in dolgo brado. Bila je last-* Neki mladi zdravnik se je peljal v nica majhne kavarne v nekem trgu »svojem avtomobilu in ga sam krmaril, ob vogeški meji. Njena kavarna je*2ena je sedela zraven njega. Pripe-bila kajpak zmerom polna, saj je bila J ljala sta se v bližino nekega prekopa bradata ženska prava senzacija, ki si J in avto je zašel na spolzka tla. Na jo je ogledal vsakdo, ki je prišel v t lepem se je prekucnil v jarek. 2eno je ta trg. Gospa Plato jeva je bila pa J vrglo iz avtomobila na cesto, kjer se
šlea trgovska ladja »Indijski eesar€, kajti na vseh svojih, več ko dva milijona kilometrov dolgih potovanjih, se ni niti enkrat najmanj poškodovala. Na neki vožnji med Liverpoolom in Newyorkom je v enem samem dnemi srečala 35 ledenih gor in niti v eno ni trčila. Mornarji so krstili to ladjo za ,ladjo s peklensko sreči/. Zdaj so jo po 25 letih vožnje vzeli izf prometa.
Te dni so pariški listi objavili smrt
sicer zelo skrbna gospodinja, vesela J in dobrodušna. Ni eudno, da je do- J čakala visoko starost 75 let. Brado in J brke bi si kajpak lahko brila, a bila! je na ta čudni božji blagoslov celo { ponosna in si je oboje skrbno nego-j vala.
je močno ranila. Kljub temu se je s posledrjimi močmi privlekla do moža in ga rešila iz oklepa. Ostal je namreč med krmilom in sedežem in se ni mogel niti ganiti. Kmalu so oba prepeljali v bolnišnico, kjer je pa pogumna žena poškodbam podlegla zaradi prevelike izgube krvi.
Novela »Družinskega tednika"
KLOBUK
Napisal H. Zetterstroem
Predvčerajšnjim je bik) zelo vetrov-vreme. Veter mi je odnesel klobuk Slave, e čimer je jasno dokazal evoje ““Rlaeje z mojo modi.stko. Med
in šeeto uro sem elala v Kar-*®Vl ulici in čakala na tramvaj, ko ee tel Isot*l>a začela. Klobuk mi je odle-j.1 * glave in zaplesal v smeri proti ))r- ovemu trgu. Obstala sem. se sama 1 sebi smehljala in si mislila:
0i >^'iajno! Zdaj bo imela vsaj moja . oiica kaj početi! Zdaj se bo začelo, kor se to običajno začne. Vsi ljudje, ktTv 11,1 je na ulici, bodo začeli teči za jj. j*Ukom, tekmovali bodo, kdo <«a bo #)I (‘n napoeled mi ga bo prinesel adenič, ko puran rdeč od prizade-Še poprej, preden mi gn bo s poklonom izročil, ga bo pa skrbno gUaži). Takšni so pač Stockholmfani. bo"'° *renulek potrpljenja! Klobuk sam od sebe prišel. Niti ne gani ’ da ne zmešaš niti!
*’va duša se nr zmenila za moj •til	w>	ga gledali, in ga piv-
ii. da ga je veter ue^el dalje. Čemu
neki ta zadržanost? Ali klobuk morebiti ni dovolj fin? Pristni borsalino je. Ali pa morebiti ni vež dostojno'. teči za plešočim klobukom? Najbrže je kdo trdil, da to ni lepo.
Tako sem torej začela sama teči za klobukom. Seveda imam doma še več klobukov, a bilo bi vendar razsipno klobuk kratko in malo pustiti, da ga odpilia veter. In človek tudi ne more hoditi okrog razogiav. če ni tako rekoč nekoliko ekscentričen. In jaz prav zanesljivo nisem. Tako sem torej tekla za klobukom. Ko sem tekla, sem si mislila, da mora biti pač smešno, gledati človeka, ki takole teče za klobukom. Prav rada bi vedela, kakšna sem jaz. Ali tečem |>o VVidejevi, Zan-drovi ali pa morebiti po Engdahlovi metodi? Za te gospode bi bila kajpak zabava teči za klobukom. Kekli bi, da je to priložnost za telovadi«).
Klolufk se je kotalil dalje, jaz sem po lekla za njim. Mislila sem si, kako nespametna sem bila. da sem kupila ta klobuk. Saj je bilo )>ovsem odveč.
Doma imam še dva, ki se nikoli nista tako nesramno vedla kakor tale. Saj to sploh ni klobnk; to je kolo. Odpela sem si jopico in sem poslala k vragu svoj trdi ovratnik. Z njim vred pa tudi podveze, ki so popuščale in hlačni gumb, ki mi je pravkar odletel. Tekla sem čez neki park. Trava je bila mehka. Neki stražnik me je videl, a ni ničesar dejal. Očitno je opazil, da nisem psiček. Klobuk se je pa medtem kotalil dalje in je v Sibilini nlici začel kar dirjati. Mislila sem si: če tečem mimo njega in ga sredi ulice t e> tresem, ga lahko ujamem. Dobra misel! Pospešila sem tek. Napela sem mišice, kolikor sem mogla. V tistem trenutku je pridrvel tramvaj. Klobuk mu je letel nasproti.
Srečni slučaj: klobuk bodo povozili. Tožila l>om upravo elektrike železnice. Povrniti mi bo morala škodo. Dobila bom nov klobuk. Pravico imam do tega. Na lepem je pa klobnk zavil s lira in se kotalil v drugo smer. Uprava električne železnice se je izmazala, jaz sem pa tekla dalje. — Srečni slučaj št. 2: prvega paglavca, ki sem ga srečala, sem prosila, naj namesto mene teče za klobukom. Paglavci tako dobro tečejo. Še srečnejša misel: obljubila sem mu pet iu dvajset erov za njegov trud. Takrat je prišel drug deček iz šole, na drugi strani ceste.
>ČTe tic — globoko sopihanje — »prineseš klobuk,t — »pet sopihanje — ; dobiš pet in dvajset erovt«
»Petdeset erov taočemf«
Takšna je mladina! Današnja, nadobudna mladina. Materialistična, surova, samoljubnaf To pa tudi ne gre, da bi morala biti odvisna od takšnihte paglavcev. Sama bom ujela svoj klo-bak. Samo pogum! Klobuk je zavil v Vojašniško ulico. Maha! Tam ni vetra. Tam se bom moral ustaviti. Nogo bom postavila nanj, ne, obe nogi, in bom stala na njem pet minut, dokler ne bo miroval. Cisto miroval.
Klobuk se je kotalil okrog svetilnika. Neverjetno! Ali ga motor žene? Kavno ko je hotel drugič okrog svetilnika, sem mu prekrižata pot. Med mojima nogama mi je ušel na hodnik in se tam ustavil. Utrujena sem se naslonila ob svetilnik, gledala za klobukom in si mislila: Ko si nastopil svojo bedasto pot, si bil rjav. Zdaj si pa črn. Slabo pometajo v tej okolici. Pritožila se bom pri družbi cestnih pometačev. Pisala bom higienskemu zavodu in občini.
Pobrala sem klobuk. Saj prav za prav ni bil moj. Bil je čislo tuj klobuk, ki ga še nikoli v svojem življenju nisem videla. Črn klobuk. Petnajst minut sem torej tekala za tujim klobukom. Rog ve, koliko časa se je že kotalil po mestu, zdaj ko se Stoekbolm-
fianom ne zdi več dostojno tekati za tujimi klobuki. Morebiti je že v60 zimo letal okrog brez glave. Ubogi, stari klobuk, bre* glave, brez kljuke v predsobi. Spustila sem ga spet na tla in gledala z« njim, kako je krenil v Poveljniško ulico in izginil.
Najela sem taksi in se odpeljala domov. Če bo kakšen Stoekholmran, in sicer takšen, ki ne pobira tujih klobukov, srečal moj klobuk kje v predmestju, naj ga v mojem imenu pozdravi; sporoči naj mu, da sem se vrnila k svojemu staremu pokrivalu. Ta prav za prav tudi kdaj odleti z glave, kakor znajo pač vsi klobuki, vendar lepo mirno leži na uliei in čaka, dokler ne pridem do njega in ga poberem. Pa čeprav to traja nekaj trenutkov. Borsalini pa izvirajo iz Italije. Zato so zame preve« temperamentni.
Nar&d/voL s4o£ica
uplrva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, Id zanesljivo dalujo in ima prijeten okus, j«
•tl.Kf tfc I1H4UKI H V1"
Darmol dobite v vsaki lekarni
Pomlad 1939. predstavlja tale sijajen spomladanski plašč, pošit z nizkim
nasled-' žensko' 5. ime
•ave črke, besede, v
navpičnih
Vodoravno:	tl,	Medana,
'o, a. o g., Alabama, Ra, Eva, irl. tren, hrust, Ant, Blskra, o v p I C n o :	Tamara,	Hrlsto,
irl. Ala. Prus, obelisk, ep, dve, aloa, ira, nag, ocena, atnios-
najprcj a pred-Last-
Lepa popoldanska obleka iz pisane svile. Gube vzdolž životka in ob vrata, kakor tudi tričetrtinska praktična rokava dosti pripomorejo k eleganci.
a vsako besedo tl vsaki besedi vzeti Besede rode
Križanka in uganke iKAKO BI BILO LEPO NA SVETU...
KRIŽANKA št. IS
23456789
Pomen besed:
Vodoravno: 1. kvarta; priprava za določevanje smeri neba; 2. ali; knjigovodski izraz; 3. način zidanja; oblika vode; 4. šport; 5. kemični znak za iridij; prav nič priden; narobe kvarta; 6. rudnina; 7. del rudnik; prislov; 8. obrtnik, ruska utežna mera; 9. star močan možak; egiptski bog.
Navpično: 1. kamenina; prislov;
2. hrvatski parlament; del posode;
3. del živalskega telesa; nočna ujeda;
4. sibirsko mesto; 5. član; sladka jed; pogojnik; 6. oseba iz »Zlatoroga«; 7. obljuba; del živalskega telesa; 8. zmrzla voda; geološka doba; 9. okrajšava za atmosfero; električni tečaj.
ČRKOVNICA
A S L	A	M	A	O
D A B	E	S	E	B
I N A	P	R	D	O
R Z N	Z	A	A	J
P A R	P	N	I	E
I T S	O	D	I	N
PREMIKALNICA
KOMENTAR OKROGEL RUDNINA STALAGMIT LJENIN ANATOLIJA
Te besede premikaj tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah hrvatsko reko, hrvatsko mesto in kraj na Primorskem.
POSETNICA št. U
S. PREK
MOČILNIK-KORANA
Kaj je ta gospod po poklicu?
MAGIČEN KVADRAT
Iz teh črk sestavi besede njega pomena: 1. plemič; 2, ime; 3. glas; 4. del celote; filmske igralke.
Besede se berejo enako v in vodoravnih vrstah.
DOPOLNILNICA SESONSKUVEUPAAGKSOOSAL
ijc	^	^	>|c	^
DANATATASAADTTDIDEARAG
Namesto zvezdic vstavi prave da dobiš v navpičnih vrstah srednji vodoravni pa neko •
MAGIČNA ZLOGOVNICA
... ako ne bi tašče postrani gledale snah in narobe. Ne vem, zakaj velja nekakšno nepotrjeno pravilo, da mora med taščami in snahami vladati prepir ali pa vsaj nesoglasje. Poznam snahe, zelo simpatične, pridne, dobre, s svojimi taščami se ne razumejo. In ironija je prav v tem, da so tudi te tašče dobrodušne, prijazne in simpatične, samo svojih snah ne morejo trpeti. Zakaj? Točno tega ni mogoče povedati, menda je to že tradicija, in sicer prav neumna tradicija. Vsaka snaha in vsaka tašča naj se potrudi, da bo prelomila to nespametno tradicijo in da bo po svojih močeh pripomogla k boljšemu razumevanju z obeh strani.
... ako se možje ne bi vtikali v ku-' hinjske zadeve. »Dušen krompir ne dušiš tako, ampak tako. Solato ne belimo s kisom, ampak z limono. Ni-'. kar drobnjaka ne devaj v jajčno '.omako! Juho je treba dalj časa kuhaj ti.« Itd. Koliko dobrih nasvetov,
' še predobrih! Marsikatera žena bi ' dala leto svojega življenja, ako mož '■ ne bi kar venomer vtikal nosu v lon-I ce. Iz takšnih kuhinjskih radovedne-' žev in svetovalcev se na stara leta ’ prav radi razvijejo kuhinjski godr-’ njači, ki so prava družinska nadloga.
I Zato, ljubi možje, ostanite pri svojih i pisarnah, strojih in moških debatah,
■ kuhanje pa prepustite svojim bolj-| šim polovicam!
;	... ako bi se zakonci vendar že za-
; vedeli, da je zelo nevarno bezati v ; družinske razmere svojega zakonske-; ga druga ali družice. »Kako mi je zo-; prna tvoja sestra, prava lenoba/« .»Tvoji bratje niso nič boljši, vsi ; imajo že okrog treh križov, službe pa ; še nobeden/« »Le molči, ali ima mo-I goče tvoj oče službo? Rajši poseda po ; kavarnah/«	»Drži jezik za zobmi,
; znano je, da je vse tvoje sorodstvo ; za v koš!« Itd. itd. Ljuba zakonca!
; Menda se nista poročila z vsem so-i rodstvom, ampak sama med seboj. Za-I to bo za družinski mir najbolje, ako t pustite drug drugega nesrečno sorod-! stvo pri miru in se vse bolj zani-I mata zase in svojo družino.
>	... ako ljudje ne bi bili tako sebični.
I Kar koli storimo napak, vselej zva-I Urno krivdo na drugega. Zmerom smo ! prvi sami, potlej šele drugi. Do neke I meje je to pravilno, ako postane pa
• le preočitno, presebično, potlej je vse '■ prej, ko upravičeno. Skušajmo se ’ vzgajati tako, da ne bomo zase prvi | mi sami, pač pa naši bližnji. Tudi I svoje otroke vzgajamo tako. Čut za
> samoohrano je v vsakem človeku itak
• tako zelo razvit, da izpodriva vsa
> druga plemenitejša čustva, zato se
> nam ni bati, da bi zato morda v živ-; Ijenju manj imeli in uživali ko drugi.
> Naši užitki pa ne bodo tako sebični,
> pač pa plemenitejši in višji.
I ... ako bi vsakdo najprej pometal pred svojim pragom. Potlej res ne bi bilo več obrekovanja, govoric in jezikov. Verjemite mi, pred vsakim pragom je še toliko smeti in navlake, da ima vsak dovolj dela, ako hoče, da je njegov prag zmerom čist.
... ako se ljudje ne bi veselili ob nesrečah drugih ljudi, škodoželjnost je ena najgrših človeških lastnosti, a prav v današnjem času se je zelo razbohotila. Posebno vam, drage matere polagam na srce: vzgajajte svoje otroke tako, da jim bo tuja
nesreča prav tako važna kakor lastna. Nikar jim ne dajajte slabega zgleda s svojo škodoželjnostjo, pa če se vam zdi še tako upravičena. Ako vam je ta ali oni katerikrat kaj slabega privoščil, bodite vi plemenitejši od njega in mu ne privoščite nesreče. Nesreča že tako sama prerada pride.
Saška
Nega las pri otrocih
Naravne otroške kodrčke lahko za zmerom obdržimo
Majhni otroci imajo večina lepe svilenomehke lase. Vsaka mati se veseli tega prirodnega daru in nehote si misli: le kako bi mu mogla ohraniti te lepe lase in njih prelepi lesk? Ta želja pa ni neizpolnjiva. S pravilno in ledno nego ne ohranimo samo prirod-ne lepote las, temveč pripomoremo, da postanejo lasje še lepši,
I Predvsem moramo vedeti, da so zdravi, močni, mehki in svetli lasje | odvisni od otrokovega zdravja. Torej I je treba posebno paziti ra otrokovo zdravje, potem se šele posvetiti negi las.
Otrokom ne smemo umivati glave s trdo vodo in ostrim milom. To bi lahko škodovalo še nežni mladi koži, vrhu tega pa se naredi od trde vode in ostrega mila na glavi prhljaj, ki najbolj škoduje lasem. Grobi glavniki in ostre ščetke prav tako niso priporočljivi za otroške lase.
Tudi gladke lase dojenčka lahko skodramo, če z njimi pravilno ravnamo. Kodre moramo zvijati takoj od začetka, ko ima otrok še prve, mehke laske. Tedaj moramo lase z mehko ščetko ščetkati navzgor in jih tako nalahno pustiti — nikdar torej ne smemo česati las trdo ob glavi.
Dojenčke kopamo vsak dan in jim vselej tudi umijemo glavo. Po vsaki kopeli moramo lasišče treti s konci prstov, namazanimi z mandljevim oljem. Potlej zavijemo lase v kodrčke. Tako se bodo lasje, ki še rastejo, radi kodrali.
Vzrok slabih las je pogosto slab krvni obtok v lasišču. Zato moramo navaditi otroke že od mladega, da si vsak dan s svojimi prstki sami masirajo lasišče, prav tako, kakor so navajeni sami umivati si zobe. Potlej bo-
V mrežo vstavi zloge besed, ki menijo: 1. sočen sadež, 2.
3. postrežnika.
Besede se berejo enako v in vodoravnih vrstah.
Rešitev
Krifanka:	V	o
Ada, Pilat. mUo, or, plenica, uri.
A. A. — Nav Botev, Idila. tr„ diamant, fera, Franta.
Posetnica: Tovarniški delovodja.
Premikalnica: Tirana — Vaiona —
Crkovnioa: V vsaki vrsti vzamefi prvo in zadnjo črko, potem drugo ln aadnjo, nato pa* 6e srednjo in dobifi: L na hvala sc pod mizo valja.
Magičen kvadrat: Rakek, Adana, Kat on enota, Kanal.
Oopolnllnlca: Josip Stritar.
Star napis: l)ve piki kažeta, da Jc treba prvi dve črki, pa eamo besede.
ČIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20' - din. Po povzetju pošilja:
PARFUMERiE BALOG — STARI BEČEI.
Dunavska banovina.
do imeli zanesljivo lepe lase, tudi ko bodo veliki.
Otroka mora striči dober frizer. Priporočljivo je, da si umijejo otroci, ki niso več dojenčki, glavo enkrat na teden.
Vsak otrok - bi moral imeti svoj glav-nik in ščetko za lase. Oba naj bi opral vsak drugi dan v mlačni milnici.
Kadar dopušča vreme, naj bo otrok gologlav tudi zunaj, da se lasišče zve-tri, kolikor je treba. Otroci ne smejo nikoli nositi tesnih čepic in klobukov, ker bi si z njimi lase pokvarili in bi jih pobolevala glava.
Svetel kostim za naša dekleta iz kockastega krila in svetle jopice, ki nekoliko spominja na uniformo. Pos ebno se poda mladim dekletom.
Naša kuhinja
Kaj bo ta teden na mizi?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Jetrne zlivanke, elaninski cmoki, solata. Zvečer: Ocvrta jajca e polento, kava.
Petek: Fižolova juha, ocvrte ribe, solata. Zvečer: Zdrobov narastek, mleko.
Sobota: Golaž s krompirjem, krompirjevi zrezki, solata. Zvečer: Polpeti, krompirjeva solata.
Nedelja: Goveja juha z zdrobom, telečji zrezki, cvetačna solata, praženi žličniki Zvečer: Govedina v solati, trdo kuhana jajca, sirov zavitek, čaj.
Ponedeljek: Zelenjavna juha z rižem, srce v omaki, krompirjev pire. Zvečer: Mlečni močnik.
Torek: Telečja obara z zdrobovimi cmoki, čebulna omaka, pražen riž. Zvečer: Hrenovke, krompirjeva solata.
Sreda: Goveja juha s kašo, ocvrta govedina, špinača, krompirjev pire. Zvečer: Pečenjak z malinovo polivko.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Riževa juha, telečji kotleti s praženim krompirjem in špinačo na francoski način1. Zvečer : Zrezki z ocvrtimi jajci.
Petek:	Lečna	juha s krompirjem,
ribji ragu, rozinov zavitek z vanilijevo polivko. Zvečer : Kremove palačinke, kompot.
Sobota: Zdrobova juha, grški zrezki, kisla zelena s krompirjem, biskvitni zavitek. Zvečer: Mozgovi žepki2.
Nedelja: Goveja juha s piškotnim ponvičnikom, pljučna pečenka, pečen krompir, cvetačna solata, čokoladna torta. Zvečer: Nadevana jajca z gnjatjo3, mešana solata.
Ponedeljek: Telečja obara z maslenimi rogljiči, ocvrta morska riba, solata. Zvečer: Pražena jetra.
Torek: Fižolova juha s svinjino4, pražene svinjske ledvice z zdrobovimi cmoki. Zvečer: Sirov narastek.
Sreda: Goveja juha z ohrovtovim ponvičnikom, govedina z rižem in vinsko omako, sirove rezine. Zvečer: Prepražena gnjat s pečenim krompirjem in berivko.
Pojasnila:
•Špinača na francoski način: Dobro izbrano špinačo skuhaj v vodi, vzemi jo ven in sesekljaj. Do mehkega jo 6kuhaj v goveji juhi in pretlači skozi
praktična roli eleganci.
Varujte svoje zdra-g tem, da skr-za
redno stolico.
Jemljite dnevno jedi 1 do 3 Leo-pilule, ki Vam pomagajo do lahkega in prijetnega odvajanja, Oglas reg. pod Sp. br. 069 od 28. X. 1038
Leo-pilule
sito. Odišavi z nekoliko drobno sesekljane čebule, materino dušico, drobno sesekljanim drobnjakom, muškatom, soljo in poprom in dodaj za jajce svežega presnega masla. Na mizo jo postavi vročo z ocvrtimi jajci in gnjatjo.
2Mo/,govi žepki: Skuhaj nekoliko več ko pol kile krompirja in ga pretlači. Napravi testo kakor za cmoke. Razvaljaj ga pol centimetra na debelo in razreži v štirioglate krpe. Nadevaj jih s temle nadevom: telečji mozek prepraži na masti z nasekljanim peteršiljem, poprom, soljo. Na vsako krpo položi kavno žličko tega nadeva in dobro stisni. Ocvri jih na vreli masti in jih daj na mizo s kakšno omako.
“Nadevana jajca z gnjatjo: Trdo kuhana jajca olupi in razpolovi. Rumenjake zmešaj z nasekljanim drobnjakom, soljo, poprom, muškatom in nekaj žlicami sveže smetane. S to zmesjo iznova napolni jajca in jih 6tisni. Ovij jih z rezinami gnjati, zavij z nitjo in vrzi v vrelo mast, kjer se naj nekaj minut popeko. S solato jih postavi
jen
krznom, in klobuček z drznim pcteli-njim peresom. Lahko si mislite, kako je dama ponosna, kadar gre takole oblečena na spomladanski sprehod.
Ali pričeska vpliva na razpoloženje?
Neka psihologinja trdi: »Da.«
Amerika je, kakor veste, zemlja vseh mogočih in nemogočih čudes, a to, O čemer bomo zdaj govorili, je nad vsemi dosedanjimi. »Izprememite pričesko« — svetuje namreč gospa Leila Canterbury ženskam in moškim, ki se čutijo ponižane, ki so nervozni, ki nimajo uspeha v poklicu in imajo strah pred življenjem. Več sto pacientov gre vsako leto skozi ordinacijo gospe Cam>-terburyjeve. Vsakomur psihologinja svetuje isto in, kakor sama trdi, S popolnim uspehom.
»Najboljša osvežitev za utrujene ali izčrpane je sprememba pričeske,« je pred kratkim izjavila gospa Canter-buryjeva v nekem intervjuju. Nov koder ali nova preča na človeka tako učinkujeta, da spremeni svoje gledanje na svet. Ce vsak dan vidi v zrcalu isto pričesko, človek iz navade pri tem napravi iste gibe in ima iste misli. Sprememba česanja pa človeku da novih misli, ponosen dvigne glavo in spet ga obide veselje do življenja.
Da je njena metoda res učinkovita, je psihologinja navedla primer neke učiteljice glasbe. Pred kratkim je prišla k njej in jo prosila za pomoč; rekla je, da ne more spati, da jo zapuščajo njeni učenci in se je izogibajo njeni znanci in prijatelji. Psihologinja ji je svetovala, naj sl ostriže lase, naj si da napraviti trajne kodre in lepo pričesko. In kaj se je zgodilo? Cez nekaj tednov je psihologinji sporočila, da spet dobro spi, da ima dosti novih učencev in da jo prijatelji in znanci pogosto obiskujejo.
O moških pa pravi gospa Canter-buryjeva tole:
»Moški se vse prepogosto predajajo nenavadnim mislim in problemom. Eden mojih pacientov je opazil, da njegova žena zvestobe ne jemlje prav natanko in da njegovi predstojniki v službi ne verujejo dosti v njegove sposobnosti. Cisto drug človek je pa postal, ko sem ga poslala k frizerju, da mu je napravil iz njegovih resastih las lepo pričesko. Da, da, jaz že vem, kaj govorim,« je končala gospa Canter-buryjeva in se pogladila po svoji kodrasti glavi, ki je bila včasih tudi povsem gladka.
*• v. 1939.	______
PtcrfdLlhi nasveti
DRUŽINSKI TEDNIK
Problem št. 43
Sestavil Johannes OehquLst (1893)
Problem št. 44
Sestavil S. Loyd (1881)
Mat v 2 potezah
Problem št. 45
Sestavil J. Abbott (1875)
•Borate šivati trdo ali gosto tka-B ta šivanko le s težavo vlečete M> Potlej naj nit teče čez milo. Učinek bo presenetljiv.
za zimo.
W^~\yyMnogo denarja si prihranite, a imate tudi pozimi vedno obusna jajca. JGarantol se ne * ™’> zato lahko jajca tudi naknadno lagate. Uporabljajte torej
Mat v 2 potezah
(B 9)
Kratka partija št. 16
(Varšava 1934)
Beli: Przepiorka črni: N. N.
1. e2—e4	c7—c6
2. Sbl—c3	d7—d5
3. Sgl—f3	d5Xe4
4. Sc3Xe4	IjC8—f5
5. Lfl—d3
Ta poteza ni v navadi, ker zastavi pot kmetu na d, a tu je umestna. Lel more priti brez izgube tempa na b2.
5. ....	Dd8—d5 Prezgodaj stopa dama na plan. Pravilno bi bilo e7—e6.
6. Ddl—e2	Sb8—d7
7. c2—c4!	Dd5—e6 Na Da5 sledi 8. Se4—d6 šali, Ke8—d8;
9. Sd6Xb7 šah.
8. Sf3—d4!	črni	se	vda.
Na De6—g6 sledi 9. SXf5, DXf5;
10. Sd6 šah.
(Komentar H. Ranneforth.)
irantolu sc ohranijo jajca več bot eno leto.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v ® Družinskem tedniku « !
Rešitev problema št. 39
1. Kb3—c4	Kb7—b6
2. Dh2—h7	Kb6Xa5	aU	c6
3. Dh7—a7mat ali Ta5—a6 mat 1....... Kb7—c8
2. Ta5—a7	Kc8—d8
3. Dh2—h8 mat.
1....... Kb7—c6
2. Ta5—a7	Kc6—b6	ah d«
3. Dh2—c7 ali h6 mat. ,
Rešitev problema št. 40
1. Kdl—el	g5—«4
2. Se2—gl	g4—g3	ali
Kh4—g3
3. Sgl—f3 ah Df5—f2 mat.
1.... Kh4—h5
2. Se2—f4 šah	Kh5—h0	ali	h4
3. Df5—g6 ah h3 mat.
Rešitev	problema št. 41
1. Dg8—d8	Kb4—a5	aU	a4
2. Tc7—c4mat
 1... a6—a5
2. Dd8—h4mat.
Rešitev problem ašt. 42
1. Kf3—g3	Kf5—g5
2. Sf4—h5	Kg5—f5
3. Sh5—g7 šah	Kf5—g5
4. f2—f4 mat.
 2... Kg5Xh5
3. Kg3—f4	Kh5—h4
4. Te6—h6mat.
Monodrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši
5. nadaljevanje
Mati je pa vseeno zaslutila, da bo utegnila zadevo kakor koli urediti.
»Poslušaj, ljubi moj... To dekle te je rešilo, rešilo je nas vse. Skušali jo bomo ozdraviti, tako da bo mogla med ljudi. Mlada je še, kmalu se bo popravila in bo kakor druge!«
»Nemogoče! Ali je niste videli? Strašilo, pravo strašilo!«
»Ki ga v nekaj mesecih ne boš več spoznal!«
»Moral jo bom gledati ob svoji strani, živeti z njo!«
»Najprej bo Martina odpotovala z njo v Švico. Potrebna je skrbne nege. Ubožieo, trpinčili so jo dolga leta. Bodi velikodušen, nikar je ne žali! «
»Bodi brez skrbi, niti poznal je ne bom. Nočem je več videti!«
»Saj bo odpotovala!«
»Tudi jaz bom odpotoval,« se je nenadno odločil.
»Odpotoval boš?«
»Da. V Egipt, v Indijo, kamor koli. Že prej sem se bil odločil zato, a mislil sem počakati pravi trenutek, da svoje žene ne bi užalil. Zdaj mi je vseeno. Niti minute več ne ostanem, šel bom! Sel bom! čutim, da bi zblaznel, če bi ostal z njo!«
»Da, odpotujte, kakor hitro morete,« je pritrdil gospod Garnier. »Ako bi ostali v Franciji, bi še kakšno neumnost storili.«
»Ob vaši vrnitvi bo tu marsikaj drugače,« je menil gospod Savitri, ogledovaje svojo varovanko, ki se ni nihče več zmenil zanjo.
In prvič po dolgih letih se Je moško oko ustavilo na tem shujšanem telescu: »Res je, zdaj je še nenormalna. Toda njene črte so pravilne, njeni lasje zdravi. Ako se nam bo posrečilo napeti to uvelo kožo, napolniti in zaobliti njeno shujšano telo, zaokrožiti njen obražček, osvežiti in nakodrati njene slamnatorumene lase in jo primemo obleči — potlej, potlej bo ubogo dekletce prav tako čedno 'cakor katera koli druga ženska.«
Res, Savitriju se ni zdela lepa. Prav zares ne. Toda njegove izkušene oči so gledale dalje... starejši, zkušen moški marsikaj vidi. Pozneje bo sirotica prav tako ko Iruge lahko ugajala; treba je potrpeti, čakati, takšne stvari ne gredo od danes do jutri. Nič ni nemogočega na svetu!
In v njegovih zvitih očeh se je zasvetilo nekaj ko prezir in zasmeh hkrati, kakor bi hotel reči: »Bodo že videli...« Pomel si je roke:
»Le pojdite, pa le brž,« je menil in tlesknil Filipa po rami. »Pozneje... morda se boste še radi vrnili. Zdaj niti ne slutite, koliko novega bo...«
Grof in njegova mati sta menila, da se staremu gospodu blede. Zmignila sta z rameni, ne vedoč, kaj naj bi njegove besede pomenile.
Tudi gospodu Savitriju se je zdelo pametneje, ne dalje razlagati svojih načrtov, zato se je obrnil k svoji varovanki in pustil ?rofa in grofico sama,
10
ivimiia je ura. Stara po .s trezni ca je postregla udeležencem te nenavadne komedije z mrzlim obedom, in zdelo se je, da so se ga vsi razen Filipa d’Armonsa lotili z velikim tekom.
»Napetost popušča,« je menil gospod Garnier, ko je sedel za mizo. Menda so bili vsi razen mladega grofa njegovih misli.
Samo Renata ni prišla k obedu. Martina jo je odpeljala v svojo sobo.
»Slecite se in lezite in skušajte zaspati,« je svetovala Renati. »Vso noč bova potovali, zato morate zdaj počivati, da ne boste preveč utrujeni.«
Prerahljala ji je posteljo, potlej je pa skrbno zaklenila vrata sobice. »Le naj spi, revše,« je menila nekam zviška. Za zdaj ne more storiti pametnejšega. Danes jo je moral ubogi gospod Filip tako že dosti gledati...«
In ne da bi pomislila na tragično usodo male sirote, je odšla nazaj h gostom pripravljat jedi.
Renata je v sobi nekaj trenutkov ostala nepremična ko kip. Vsi prizori snočnje noči in današnjega dne so se znova zvrstili pred njenimi vročičnimi očmi.
»Poročena! Poročena sem! Za vekomaj zvezana z ,njim‘ pred Božom in ljudmi!«
Zdelo se je ko da bi to ubogo bitje brez volje, brez odpornosti in brez moči le težko razumelo vse dogodke, ki so se bih z bliskovito hitrico odigrali v teh nekaj urah.
Venomer je ponavljala: »Poročena! Poročena!«
Potlej se je spomnila, čemu je aiorala v to privoliti. »Morala sem. Ni šlo drugače. Gospa Darteuiieva nima več pravice do mene... Ne! A on? Grof d’Armons? O, še zmerom nisem svobodna, še zmerom uklenjena. O, ta strašna poroka! Ta grozni mož!«
Ko se je spomnila Filipove jeze,
I OD ZAKONA DO LJUBEZNI
LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine prevedel S. C.
je vztrepetala po vsem životu: »To, to ste si predrznili...« je v strahu ponavljala besede svojega moža. In kadar so ji nehote privrele na ustnice, se je vse njeno telo streslo ob spominu na divjo jezo mladega moža, na njegove očitke in njegovo zasmehovanje. Zdelo se je, ko da bi ji te štiri besede vzele še poslednji pogum.
Klecnila je ob postelji, še zmerom oblečena v belo obleko, naslonila gjavo na rob postelje in se zatopila v svoje premišljevanje, ne meneč se za čas.
Ko je stara grofica, vznemirjena, ker svoje snahe ni ne videla ne slišala, prav nalahno odprla vrata in pogledala v sobo, je Renata še zmerom sedela na postelji, v beli obleki in s poročno tenčico na glavi, z očmi uprtimi v daljavo.
»Preobleči bi se morala,« je dejala stara grofica Martini.
»Kako, ni se še preoblekla!« je nejevoljno vzkliknila postrežnica. »Pred dobro uro sem ji naročila, naj leže, potlej pa obleče kostim.«
»Bilo bi najbrže dobro, da bi ji dali jesti,« je menil gospod Savitri kakor tjavdan. »Mi smo se podprli, mi svatje, a ne smemo misliti, da ta otrok ni lačen.«
»Zdi se mi, da je vajena lakote,« je nekam zbadljivo menila postrežnica.
»Upam, da ne bo nikoli več tako trpela,« je nejevoljno vzkliknil varuh. In ko je grofica odšla, se je obrnil k postrežnici. »Zahtevam,« je dejal odločno, »slišite, zahtevam, da jo boste skrbno negovali in skrbeli zanjo in da ji ne bo ničesar manjkalo!«
»To se samo po sebi razume,« je zbadljivo odvrnila dojilja.
»Na to se zanesem!«
In vrli možak je pristavil nekam robato:
»Ne smete pozabiti, da moja varovanka to nego drago plačuje in da ima pravico do nje. če že prezirate žensko v njej, naj bo, mislim pa, da ne boste prezirali denarja, ki ga je prinesla v ta zakon.«
In ko je izgovoril te besede nekako tako, kakor bi brcnil popadljivega psa, je gospod Savitri obrnil dojilji hrbet in odšel iz sobe.
Videti je bilo, ko da se Renata še zmenila ni za prizor, ki se je odigral ob vratih njene sobe, V resnici ji pa ni ušla niti besedica.
Ko je stopila Martina k njej, da bi ji pomagala preobleči se, je zaigral na njenem obrazu bled smehljaj:
»Ali ni moj varuh dober človek, madame?« je menila tiho.
Starka je zmignila z i'ameni, pa ne zato, ker bi jo bile te nepričakovane besede v živo zadele, ampak zato, ker je Renata izgovorila ta stavek v čisti, pravilni italijanščini. In Martina se je vsa zmedena spomnila raznih opazk in be-
sed, ki sta jih pred poroko govorili z grofico v italijanskem jeziku.
»Ali znate italijanščino?« je vprašala presenečeno.
»Tudi razumem jo,« je preprosto odvrnila Renata.
Dojilja je umolknila v zadregi iti ne vedoč, kaj naj bi še rekla. Tedaj je spodaj, na cesti pretrgalo tišino brnenje avtomobilskega motorja. Iz kuhinje so se zaslišali glasovi.
»Na svidenje, moj Filip,« je dejala mati, objemaje sina. »Hudo mi je, ker odhajaš. Zdaj bi lahko tako lepo živeli!«
Renata je sklonila glavo.
Kakšne čudne misli so se podile po teh možganih? Nekaj trenutkov je stala mirno, nato je pa, kakor hitro je mogla in kolikor ji je dopuščalo njeno shujšano telo, skočila k oknu sosednje sobe.
Videla je Filipa, ko se je ravno poslavljal od svatov. Ob strani je stala grofica, vsa objokana.
»Drevi bom v Parizu. In v treh dneh, ali pa še prej, bom odletel proti Egiptu.«
Njegov glas je donel vedro, skoraj veselo.
»Uf! Ne morete si misliti, kakšno olajšanje bo zame to potovanje!
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti Obleke, klobuke itd. ftkrobi in gvetloliba srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. su5i. monga in tika domače perilo. Parno čisti posteljno perje tn puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Nekaj dni sem se mi zdi, ko da bi nosil težko breme r a ramenih.«
Grofico so spet posilile solze. Filip je stopil k njej in jo objel okrog nežnih ramen, ki jih je stresalo ihtenje.
»Mamica, bodi pametna! Saj veš, storil bi kakšno neumnost, če bi še dalje ostal tu!«
»Ubogi otrok! Tako srečna sem bila, da sem ti pomagala iz zadrege, zdaj pa spet odhajaš. In bogve za kako dolgo?«
Saj ne bežim pred teboj, mati, vse bolj pred predragim spominom na mojo prvo ženo in pred pre-kruto resničnostjo ob strani tega strašila.«
»Kdaj te bom spet videla?«
»Ko bom daleč, daleč od tu, se bom morda privadil na marsikaj. Ta čas bo moj brat že uredil vse potrebno glede naših denarnih zadev. Zdaj, zdaj moram pa res iti.«
Mati se mu je med solzami na-smehljala, kakor v spodbudo.
»Bodi pameten. Ne pozabi, da bo tvoja ljubljena mati komaj čakala
tvoje vrnitve. Piši mi, kakor hitro boš mogel.«
Še zadnjikrat je v slovo pomahal, potlej je pa skočil v avto.
»Pozabili ste se posloviti od grofice d’Armonsove,« je tedaj zaklical Savitri skoraj izzivalno.
Filip se je obrnil k njemu.
»Nimam poguma,« je menil nekam zbadljivo. »Opravite vi to v mojem imenu, ako vam že srce ne da miru.«
Po teh žaljivih besedah je pognal avto.
Ko je izginil v oblaku prahu, je med gosti zavladala mučna tišina. Savitrijevo čelo se je pomračilo, ko da bi starega gospoda mučila huda skrb. Obrnil se je h gospodu Gamierju.
»Smrt božja! Rekli ste mi, da bo prišla moja varovanka v častivredno družino, polno obzirnosti in razumevanja. Namesto tega pa opažam samo nevljudnost, prezir in nebrižnost, skoraj grobost. Uboga Renata! Ali se zavedate, v kakšen položaj ste jo pahnili?«
Tedaj se je grofica — menda je ujela Savitrijeve zadnje besede — vtaknila v pogovor:
»Nikar tako, Savitri, ničesar ne obžalujte. Vaša varovanka je v boljših rokah, kakor si mislite. Samo nihče od nas ni bil pripravljen na takšno nenormalno dekle. Ali nam morete zameriti, da nismo znali skriti prvega presenečenja in razočaranja?«
»Zdaj je dekle vaše, članica je vaše družine. Zelo bi bil pomirjen, če bi vedel, da bo v dobrih rokah in da boste lepo skrbeli zanjo.«
»Bodite brez skrbi. Ime mojega sina nosi, zato bo deležna vse pozornosti in vse nege, ki ji gre.«
Savitriju se je odvalil kamen od srca.
»Tako ste mi všeč. Vt j sin in vaša satanska dojilja sta mi že pričela presedati!«
»Moj sin je odpotoval, da ne bi dal čutiti svoji ženi razočaranja ob poroki, ki smo ga vanjo prisilili proti njegovi volji. Martini pa zadošča, da ji rečemo, da je zdaj Filipova sreča v njenih rokah; takoj bo pričela požrtvovalno streči mladi grofici, da bo kmalu prav takšna kakor vse druge ženske njenih let.«
To iskreno zagotovilo stare dame je Savitrija pomirilo. Ko je pristopil še gospod Gamier in mu zagotovil, da je že vse poskrbljeno za srečno in zadovoljno življenje njegove varovanke, se je popolnoma potolažil.
»Potrpite nekaj mesecev. Zaupali jo bomo Martini in kmalu ne boste več spoznali svoje varovanke. V Švici jo že čaka prvovrstno zdravilišče; tamkaj bodo skrbeli samo za njeno zdravje, lahko si bo privoščila sleherno veselje in sleherno
Humor in anekdote
Dobro poučen
Neki mladenič je imel prijateljico, ki se pa ni dosti zmenila zanj. Nekega večera je bila pa z njim na moč ljubezniva. Mladenič je bil sicer vesel, vendar ni prav verjel v pristnost njenih čustev. Vprašal je svojega prijatelja:
»Rad bi vedel, kdo je drugi?«
»Koga pa misliš?«
»Mislim namreč pri kom hoče zbuditi ljubosumnost.«
Iz utroakiu wtt
Učiteljica pripoveduje o kralju Henriku, Id se po smrti svojega sina ni nikoli več smejal. Dekletce r zadnji klopi vemo posluša, ot> koncu pa dvigne roko; »Gospodična, učiteljica, kaj je pa delal, ako so ga ščegetali?«
Trda koža
»Vse sem mu izrekel, najgrše priimke sem mu dal in pomisli, niti najmanj se ni razburil in niti besedice ni črhnil.«
»Nič čudnega, saj je sodnik pri nogometnih tekmah!«
Tri angleške
Oče: »Charly, aU imaA dosti prijateljev v šoli?«
Charly: »Niti enega!«
»Kako je pa to mogoče?«
»Tistih, ki me tepejo, ja« ne maram, tisti, ki jih pa jaz tepem, pa mene ne marajo.«
•
»Ko sem jo prosil za roko, m« je
vprašala, kakšne načrte imam za bodočnost. Pripovedoval sem ji o mojem
bogatem stricu — in zdaj jo postala moja teta.«
Neki kirurg, arhitekt in diplomat so se razgovarjali o tem, kdo izmed »jih opravlja najstarejši poklic.
»Ko je Bog ustvaril žensko,« je menil zdravnik, »je vzel rebro iz Adamovega telesa. Izvršil je operacijo, torej je zdravniški poklic najstarejši.«
»Nikakor ne,« je odvrnil arhitekt. »Svet je ustvaril iz kaosa. Torej je poklic arhitekta še starejši.«
»A kaos,« je vzkliknil diplomat, »smo povzročili mi!«
španske anekdote Svarilo
Karl V. (1518—56) je prestal hud revmatičen napad. Hodil je še zmerom precej neokretno, tako da se je na obraz enega izmed njegovih ministrov prikradel nasmešek. Karl je to opazil in vprašal:
»Zakaj se pa smehljate?«
»Sir,« je odvrnil minister, »če opazujem negotove korake Vašega Veličanstva, moram pomisliti, kako je dobro, da država ne šepa tako, kakor Vaše Veličanstvo.«
»V bodoče se varujte takšnih misli,« je dejal cesar sicer prijazno, a z očitno strogostjo, »kajti noben državnik države ne upravlja z nogami, temveč s pametjo.«
Imenovanja
Alfonz IV. španski je bU silno veder človek. Ko je bil še prestolonaslednik, je šel nekoč na obisk v Rim.
Sprejel ga je papež in ga imenoval za egiptovskega kralja.
Prestolonaslednik je siišaJ, kako so zbrani duhovski dostojanstveniki ploskali, a ni vedel, zakaj prav za prav gre. Vprašal je svojega tolmača, kaj to pomeni.
»Sir,« je dejal tolmač, »papež vas je imenoval za egiptovskega kralja.«
»Oh, človek mora biti hvaležen,« je odvrnil smehljaje se Alfonz. »Stopite naprej in Svetega očeta imenujte za bagdadskega kalifa!«
Strah
Karl V. je v starosti zamenjal kraljevski plašč z meniško kuto.
Ko je bil nekega jutra on na vrsti, da je menihe spravil pokonci, je moral enega izmed njih kar pošteno stresti, ker se ta nikakor ni hotel zbuditi.
Naposled je menih ves prestrašen planil pokonci, zastrmel se je v bivšega cesarja in dejal:
»Dovolj dolgo si spravljal svet v strah in trepet, zdaj si pa še tako nesramen, da si se spravil Se na nas, ki smo svetu že davno obrnili hrbet!«
Skraja raztresenost
švedski profesor W. C. Svedelius je bil tako raztresen, da je pri neki slavnostni večerji po enem izmed svojih krasnih govorov, punč mešal s prižgano cigaro. Naposled je to zmes tudi izpil. Pri čaju si je pa nekoč namazal presno maslo na golo roko.
Lepega dne se je mirno sprehajal po cesti in v njegovih mislih ga je zmotila neka krava, ki mu je prekrižala pot.
»Oprostite!« je dejal in vljudno dvignil klobuk. Gonjač in drugi ljudje so se kajpak na ves glas zasmejali. Sele takrat je vseučiliški profesor spoznal svojo zmoto. Osramočen in jezen je odhitel. Kar na slepo je dirjal dalje in se zaletel v neko damo.
»2e spet ta neumna krava, ki ne zna hoditi po cesti!« je Svedelius divje zakričal, ne da bi dvignil pogled.
zabavo. Vse je poskrbljeno, da se ji bo dobro godilo.«
Med tem pogovorom je Renata prišla na dvorišče. Ko je videla Filipa, da je stopil v avto, je hotela pohiteti za njim, odpeljati se z njim.
Ali je čutila, da je ta nenadni odhod moža, ki so jo bili pred ne-kaj urami z njim zvezali na veke, nenaraven in zanjo poniževalen? Nihče ne bi mogel povedati, kaj se godi v njej, tako brezizrazen in top je bil njen bledi obraz.
Obstala je sredi dvorišča kakor vkovana in željno gledala za avtom, ki se je izgubljal v daljavi.
Pristopila je stara grofica in jo prijela za roko: »Renata pojdi z menoj.«
»Odpotoval je,« je kakor v sanjah zašepetala mlada žena.
»Da, odpotoval je. Zdaj moraš biti pametna. Gospod Gamier in tvoj varuh se bosta takisto kmalu odpeljala. Tudi jaz se moram vrniti domov. Ne boj se, da boš sama ostala tu. Odpotovala boš takoj, kakor hitro se bo vrnil avto, ki bo popeljal gospoda Savitrija in notarja Gamierja na postajo.«-
Ali je Renata slišala, kaj ji je govorila grofica? Nekaj trenutkov je še strmela v belo cesto, ki je po njej odbrzel Filipov avto. Potlej je pa mimo, kakor vdana v božjo voljo, odšla s svojo taščo v hišo. Nihče ni opazil skrite žalosti v njenih očeh, ko so se za njo zaprla hišna vrata. Morda se je zbala, da jo bodo spet zaprli v kakšno sobo, kakor so jo dotlej?
Kmalu nato se je Savitri poslovil od svoje varovanke.
»Na svidenje, Renata! Malo boste morali potrpeti; zavedajte se, da vam bo od dne do dne boljše. Upam, da boste ob najinem prvem svidenju že popolnoma zdravi. Zaupajte vase, vse drugo bo prišlo samo od sebe. čeprav od daleč, bom pazil na vas. Na svidenje!«
Zahvalila se mu je z nekaj besedami, a čutil je, da se njene misH mude drugje. Potlej je še stopil le dojilji in ji zabičil, kako mora ravnati z mlado gospo. Nekaj minut nato je ostala Renata sama z dojiljo in grofico.
11
Ko sta se gospoda odpeljala, je grofica pripravila popotno obleko za Renato. Oblekla jo je v širok popotni plašč, ji nataknila velike avtomobilske naočnike in ji posadila na glavo avtomobilsko čepico.
»Poskrbeti moramo, da te gospa Darteuilova ne bo našla. Ako M te slučajno zasledovala vse do sem, jo moramo speljati na krivo sled. V tej čepici in s temi naočniki se prav nič ne ločiš od drugih dam, ki se vozijo z avtomobili.«
Ko ji je pomagala v avto, je Renata vprašala:	»Ali	gremo	za
njim?«
Grofica je razumela, da ima Filipa v mislih.
»Odpeljali se bomo po tej cesti, a kmalu bomo krenili v drugo smer. Nič si ne ženi k srcu. Ko boš zdrava, se bo vrnil, nič ne skrbi!«
»Zakaj naj se zdravim? Saj nisem bolna!«
»Morda res nisi bolna. Toda tako bleda, tako šibka si, da se zdiš vsakomur nenormalna in da je tvoja mačeha imela malone vzrok, ko je trdila, da nisi pri pravi pameti. Popraviti se moraš, zrediti, dobiti moraš izgubljene moči in nekaj barve v lica.«
»Kam me boste torej odpeljali?«
»V Švico. Tam boš sprva živela med pravimi bolniki, zato se ne bo nikomur čudno zdelo, da si tako šibka. Ko se ti bodo vrnile moči in se boš malo popravila, se boš preselila v kakšno drugo letovišče. Ko boš pa popolnoma zdrava, boš lahko potovala po mili volji ali se pa vrnila k svojemu možu.«
»Ali bom lahko živela z vašim sinom, ko bom zdrava?«
»Kajpak.«
»Ali ste čisto prepričani.«
»Seveda.«
»O!«
Renata je pobesila glavo in umolknila. Toda ko je avto vo<ail mimo cerkve, kjer se je pred nekaj urami poročila, so se ji oči zalile s solzami in nehote je vzdihnila:
»Torej to ste si predrznili! S tem strašilom ste me poročili!«
Grofica nasproti njej se je stresla. Vprašujoče je najprej pogledala Renato, potlej pa dojiljo.
Renata je prestregla njen pogled. Mimo je dejala; »Povedati vam moram, da razumem tudi angleščino.«	^
Stara dama se je nemirno zganila na oblazinjenem sedežu in obraz ji je zalila rdečica.
»Tudi angleščino.« je zajecljala.
Spomnila se je, v kakšni čudni luči mora biti pri svoji snahi zaradi razgovora z dojiljo pred nekaj urami. In v mislih je pristavila: »Ta svetohlinka nas je pošteno potegnila.«
Istega mnenja je bila menda Martina, kajti tiho je šepnila: »Takšen svetniški obraz! Kdo hi ji kaj takšnega prisodil! Ubogi gospod Filip, kar smili se mi, da ae je moral s takšno deklino poročiti.«
svetovni razstavi leg drugih lepih udovali tudi tale čast ameriškemu
*
C‘>py"uhl opera mundt
m	LjmB
it . . \Mmrn,	
m	
Nemški kancler Hitler Je v svojem petko-em govoru izjavil, da Je odpovedal pomorski ogovor med Nemčijo in Anglijo iz leta 1936. iakšen dogovor Je bil to?
Nemčija se Je nasproti Veliki Britaniji ubežala, da bo gradila samo toliko vojnih la-ij. da bo njih število v primeri z novimi Titanskimi vojnimi ladjami kakor 35 : llM). lemčija je s tem priznala britansko premoč a morju, v zameno Ji Je pa Velika Britanija riznala letalsko premoč, pogodbenici sta ir.-' ajali s stališča, do mora Anglija obvladati elikanskt kompleks morja, a Nemčija Je v rvi vrsti prizadeta na kopnem. Toda kljub orazmerno nizkem odstotku pomorske tona-c ni Nemčija nikdar dosegla dovoljenih 35 idstotkov; zaradi pomanjkanja denarja in «u-ovin je zgradila v teh štirih letih samo 17 idstotkov biitanskega pomorskega programa.
Nemški kancler Hitler Je zahteval priključi-ev Cdanska (Danziga) Nemčiji. Kdaj Je lemčija izgubila Gdansk in zakaj Poljaki ne iristanejo na njegovo vrnitev k rajhu7
Gdansk je versajska mirovna pogodba leta 919. proglasila za svobodno mesto pod var-tvom Zveze narodov, če bi ga Nemčijo do lila nazaj, bi bila Udinja, edino poljsko mor ko pristanišče, v pi inleru vojne brez. slelier-lega pomena za Poljake in Poljska hi bila pet odrezana od morja. Ozemlje Gdanska iteje 1966 km2 s 460.000 prebivalcev.
Kancler Hitler Je v petkovem govoru zahteval tudi vrnitev kolonij. Ali vesto, katero kolonije Je Nemčija imela pred vojno >n čigave so danes?
V A t r i k i je imela Nemčija Togo (67.001) km2), Kamerun (796.000 kms), Zahodno Afriko (635.000 km2) in Vzhodno afriko («95.000 km2) z vsega skup 11'4 milijona prebivalcev. \ Aziji: Kiaučou (552 km2, 195.000 prebival cev) V Polineziji (otočje med Jušno-vzhodno Azijo in Avstralijo); Maronsko. Ka mlinsko, Marshallsko otoej., Nove Gvinejo i:1 Bismarckovo otočje, otočje Samoa m Ga'aos (vse skupaj ca. 245 000 kin2 s 650.000 prob.). Vse nemSke kolonije skupaj so merile 2 milijona 952.600 km2 in Sttle 12 290,000 ljudi
Vel. B r it a l «J a i»* i jeni rtom*on* bo do bili 78*5 odstotkov nekdanjih nemSkih kolonij (Zah. in Vzh. Afriko, del Toga, oel Kameru na, Novo Gvineje in Bismarckovo otočje ter Samoo). Francija je dobila 19*5 odstotkov (del Toga in Kamemnn), Bel g J a 1 75 odstotkov (del Vzh. Afrike), J a p o n s k a 0*25 odstotka (Karolinške, Maishal sko in Ma riansko otočje in (Jalaos)
Spomniti velja, de je nemški kolonijski mi nister izjavil še 11918. t. J. pol leta pred koncem vojne, da bo Nemčija, če zmaga. 7R h te vala samo v Afriki ves južnozahodni del celine, t. j. 10 milijonov km4! (Vsa Afrika meri .90 milijonov km2.)
Kaj je »poljski koridor«?
Ozka proga ozemlja ob spodnji Visli; po njem ima Poljska zvezo z morjem. Prebivalstvo koridorja je mešano; toda celo po nemški statistiki šteje nemški govoreči živelj na vsem ozemlju, ki ga jt Nemčija po versajski pogodili odstopila Poljski (46.142 km*) tri milijone 850.000 preb., komaj dobro tretjino (1.364.000) celotnega prebivalstva. (Gl. v olks
Tole prebereš
== i/ ivti minuti ===
V tej minuti v Združenih državah:
...zboli en človek na raku; ...vlomita dva vlomilca;
...se zgodi 20 nesreč, ki povzroče za 90.000 din škode;
...se rodi pet ljudi, dva pa umreta;
...ustavijo enega avtomobilista zaradi pijanosti;
...potuje trinajst potnikov brez voznih listkov;
...izgube Američani 30 golfskih žogic, petdesetkrat vržejo karte, in porabijo za 150.000 din bencina;
...izdajo za blazneže okrog sto tisoč dinarjev;
...povzroči ogenj za 30.000 din škode;
...se dva para poročita;
...gre v kino osem tisoč ljudi; ...vžgo Američani milijon vžigalic, stolčejo 200.000 žogic za ping-pong in pojedo 5000 kilogramov kruha;
...jih stane nahod okrog 100.000 dinarjev;
...steče po mednarodnih kablih 320 brzojavk;
...pojedo Američani 250.000 kil hrane.
In minuta je minila!
Naš Kotiček
*
Prispevke v tej rubriki honoriramo, sicer prvega z din 50'—, naslednje z din 20'—. Rokopise naslovite uredništvo »Družinskega tednika«, (Naš kotiček) Ljubljana, poštni predal Rokopisov ne vračamo.
Gospod Subito...
...si zna pomagati
Izpolnjevanka
Počrni vsa polja, označena s piko, in si oglej nastalo sliko!
Spodobi se...
Žlica, nož in vilice
če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila.
potem sezite po »Družinskem tedniku«!
Kadar ima slavna filmska igralka Lilian Harveyeva prosto, se najprej Poda na svoj vrt, kjer goji razne cvetlice. Spomladi so trate njenega vfta sinje in bele in rožnate od krokusov. Nežna Lilian je med njimi kakor cvetlica med cvetlicami.
Cesa ne smeš nikoli reči:
»lega ne bom nikoli dosegel!« »Nimam sreče!«
*Smola se me drži!«
»Naj takšnega se lahko samo meni *0odi!«
»To življenje ni zame!«
»Nripa? Zanesljivo jo bom dobil!« »Ni mi usojeno, da bi bil srečen!« *Nihče ni tako nesrečen kakor jaz!« »Ta pa znal«
»Nič se ne čudim, da mu vse uspe.«
Velikanski boben, ki so ga dali v Londonu napraviti nalašč za Verdijevo opero »Macbeth«, da bo njen glasbeni učinek čim večji. Boben ima premer šestih čevljev in so zanj skoraj celo leto iskali dve dovolj veliki kravji koži.
Na veliki newyorški bodo obiskovalci poleg umetniških zbirk občndovali kip, izklesan na čast kmetu.
Ljudje, ki so
Večkrat vidim v kakšni restavraciji moderne požiralce nožev. Ljudi, ki ne vedo, da nož ni za v usta.
Vsako izmed treh jedilnih orodij ima svoj namen, svoj strogo določen delokrog. Z žlico zajemaš. Z njo torej jemlješ iz skodel, ješ juho, tako da žlico nosiš k ustom in ne narobe.
Z vilicami nabadaš. Držiš jih v levi roki. Z njimi tudi razpolavljaš cmoke, testenine, krompir. Z vilicami in žlico zajemaš solato.
Z nožem režeš. Samo režeš! Nož je oster, zato ga ne nosi v usta. Režeš pa samo tiste jedi, ki jih z vilicami ali žlico ne moreš razjjoloviti. Bog ne daj, da bi torej z nožem rezal cmoke!
Po jedi položiš nož in vilice vzporedno na krožnik, na desno stran. To pomeni, da si sit. če pa želiš še jedi, nož in vilice na krožniku prekrižaš.
žlica, nož in vilice so jedilno orodje, zato ne žvenkljaj z njimi in se ne igraj pri mizi .kakor otrok. Kajpak jih pred jedjo ne čisti v namizni prt, ne v restavraciji in ne v gosteh. To je že storila v kuhinji snažilka jedilnega pribora.
Malenkosti, porečete. Da, malenkosti, ki jih pa marsikateri .požiralec nožev' še zmerom ne ve.
pojmi postali
* fiim v (ttUai i/cstaU
Joan Crawfordova se je te dni
uradno ločila od svojega moža Fran-chota Tona. Na sodišču je izjavila, da je zelo vesela, ker je spet svobodna, da bo pa s svojim nekdanjim možem ostala v prijateljstvu.
Lilian Harveyeva bo igrala v francoskem filmu, in sicer vlogo neke angleške pevke, ki je njega dni zmešala glavo komponistu Schubertu. Lilian bo v tem filmu plesala in pela.
Priscilla Lanova, ena izmed treh ljubkih sester Lanovih, bo zdaj nastopila v ameriški verziji nemškega filma .Episode', ki je v njem igrala glavno vlogo ljubka Paula Wessely-jeva.
Fred Astaire in Ginger Rogersova,
slavni ameriški plesni par, sta letos nastopila zadnjič skupaj, in sicer v filmu .Musical'. Odslej bosta nastopala vsak zase in vsak pri svoji filmski družbi.
Najuovejši film Danielle Darrieuxe-ve »Družitev ob zori« ni dosegel tistega uspeha, kakor so pričakovali. Ta film je zrežiral igralkin mož Hen-ry Decoin.
Jean-Baptiste Chambray Prav zanesljivo vsi poznate batist — tenko, fino, zelo gosto, a prožno platno. To platno so pričeli izdelovati v 18. stoletju v Cambraiu na Francoskem. Tkanje takšnega tenkega platna je bilo tedaj še zelo nevarno, kajti, da bi ostala tkanima prožna, so bile statve za tkanje batista v vlažnih kleteh ali v prizemlju. Zdaj tko batist čisto drugače; da ostane tkanina prožna, je nitka namazana z glicerinom.
Batist, ki ga poznajo zdaj po vsem svetu, je dobil svoje ime od enega
prvih tkalcev tenkega platna, po Jea-nu-Baptistu Chambrayu iz Cambraia. Ni pa dognano, ali je to ime popolnoma pravilno.
Vsekako je bilo pa možaku ime »Baptiste«. Ker je tkal najlepše in najprožnejše tenko platno, se je vseh dobrih izdelkov držalo njegovo ime. To je bil — če mislimo po današnje — njegov zaščitni znak. Na Angleškem pravijo pa batistu .kambrik', kar bi utegnilo pomeniti, da so ime za to blago povzeli po francoskem mestu, kjer so ga najprej izdelovali.
POMLADNE MISLI
Sla sem preko polja in sama Židana volja šla je z menoj.
Zbogom poti temačne, zbogom, misli mračne, pomlad je tu!...
Tam pa v daljavi sinji, ko mesec v pustinji je vstala bridkost.
Vse nebo je pregrnila, moja duša jo je pila in jokala je...
Tatjana
Trohico optimizma HuU fntyi!
MOJA SESTRICA
Štiri leta staro sestrico imam. Ljubke, s plavimi laski in rdečimi lički. Na vrtu ima svoj kotiček, kamor ho-“* vsak dan zalivat cvetlice. Včeraj <e pa deževalo. Toda ona je kljub temu vzela »kanglico« in si natočila Vode.
Stopila sem k njej in ji rekla: »Pa Vendar ne boš šla danes zalivat cvetice, ko dežuje?«
»O, saj bom vzela dežnik,« se je thoško odrezala.	P-	1.
Ei
Kakor enak z enakimi
govori
Roosevelt z žomalisti
Predsednikova izjava dopisniku beograjske »Politike«
Po dejanjih sodimo ljudi. Če sodimo Roosevelta po njegovih besedah, ga moramo šteti med največje demokrate sveta. Če naj ga sodimo po dejanjih, moramo prejšnjemu stavku dodati še besede »vseh časov«.
Washingtonski dopisnik beograjske »Politike« g. Jojič je imel 17. aprila priložnost videli, kako ameriški pre-zident sprejema. Franklin Roosevelt ima navado, da skoraj vsak teden časnikarje k sebi povabi; v pogovoru z njimi je tako domač in neposreden, da je evropski iurnalist prvi trenutek skoraj v zadregi. Kolikšna neprisiljenost vlada v Beli hiši, morda najbolje kaže okoliščina, da v sprejemnici novinarji neženirano trgajo papir z beležnice zunanjega ministra Cordella Iiulla; tako so se bili namreč udomačili, da niti papirja ne pri-neso več s seboj...
Franklin Roosevelt, pravi g. Jojič, ni takšen, kakor ga poznamo s slik. Njegov živahni obraz je mnogo odločnejši pa hkratu človeku bližji. Iz oči mu sije poštenost, a njegov nasmeh je iskren in prijateljski.
Preden je začel pogovor, je pomignil nekemu čokatemu žurnalistu:
»Poglej, Mike, kaj sem dobil!«
Predsednik je vzel iz miznfce neko pismo in pokazal novinarju redke znamke na njem.
»Kaj rečeš?«
Dopisnik se je udaril po čelu:
»Kaj naj rečem! Nevoščljiv sem...«
Znano je, da je Roosevelt navdušen zbiralec znamk. In kadar nanese priložnost, rad podraži prijatelja novinarja, ki je prav tako strasten filatelist.
»No, fantje, ali smo vsi?« je vprašal prezident, ko se je polegel smeh, ki ga je.zbudil odgovor novinarja-filatelista.
Preletel je z očmi prve vrste, se ustavil na meni in se nasmehnil:
»Eden je nov...«
Za predsednikovim hrbtom je kriknil neki žurnalist:
»Pripravljeni smo. Začnimo.«
Za nekaj sekund je zavladala tišina. Potem so se pa z vseh strani vsula vprašanja. Predsednik si je zataknil palca za telovnik in jel odgovarjati, hitro, stvarno in brez ovinkov.
G. Jojič navaja celo vrsto vprašanj in predsednikovih odgovorov. O notranji in zunanji politiki, vse vprek.
»Kaj je z novim zakonskim predlogom o delavskih mezdah?« je vprašal nato neki mlad poročevalec. »Kdaj se bo senat izrekel o njem?«
Roosevelt je odgovoril vpraševalcu, kakor bi bil star njegov prijatelj:
»Bogme, Stevan, tega ti pa res ne morem kar tako odgovoriti.«
»Kaj je z zahtevami delavskih sindikatov?«
»Saj veš, Jack, da smo vse storili, samo da jim ustrežemo. Prosim te, kaj bi ti storil na mojem mestu?... No, reci!«
V tem trenutku prevzame človeka neizmeren ponos, da stoji pred prvim državljanom velikega in mladega naroda, pred človekom, ki mu je več kakor vse drugo človekova svoboda in enakopravnost vseh ljudi. Da stoji pred človekom, ki v imenu milijonov zahteva mir in se za mir tudi bori; pred človekom, ki ponosno dviga glavo na čelu velike in mogočne armade. ki je pripravljena ta mir braniti.
Časnikarji radi poslušajo Rooseveltove besede. Predsednik je njihov prijatelj in jih razume. Novinarji ga spoštujejo. Samo tri besede neradi slišijo iz njegovih ust: besede, da nekaj ni za objavo.
»Tole ostane med nami. Velja?«
»Velja, gospod predsednik.«
Sprejem je končan. Medtem ko se časnikarji razhajajo, pripoveduje dalje g. Jojič, pristopi k meni Mac Dermott, šef predsednikovega tiskovnega odseka.
»Predstavil vas bom predsedniku. Stopite z menoj.«
Roosevelt je sedel z vzravnano glavo in mi je pogledal v oči.
»Gospod predsednik, to je posebni dopisnik .Politike' iz Beograda.«
»Veseli me, da vas tu vidim. Upam, da vam pri nas ugaja.«
Zahvalil sem se predsedniku za privilegij, on je pa odvrnil kakor dober star prijatelj:
»Vem, da resno pojmujete položaj svoje domovine... Nič naj vas ne skrbi. Vse bo ie dobro. Vsak dan, vsako uro dobivam brzojavke iz Beograda. Vse se bo uredilo, da bomo vsi zadovoljni. Ntč naj vas ne skrbi.«
Njegova roka je ležala na mojem ramenu, in njegove besede so bile trden dokaz, da sta on in njegova domovina odločena poskrbeti, da bo dobro vsem ljudem, daleč in blizu.. Zahvalil sem se za prijateljske želje, končuje g. Jojič, predsednik mi je pa v kratkih besedah želei, naj se dobro počutim v Ameriki.
»Bodite, kakor da ste doma. In nič iai vas ne skrbi. Vse bo še dobro...«
Ali zvezde vplivajo na človeški razom in značaj?
Mnenje nemškega astrologa Nadhermja
t	Berlin,	maja.
X Mnogo ljudi ne veruje v moč in važ-X nost astrologije in so precej skeptični t glede te specialne znanosti. Ne veru-X jejo, da zvezde res lahko vplivajo na J človeški razum, značaj, in celo na or-t ganizem. Astrologi trde, da nebesna t slika, ki se je pokazala pri človeko-X vem rojstvu, močno vpliva na nadaljnji Z človeški razvoj.
i Nasprotniki astrologije pa navajajo
♦ kot argument tale primer:
Z Dva otroka sta se rodila ob istem Z času, v istem mestu, pa kljub temu t nimata enakega razuma in istega zna-X čaja, čeprav je njun horoskop popol-X noma isti. En otrok je morfebiti dober, t drugi hudoben. Eden je od svojih star-ž šev podedoval te, drugi druge dobre t lastnosti in napake in tudi bolezni.
* Skeptiki imajo v tem pogledu ne-» dvomno prav. A niti sami astrologi ne Z trdijo, da njihove astrološke ugotovitve X vselej stoodstotno drže.
X Astrologija obstaja že od prastarih časov. 2e stari Asirci in Babilonci so verovali v zvezdna znamenja in zvezdne slike pri človekovem rojstvu. Prav tako so tudi Rimljani in Turki verovali v astrološke resnice. Stari Latinci so dejali: »Astra trahunt, non cogtmt« (Prosto prevedeno: Zvezde te nagnejo k nekaterim lastnostim, a ti jih ne vsilijo.) Prav to pa daje etično vrednost astrološkim horoskopom, človek po horoskopu lahko vidi kakor v ogledalu, kakšen je njegov značaj, razum in česa se mora v življenju izogibati, da bo živel lepše in srečnejše.
»Ali misliš Karla?« šala mala Marjetica.
je vpra-
»Samo o svoji pravljici govorim, o svojih sanjah!«
Tako je odvrnila ovijalka mali Marjetici.
Tisti, ki ne verujejo v astrologijo, se lahko o tem prepričajo z neštevil-mimi primeri.
Kot dokaz vzemimo samo tale očitni primer: okrog sonca se giblje hešte-vilno nebesnih teles. Naš planet je samo majhen član te velikanske družbe. Sleherni atom na naši zemlji, sleherni atom ma drugih zvezdah, ki so v okviru našega sončnega sistema, je odvisen od središča, od sonca. y tej harmonični, vsemirski zvezi planetov, ki jo upravlja sonce, je vsekako možno, da zvezde vplivajo tudi druga na drugo, prav kakor sonce vpliva na vse. Tu namreč ne gre samo za vpliv svetlobe in toplote. Tu gre tudi za astralne, nevidne vplive na našo zem-ijo.
Tisti, ki verujejo, da se da s pomočjo astrologije prerokovati bodočnost, se motijo. Proroštva na podlagi slik nebesicih živalskih znakov niso nikoli resnična, če se pa kdaj izpolnijo, je to le goli slučaj.
(Po »Hamburger-Fremdenblattu«)
Najdaljši mostovi na svetu
Samo levičarji hodijo
Kaj pravi mali zvonček?
»Med drevjem visi na vrveh dolga deska, in to je gugalnica.
naravnost
če ste levičar, ni potrebno, da imate to za nekakšen nedostatek. Narobe, razlog imate, da to svojo lastnost smatrate za prednost.
Po ugotovitvah strokovnjakov samo levičarji hodijo naravnost. Ugotovili so, da noben desničar ne more teči caravnost po stezi, dolgi 500 metrov, ako ni zaznamenovana. Sleherni krene nekoliko na levo. Kajpak se pa tega še zdaleč ne zavedajo.
če gre desničar po puščavi brez kompasa, bo v približno 24 urah prišel na prvotno mesto. Zato ljudje, ki tavajo po neznanih ozemljih, pogosto pridejo tja, od koder so odšli. Znanost še ni ugotovila vzroka tega pojava. Najbrže tiči v neki neznani lastnosti našega živčnega sistema. Dejstvo je pa, da samo levičarji hodijo naravnost.
Dve ljubki, majhni deklici — njuni obleki sta beli kakor sneg, dolgi, zeleni svileni trakovi jima frfotajo s klobučkov — sedita
na njej in se zibljeta. Brat, ki je večji od njiju, stoji na gugalnici, z roko je objel vrv, da ga drži, kajti v eni roki ima
Gugalnica se giblje in veter odnaša mehurčke iz milnice. Vsi se lesketajo v pisanih barvah. Poslednji še visi na pipici in se krivi v vetru; gugalnica se ziblje. Mali, črni pes, lahek kakor mehurji iz milnice, se
dvigne na zadnje noge in hoče skočiti na gugalnico; pes pade, laja in je hud; dražijo ga. Mehurji iz milnice se drug za drugim razpočijo. — Zibajoča se deska, izginjajoča pena, to je moja pesem!«
»Res je to, kar pripoveduješ, morda lepo, toda tako žalostno govoriš in malega Karla sploh ne omeniš.«
In Marjetica je žalostna obsedela s prekrižanimi rokami v naročju.	Dalje	prihodnjič.
..Snežna kraljici" je zaleta izhajati v 8. Stev. ..Družinskega tednika" z dne 23. februarja 1939.
'' čez deset let bo mogoče potovati iz ' Kjobenhavna v Malmo, to se pravi z '' Danskega na Švedsko, po suhem. Stro-11 kovnjaki so preiskali vsa mesta, kjer •| bi mogli zgraditi most, da bi bil čim krajši od predvidenega. Zaradi mor-; | skih struj in plovbe so se naposled | le odločili za prvotni kraj.
Ž Most se bo začel na otoku Amager-X ju, južnovzhodno od Kjobenhavna; v t švedsko bo držal čez otoke Saltholm in
♦ Eresund. Most bo dolg 14 kilometrov X in bo največji na svetu.
♦ A ne dolgo. Kmalu bodo začeli gra-
♦ diti tudi most čez Veliki Balt in bo
♦ vezal otoka Sjeland in Fin Finen. Dolg X bo 17 kilometrov.
t Oba mostova bosta gotova v desetih 1 letih. Ves ta čas bo pri delu nepre-Ž stano zaposlenih 12.000 ljudi. Skupni 1 izdatki so predvideni na 630 milijonov
♦ danskih kron. Od tega bo švedska | plačala 65 milijonov.
t	(Po	»Daily-Mailu,	London)
majhno skledico, v drugi pa glinasto pipico in z njo spušča mehurčke. Veliki so in lepo se
leskečejo v soncu.
Neki poveljnik je pripovedoval, da vselej, kadar ponoči s svojo četo koraka po neznanih krajih, postavi na čelo čete levičarja. Takrat je prepričan, da hodijo naravnost.
Snežna kraljica
22.	I	Kai	rekla ovijalka?	I	prilepljen star grad; gost brš-
|	»Nad ozko gorsko stezo je | ljan rase okoli starih, rdečih
zidov, list ob listu, okoli prizidkov, m tam stoji lepo dekle; sklanja se čez ograjo in gleda
po lepi, ravni poti navzdol.
Nobena roža na vejici ni bolj sveža, noben cvet, ki ga veter
odtrga z drevesa, ni rahlejši od nje. Kako ji šumi prelepa svilena obleka! Ali še ne prihaja?«
IS. nadaljevanje 21
>Treljič...« je dejal Ilarry Reffold in •pustil monokel v roko. Obrvi so se mu nasršile.
Prav tedaj je bil šel polkovnik Grc-P°ry uiinio njega in Harrv je uje. °ster, mereč pogled, ki ga je zavrnil * hladno liebrižnostjo.
Potem se je spet zakopal v globoki naslanjač v veži. Prej sta ga zanimali '"'e vprašanji, ki 'sta ga to jutro iz-.•fga-li iz dolgočasja zadnjih dni, zdaj ^ jima je pa pridružilo še tretje in £<* spomnilo, da njegovo bivanje v j 'vchurchu ni namenjeno ljubki Ani 'jrnerjevi, ampak nečemu dosti ne-Prijetnejšeniu.
Tega se je spomnil najprej ob nenavadnem pismu, ki ga je na prav •ako nenavaden način dobil v roke.
. Po kratkem sprehodu z Ano, ki jo le seveda čisto slučajno srečal, ko je nekaj nakupovala, ga je dobil v žepu vojega površnika, in hudo ga je gri-**°> da ni mogel zagrabiti spretne ro-p *5' n,u. "a ie hi la t ja vtaknila.
1 ismo je bilo v navadnem ovitku ® poslovna pisma in napisano na Pisalnem stroja s prav vsakdanjo vrsto • tako da na pismu samem niti fierloek Holmes ne bi mogel ničesar Posebnega izslediti. Ko je keffold od-| '*a* Pismo, je bil na marsikaj pri-1 ^J'i'M1, ni pa pričakoval tega, kar je ral, in trajalo je precej časa, preden -je spet pomiril.
«smo_ se je glasilo;
,/^nili ste se pogledati v moje arte in zato bi se rad z vami pomeni!.
Pridite še isti dan, ko dobite to listno, okoli desetih zvečer k pogoreli J/ i koči ob cesti proti Bedfontu. i ooste pametni in če se bo dalo » van,i govoriti, se vam ni treba lii-liiri*	'ier	potrebujem	odločnih
jp .''ase vrste. Če vas ne bo ali pa zn	na kakšno izdajstvo, vas bo
a moja kaznujoča roka prav tako i 11 .jivo doseči kakor roka, ki vam
vr IIles*a lo P'smo-toiui *** ila Milneria> Stoiia in Cray-
Gospod.<
rPREPROGflGROZE1
DETEKTIVSKI ROMAN Napisal Louis Weinert-Wllton
Gregoryja, ki se je šele pred nekaj meseci vrnil v London, je poznal samo na videz, toda nesrečni Atlee Colburn je včasih govoril o njem, in Reffold si je iz nekaterih njegovih besed ustvaril sliko o njem.
Polkovnik Gregory je bil menda eden najepretnejših, toda nikakor ne na-bolj priljubljenih osebnosti v indijski armadi, in nekajkrat je s takšno odločnostjo pokazal železno pest, da se je ime ,Tiger*, ki so mu ga dali domačini, kmalu udomačilo tudi med vojaki.
Nekaj tednov po smrti svojega bratranca je Harry bral, da se je polkovni le odpovedal svoji službi, in ko ga je pred nekaj trenutki tako nepričakovano uzrl v svoji bližini, ga je obšla neka čudna slutnja.
In ta elulnja je prevzela Harryja Reffolda dosti bolj kakor misel na temnopoltega šoferja, in ga je morda bolj vznemirila kakor' bližnji sestanek e skrivnostnim .gospodom'.
Burns je bil še zmerom zelo slab. S težavo so ga zadržali dva dneva v bolnišnici, potem pa jim je kar ušel iu se spet naselil v ,Kraljici Vikto-riji‘.
Odkar je preiskal čudne okoliščine ob Craytonovi smrti in ga je doletela smola s strupom, je začel zdajci gledati dosti jasneje tudi na Milner-jevo zadevo, in ko je prvi dan po svoji vrnitvi še enkrat preiskal kostanjevo hišo‘, je odkril marsikaj, kar ga je nenavadno zanimalo.
»Saj jo bomo...< je prikimal Burns.
Ne razumem, kako je mogoče, da ete na lepem tako nestrpni. Čez kakšen teden dni, sodim, bo stvar že urejena. In če si pri tem ne liova osmodila prstov, se bo že izkazalo, ali naju čaka lepa nagrada, ali naju bodo pa spodili s posmehom in sramoto.«
»To mi pa ni prav razumljivo,« je rekel VVebster očitno zmeden in se prijel za glavo, v Zdaj ste začeli 6pet govoriti, kakor bi bilo vse toliko kakor opravljeno. In vzlic temu ste mi še pred nekaj dnevi s svojimi šestimi z v6eh vetrov znesenimi vprašanji tako zmešali glavo, da mi je bilo kar tesno pri srcu, če sem pomislil, kako naj se človek pri tem spozna.«
»Preveč si belite glavo, dragi VVebster. To zmeša oči in škoduje zdravju. S takšnimi vprašanji se mora človek igraje in z lahkoto ukvarjati, potem pa že najde odgovore nanje. Zdaj vem vse, kar sem hotel pred nekaj dnevi vedeti. Namreč:
Zakaj sla morala Milner in Stone umreti, kako je prišel strupeni plin v sobo in vse drugo. Samo to mi še ni jasno, kdo ima dragulje. Naposled pa to ni najpomembnejše, in mogoče je, da 6e bo na lem vse podrlo. Če pa pojde tako, kakor mislim...«
Burns je iznenada utihnil, z zanimanjem dvignil glavo in njegove 06tre oči so za nekaj trenutkov obvisele na polkovniku Gregorvju, ki je ravno tedaj stopil v jedilnico in sedel za majhno mizo.
»Čudno...« je pridušeno zamrmra) in zmajal z glavo.
Tega ni mogla prenašali.
»Ali sle v skrbeh, Mr. Reffold?« Sedla je k njemu in se mu nežno nasmehnila. s Ali vam morda lahko kako pomagam?«
Harry je pokazal bele zobe in vneto prikimal.
»Seveda, Mrs. Benettova. Zdi se mi, da ste dobili danes novega gosta...«
Mrs. Jana je takoj razumela.
: O, polkovnika Gregoryja mislite? Soba tri in dvajset,« je šepnila. 3Ali se zanimale zanj?;
. Zelo. Če bi mi mogli včasih kaj o njem povedati...«
Debelušasta žena je našobila polne ustnice in se hudomušno nasmehnila.
:: Razumem...«
»Zelo ljubeznivi ste, Mrs. Benettova...«
Vi sle pa zelo hudobni, Mr. Reffold,; se je naredila užaljeno. »Zadnje čase mi nič več ne zaupate. Ali mislile, da nisem lega opazila? Prej sle bili čislo drugačni. Ne tako zapeti,« v zadregi je iskala pravih besed, »in dosti ljubeznivejši...«
Harry je prijateljsko položil svojo roko na njeno in ]>očulila se je kakor v sedmih nebesih.
»Oprostite mi, Mrs. Benettova. Verjemite mi, da vas prav tako iz 6rca obožujem kakor prej in da ne bom nikoli )K>zabil tega, kar sle 6lorili zame. Toda če ima človek šele ena in trideset let, pač včasih podleže razpoloženju...«
Mre. .lana je začutila iznenada nekaj kakor oster zbodljaj.
krat
,Ko je la res.no mišljeni ukaz nekaj-
j, preletel e priprtimi očmi, se je Keffold zavedel, da se je po dolgih u,eserih težavnega iskanja naposled Približal odločilnemu trenutku, ki bo 'orjal bolj kakor kar koli mirno preudarnost i.n hladno kri.
Skrivnostni nasprotnik, ki bo zdaj stopil na oder, je dosti nevarnejši . akor njegova slepa orodja, s katerimi Je imel doslej lahko delo, in' Harry je •noral začeti računati s hudim bojem, pri katerem bo njegov nasprotnik zastavil veo svojo zvijačnost in vse svoje zahrbtno orožje.
. Samo orožja 6e ne bi bal, toda zdaj je slo tudi za odločilno potezo pri lej vegani igri, ki jo mora on napraviti, ■n ob tej misli se je Reffold takoj 8Pet pomiril.
Če noče zgrešili udarca, se mora vražje previdno in zvilo lotili te za-Ko je Harry pred vrati ,Kraljice Viktorije1 kadil cigareto za cigareto in Premišljal, kako naj začne, se je do-dne*'	pomembni	pripetljaj tega
Na cesti, ki je držala kakšnih trideset korakov od hotela, je nekaj po-. ■ Avtomobilu, ki se je prav tedaj Pripeljal, je počila pnevmatika, in ko le Reffold nehote pogledal tja, mu je
l0’ kakor da bi bila strela udarila vanj.
Spoznal je namreč temni obraz, ki •’a je opazil pred nekaj dnevi v avtomobilu, in zdaj ko si je lahko na-. u'neje ogledal moža, ki je ves jezen 111 z mrzlično naglico popravljal na-*“*Io škodo, je v trenutku tudi vedel, pdkod pozna la olivni obraz in lo čo-ato postavo: listi večer, ko je doktor «ipley zdravil čudnega bolnika, je **s!edoval sumljivega Thompsona po 7®vitih ulicah v Bermondseyu, pa mu je možak tik pred Temzo ušel. Ko , P^as*! pohajkoval ob reki, je zdajci “•slišal nekaj svarečih žvižgov, in trenutek nato se je nekdo v gosti megli ? ° močno zaletel vanj, da bi ga bil °J'aj podrl na tla. Nehote je takrat iJ°Z>a zagrabil in pri tem prestregel Pogled iz lako divje iskrečih se oči. Ja so se nm neizbrisno vtisnile v spo-'nn. Potem se mu je pa dedec z ne-. K'akovanim krepkim sunkom iztrgal n po bliskovo izginil v temi. Kmalu >at° je Reffold naletel na več polici-Slov, ki so imeli opravka z nekim na-'deznini mrtvecem, in tako je imel Priložnost, da je lahko do konca zardeval vso to dogodivščino.
^daj mu je pa slučaj privedel tega spet na pol, toda Harry ni ve-ei, kako naj izrabi ugodno naključje. °zak je bii videti zelo nezaupen in j/. .a^o hitel s svojim delom, da je ko že čez nekaj minut pognal avlo, e d;i bi mu Reffold mogel sledili, loda v poslednjem trenutku mu je P1,slo le nekaj takšnega na misel, da e Je nasmehnil, ko je avlo zdrvel z
		rt
		m
_agorelini šoferjem proti Londonu, in Potem je Tonia Pirellija tik za pela-n> zasledovalo od Richmonda do ,Že-^h vrat* urno motorno kolo. ni ko je potem zagledal še Rova J'egoryja. mu je današnji dan prinese) 0 tretjo dogodivščino ili zaradi nekih Posebnih vzrokov si je moral ob njej prayv fako mnogo misliti kakor pri Prejšnjih dveh.
»Pazile iu glejte, da se boslo spet opomogli,« mu je dejal \Vehster e polnimi usti, ko sta sedela prt južini. »Zaradi neumne službe se ni vredno igrati z zdravjem, saj človek na Scot-laiid-Yardu ne žanje hvale,« je jezno dodal.
Nadzornik je popil pošten požirek porterja, da je poplaknil svojo jezo, potem je pa kozarec trdo položil nazaj na mizo.
»Pravim vam,« je 6labe volje nadaljeval, »da imam Scotland-Yarda že do tukaj!« Z debelini kazalcem je potegnil po orjaškem vratu in ves besen zavil oči. »Vse sem že tako srečno razpletel, in če bi bila lega vražjega Rellolda in Mrs. Carringhtonovo kar lepo poslala v keho...«
Mrs. Carringhtonovo? Kako je pa ona prišla v to družbo?« mu je presenečeno segel Burns v besedo.
Webster se je kar pasel na pogledu, ki ga je zadel.
Čudite se, kaj? Pa je le tako. Ko ste bili bolni, sem nekoliko delal na svojo pest.«
Zal kaže tako,« je zamrmral Burns in se obupan popraskal po glavi.
Kako sle rekli?« Nadzornik ga je nezaupno pogledal in njegovo vprašanje je zdaj zvenelo precej razdraženo. Tudi vi ste menda eden tistih, ki nikomur drugemu ne privošči ni-kakšnega uspeha.«;
Bog nas .varuj,« je krotko odvrnil Burns. »Vam bi ga iz vsega srca privoščil.!:
No!:	je zmagoslavno vzkliknil
\Vebster. »Ali je mar prazna slama, če sem odkril, da je bil Reffold tisti, ki je privedel dr. Shipleya zvezanega in z zaprtimi usti domov? In če sem odkril, da je Mrs. Carringhtonova ze-
lo dobra znanka tega lopova? Ali bi vam to kdaj prišlo na misel, he?<
Ponosno je pogledal višjega nadzornika in v veliko zadoščenje mu je bilo, ko je opazil, .la so morale njegove besede nanj hudo učinkovati. Burns je presenečen dvignil drobno glavo in vse je kazalo, da mora dosli pr“mišljati o lem, kar je slišal.
To so vendar reči, ki jih ne smemo kar tako prezreti,; je čez nekaj časa nadaljeval Webster. »In če bi bili videli, kako je prišla Mrs. Car-l inghtonova v zadrego, ko sem ji malo potipal obisti!
Tako? Obisti ste ji torej tipali? Obraz višjega nadzornika je postajal čedalje daljši in čedalje bolj obupan.
. No, in potem?«
In poleni...?t je jezen ponovil \Veb-sler kakor v odmev. »Potem mi je pa ušla. Besno se je zarežal iu izzivalno pogledal Burnsa. Saj so na Scotland-Yardu tako prijazni, da so ji pustili dovolj priložnosti...«
Hvala Bogu.;, je zastokal Burns, in videlo se mu je. da so mu poslednje besede prinesle olajšanje. Ubogi doktor Shipley...«t
»Tudi meni se on smili,« je nekoliko malodušno pritrdil Webster. 'Toda pri takšnih zadevah človek ne sme biti obziren. Poglavitno; je, da bomo lole vražjo reS vendar že zajiefatili.«
»Kaj je čudno?« je zagodel Websler, ki je ves čas strmeč se<Jel zraven nje-
8a- .. ...
»Da s svojim mogočnim glasom niste postali basist,« je odvrnil Burns prav tako na glas. »Ali pa kapitan na kitolovcu. Zaradi mene lahko tudi kričač na trgu. Tam bi si bili lahko 6 svojini glasom pomagali. Pri policiji 6e pa ne kriči tako, dragi moj,« je še-petaje nadaljeval. »Že nekajkrat 6em va6 moral na lo opozoriti. Čudno se mi namreč zdi,« je zdaj tiše nadaljeval, 2da eo polkovnika Gregoryja, ki je bil nekoč velik gospod — ne obračajte se, za vami 6edi! — lako iznenada in tako na tihem odslovili. Niti pisalo ni nič o njem. Včeraj sem na nekaterih krajih, kjer vedo marsikaj o njem, poskusil povprašati, kako je z njim, pa nisem imel sreče. O, saj so bili v začetku prav prijazni, toda ko sem povedal Gregoryjevo ime, so me začeli povsod nezaupno gledati in so kvečjemu skomignili z rameni.«
»To je pa res čudno,« je šepnil Webster. Ali ga imate mar pod nadzorstvom?«
Burns je žalostno prikimal. »Kolikor se pač pusti nadzorovati. Reči moram, da v lem oziru ni prav ustrežljiv. Doslej vem samo dvoje, in to je vsekako prav zanimivo: prvič, da je bil v Craytonovi hiši, ko so moža ubili, in drugič, da 6e menda hudo rad smuka okoli ,Železnih vrat1. Zadnje noči so ga tam večkrat videli, a vselej je prav hitro in brez 6l;jdu izginil, kakor je prišel. <
Nadzornik je od razburjenja kar sopihal. Položil je Burnsu svojo orjaško roko na ramo.
»Torej mislite, da sla polkovnik in Reffold na tihem... zaveznika?«
Burns je iznenada vstal in jiogledal \Vebslra lako presunljivo, kakor bi mu bile njegove besede prav navdahnjene.
Potem se je pa začel z vso močjo drgniti po nosu in postal lako zamišljen. da ni mogel nadzornik iztisnili iz njega niti besede. Da se vsaj malo odškoduje, je |>ošteno izpraznil vse sklede, ki so jih prinesli na mizo.
Polkovnik Gregory je pa medtem južinal z nebrižnostjo človeka, ki se prav nič ne meni za okolico, zlasti če sedi v skromni obednici podeželskega hotela.
Samo včasih se je zdelo, da je njegov pogled po bliskovo ošinil mizo obeh policijskih uradnikov in da se je pri tem pokazal okoli njegovih ozkih ustnic posmehljiv trzljaj.
22
Mrs. Benettova je imela strašno dela. ker se je morala neprestano brigali za kuhinjo in obednico, razen tega je pa morala posvetili del svojega časa tudi Mr. Reffoldu, ki mu je bila danes miza v jedilnici očitno hudo všeč. Ni se ganil od nje1, in kadar koli je šla mimo njega in se ga spomnila z ljubeznivim pogledom, je morala opazili, da se niti ozrl ni za njo, ampak samo strmel predse iti da se mu je zarezala globoka brazda.
RADENSKO KOPAUfiE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji
zdravi z nipetiem
bolezni srca, ledvic, živcev, Želodca, notranjih žlez in ■nHije tpolailt arganov. Ccimm pavi »ta« zdravljeaja!!!
Maj, junij 10 dni 750’— dinarjev. Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli in zdraviliške takse).
Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PulniJcii ali naravnost od uprave zdravilišča
SLATINA RADENCI
Ena in trideset let?...« je vsa zmedena zajecljala. »Jaz... jaz bi bila mislila, da sle starejši, Mr. Reffold.« llarry je otožno odkimal.
»Tako je, Mrs. Benettova,« je nekoliko tiše potrdil. »Žal sem prišel nekaj. let prepozno na svet. Prejšnji teden sem praznoval svoj ena in trideseti rojstni dan.«
Mrs. Jana ga ni utegnila dalje poslušati, ker jo je vso prevzel vročičen račun:
Če ima zdaj dva in trideset let in ona še ne čisto pet in štirideset, torej prav za prav šele štiri in štirideset, i»o imela ona, ko bo 011 pet in trideset, osem in štirideset, ko bo on štirideset, bo ona tri in petdeset, in ko bo 011 pel in štirideset, bo ona osem in petdeset...
Mrs. Benettova je pri tej številki končala svoj zanimivi račun in lako močno stisnila Harryjevo roko, da je mladi mož presenečeno pogledal njen bledi obraz.
»Oprostiti mi morate. Mr. Reffold,« je rekla, in zdelo se mu je, da čuli rahel drget v njenem glasu, :toda danes imam toliko dela. Zaradi polkovnika Gregoryja se pa lahko zanesete name...«
Z nekoliko prisiljeno koketnostjo mu je prikimala in odhitela.
: Kadar koli vidim tega predrzneža, me zasrbi roka,« je zagodel Webster, ko je stopil z Burnsom iz obednice in opazil Reffolda, ki se jima je tako prijazno smehljal, kakor bi bil zagledal svoja najboljša prijatelja. »Toda tisti dan, ko ga bom dobil vzlic Scotland-Yardu v kremplje, ga bo za nekaj let minil smeh.«
»Prav za prav greste lahko naprej, Weboter, in odpravite londonskegaser-žanta,; se je spomnil Burns in obstal.
Zdajle utegne priti. Če ima kaj pošte zame, jo kar vi prevzemite. Recite mu, da bom nocoj okoli devetih na Scotland-Yardu. Smith naj bo torej pripravlejn. O11 že ve, za kaj gre.<
Ko je nadzornik še poslednjič strupeno oplazil Reffolda z očmi in odšel, je primaknil Burns enega izmed udobnih naslanjačev k njemu.
;Saj dovolite, Mr. Reffold. Precej časa je že od najinega zadnjega pomenka. Takrat je bil, kolikor se mi zdi, med nama majhen nesporazum.«
Ne pri metli. Mr. Burns,« je odvrnil Harry z uslužnim nasmeškom.
Višji nadzornik je prikimal in potem je počasi razkrečil prste.
»Veni,« je v zadregi priznal. -Takrat ste bili tako prijazni, da ste mi dali neki nasvet. Odličen nasvet. Saj veste, zastran lovske koče...«
Utihnil je in ostro pogledal Reffolda, loda mladi mož se je samo igral s svojini monoklom in gledal tako kakor bi bil to zgodbo prvič slišal. Toda Burns je bil trdovraten. »Čudna zadeva je bila to. Zelo hvaležen sem vam za nasvet, in'če bi mi hoteli samo malo namigniti, čigave posmrtne ostanke smo tam našli, bi se vam rad izkazal hvaležnega. Saj tudi včasih kdo izmed nas ve kaj zanimivega. Tako tu vam na primer lahko
povedal kaj o obisku polkovnika Gre-g°ryja v ,Kostanjevi liiši‘...«
Reffold se je zdajci vzravnal.
Kaj je pa možak tam iskal?«
»Nekaj zelo nenavadnega. Toda j)oj* diva i>o vrsti, Mr. Reffold. Kdo torej bi bil utegnil biti v usodnem času v lovski koči?«
llarry je za trenutek premišljal, potem se je pa odločil in spregovoril:
»George Thompson in Sam Dick-son.«
»Tako, tako... Thompson in Sam...« Burns je zavil oči in na obrazu so se 11111 nabrale otožne gube. »Potem so bile listo kosti lopova Thompsona. Ali mislile, da bo Mre. Benettova hudo žalostna, kadar ho lo izvedela? Saj veste... Seveda, vi tako marsikaj vesle. Toda Sama menda niste več videli? Čudili se boste, kako se je popravil. Zdaj je takšen kakor obrit buldog. Danes sem ga komaj spoznal, ko sem se plazil za možakom, ki vam je vtaknil pismo v žep. Ali je bilo kakšno važno sporočilo? Sicer je pa to vaša stvar. Le nekaj bi vas prosil, da mi še poveste: kje so dragulji?;
Keffold 6e je ugriznil v spodnjo ustnico, ne vedoč, kaj naj odgovori. V možaku tiči očitno dosti več, kakor bi mu človek pripisal po zunanjosti; zalo mu je> bil všeč. Vzlic temu se mu pa ni zdelo pametno, da bi izdal svojo vlogo.
»Denimo, da so na varnem,« se je izmaknil.
»Imenitno, Mr. Reffold,« je šepnil višji nadzornik in si |>omel roke. »To me je pomirilo in mi prihranilo nekaj nerodnosti. Zato vam bom zdaj povedal, da se polkovnik Uregory menda zanima za stare ure. Danes, ko ste se sprehajali z miss Ano, je bil v ,Kostanjevi hiši* in se je tam ukvarjal s stensko uro v delovni sobi. I11 Nick, ki ga je spustil v hišo, je dobil takšno knežjo napitnino, da se ga je takoj nalezel kakor goba. Čudno, kaj? Morda bi še vi malo pogledali, kako je s to rečjo. In če se vam bodo zdeli večeri tu zunaj predolgočasni, se poskusite približati Mr. Vaneju. Saj imate nedvomno razne zveze,« Burns je začel iznenada s tako vnemo mežikati, kakor bi mu bilo kaj padlo v oko, »in upam, da lioste našli v njegovi vili prav zanimivo družbo. Bodite pa oprezni in ne preveč predrzni. Iz izkušnje govorim, saj morda vesle, da sem se pravkar komaj izmazal.«
23
Mre. Emily je z mesnatimi prsti preložila kvarte, ki jih je bila razdelila po kuhinjski mizi, in zamišljeno zmajevala z glavo.
Dalje prihodnjič.
VSAK TEDEN DRUGA
			
iLj;	1$)		\
vfl			
VE/r* )!•) T • 1 n a* *			&
			
1//
Sočutni tat
ZA$Č IMAM K A
ki imaio r von't Prl n ŠPANSKI
Za žene,
r>aravn' EUDA BEU
DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIŠO!
Počuti boste
*1* lir gaftfcchft, *vj
«wš brei|iU£gi UUk*
ZADEVA TANANOI
Na/zanimive/ši kriminalni pnmer japonske polici/e
Z-’. -nadaljevanje
To je bilo za 1 Sisjco veliko razočaranje. Računal je 6 tem. da bo sinja mačku sklenila verigo okoli hiše v Kamli.
Razen tega je izšel v vseli velikih dnevnikih naslednji oglas:
SINMA ANCiORSKA MAČKA,
•/.elo dragocena žival z dolgo dlako,
«e išče. Najditelj dobi veliko nagrado. Tudi za obvestilo, kje se utegne žival, nahajati, dam dobro plačilo. — Taro K u r u m a j. Ni-honbaši.
Gospod Taro Kurumaj je bil policijski ageni.
V
>,Mož z mačko je prišel!:
(Jospod Kurumaj je bil ves iz sebe. Saj sta potekli komaj dve uri, kar je oglas izšel v listih.
»Zadržite ga, dokler ne pridem! mu je naročil Išiga in položil slušalo na vilice.
Takoj se je odpeljal v Nihonbaši. Skozi zadnja vrata je vstopil v stanovanje gospoda Kurumaja.
Kakšen človek pa je? ;
»Razcapan — sumljiv — nevaren." Kuruiuajev glas je bil kar hripav od razburjenja.
■Le s težavo sem ga zadržal, Išiga. Nevaren dedec...
-Privedite ga k meni, toda ostanite v bližini..."
Nevarni dedec je bil videti še bolj sumljiv, kakor je Išiga pričakoval. O blagoslovu, ki ga prinašata izum britve in ščeti za obleko, menda ni še nikoli slišal. Edini vidni znak, da je že prišel v stik s civilizacijo, so bili črni lakasti čevlji, ki pa jim je odrezal kapice, da se mu je noga lahko prosto gibala.
Hit je eden tistih ljudi, ki vzamejo tako pogosto nož iz žepa kakor drugi ljudje robec.
S sabo je prinesel umazano vrečo, kjer se je nekaj premikalo.
Dolgotrajno čakanje ga je spravilo v slabo voljo. Globoko ležeče oči so se mu nezaupno svetlikale. Tudi sam je bil podoben razjarjeni ujeti mački.
Ali bom dobil nagrado? je neprijazno vprašal.
Najprej morate povedati, kje ste mačko dobili.
Mačka je moja. Mož se je udaril s pestjo po prsih. .Sam sem je vzgojil. Vsak ‘dan ji	dajem	mleka, najboljšega riža in	rib,	ki	še nič	ne
smrde. Ta mačka me je spravila na beraško palico. Ljubil sem jo kakor sina. Kar srce me boli, ker se bom moral zdaj ločiti	od	nje.	Trudil	se
je, da bi bil videti čim bolj žalosten. Toliko, da ni začel jokati. — Ali bom dobil nagrado?
Mislim, da bo treba najprej mačko pogledati, je dejal Išiga.
Dobra mačka	je,	najboljša, ki	jo
morete dobiti. Možak je zvito pogledal in ni odtrgal oči od Išige, ko je odprl vrečo in segel v njo.
Čakajte! je ostro vzkliknil Išiga. Ne segajte tja, kamor ne morem videti! Policist bo to opravil.
Ob tej besedi je planil lastnik mačke kvišku. '/. enim samim skokom je bit pri vratih. Išigovi prsti so se oklenili ročaja pištole v žepu.
Možak je hlastno odprl vrata in priletel v roke dveh policistov. Njune pesti so se oklenile njegovih zapestij in mu zvile roke nazaj.
Gospod Kurumaj. ki je prav tako čakal pri vratih, je vzel vrečo in segel vanjo. Hitro pa je zastokal in jo po-fogriit nazaj. Potem je zagnal vrečo v kot. Na rokah so se mu pokazali sledovi prask.
Umazana vreča se je nekaj časa premikala po tleh. Naposled se je v odprtini pokazala sopihajoča glava.
Rumenkast blisk je šinil skozi sobo in se pognal na omaro. Tam gori na najvišji točki sobe je obstal.
Bila je mačka, nedvomno. Po njenih zobeh in grbi se je to videlo. Najbrže je imela nekoč tudi dlako —- seveda takrat, preden je dobila garje.
To spako imenujete sinjo angorsko mačko? Išiga je bil besen nad dedcem, ki se je še zmerom zvijal med post mi policistov in se skušal iztrgati.
Dobra mačka je, je zakrknjeno odvrnil. Nobena miš ne ostane v hiši!
Izpustite ga! je velel Išiga policistoma. Vzemite žival, da je ne bom več videl!«
Možak je godrnjavo pobral vrečo in oprezno še je približal omari. Plašno je segel z roko za mačko. V odgovor je dobil udarec s šapo.
Mačka je sedela kakor prikovana in sopihala v.moža, ki jo1 je hranil z rižem in ribami in ki jo je ljubil kakor svojega sina.
Če bi bil nameraval Išiga pisati razpravo o mačjih vrstah v Tokiju, bi bil imel naslednja dva dneva v hiši gospoda Kurumaja dovolj priložnosti.
Njegovi uradniki so imeli polne roke dela, da so pregledali prinešene živali in jih potem zavračali. Takšni
so bili, kakor bi se bili morali ponoči plaziti skozi pet sto metrov dolgo vrsto žičnih ovir.
Prihajale so stare ženske, šolarji in vozniki, slepi berači, zviti kmetje in častivredni tempeljski služabniki. Prihajali so z vrečami, škatlami, kovčegi in košarami. Eden izmed njih je prinesel kar štiri mačke na izbiro.
Ilile so sive in bele mačke, enobarv ne in lisaste, tigraste iti marogaste, velike in majhne, stare in mlade, suhe in debele, negovane- in zapuščene, mačke s štirimi nogami in s tremi nogami, z repi in brez repov, zahrbtne in domače.
Ena izmed njih je imela prekrasen, sinje črn kožuh. Toda dlaka je bila prekratka in tudi tako svetlo sinja ni bila kakor dlaka mačke iz Tamanoja
Ko je poplavni mačk minila, je bil Išiga tako daleč kakor v začetku. Samo gospod Kurumaj je imel korist od tolikih mačk. Vse podgane in miši so zbežale iz njegove hiše.
Maček se prikaže
V pisalni mizi nadzornika Kazami-cuja je počivat šop aktov z napisom 'Zadeva Tamanoj::.
Ležal je v spodnjem predalu.
Umora sta bila osumljena brala Ha segava, toda dokazov za njuno krivdo ni bilo. Med akti so bile dlake sinje angorske mačke, toda mačke ni bilo nikjer.
Mlad kriminalni uradnik se je dva meseca podil za to zadevo kakor lovski pes za divjačino. Delal je, odkrival zmerom nove malenkosti, drobec za drobcem, dokaz za dokazom, zaključek za zaključkom. Sreča mu je pomagala in njegov razum. Tako blizu je bil, da je že mislil prijeti zločinca za vrat...
Potem se je sled pretrgala.
olieja), je stal kuhar pred kuhinjskimi vrati in nekoga vabil. Čudno je mlaskal z usti. V roki je držal prekajeno ribo.
V nekaj trenutkih je bila mačka pri njem. Z dvignjenim repom se je smukala okoli kuharjevih nog in mijavkala. Dal ji je ribo in jo nekajkrat 'pogladil po gostem' kožuhu. .Vse polno dlake mu je ostalo v rokah.
Ob plotu je čakal moški, ki mu je kuhar nekaj izročil. Možak je skočil na kolo in se odpeljal na policijsko predsedstvo. Tam je Išiga primerjal dlako s tisto, ki jo je našel v tamanojski kotlini.
Dlaka je bila ista.
Zdaj mu ni ostalo nič drugega, kakor da zasliši bogatega Nizozemca. To ni prav prijetna naloga. Državljani tujih velesil so zelo občutljivi, če pridejo v stik z japonskimi policijskimi uradniki.
Med potjo je premišljal Išiga, kako naj se loti te nerodne zadeve. Kakšen vzrok naj tujcu natvezi pa svoj obisk? Niti najpreprostejšega ni mogel najti. Kako naj le pride od nedolžnih vprašanj na sinjo mačko? Ko je stal pred železno mrežo tujčeve vile, ee še zmerom ni odločil.
Sklenil je, da bo vse prepustil slučaju.
Mynheer van Loohe, debel, dobrodušen' možak z veliko plešo in odprto srajco se je prav tedaj precej glasno pogovarjal s svojo čudno suho in svetlolaso ženo. Išigov prihod mu menda ni bil neprijeten. Zelo malo obžalovanja je bilo v njegovih očeh, ko se je ozrl za ženo, ki je s ponosno dvignjeno glavo izginila skozi vrata. Išige se je polotila neumna misel, da sliši, kako šklepejo njene kosti, ko je šla iz sobe.
Holandec mu je ponudil stol in smotko. Bil je živa prijaznost.
Išiga je povprašal, ali se gospod v ubogi japonski deželi ne počuti preveč neudobno.
Najlepša zemlja na svetu, — tako je vzkliknil gospod van Loohe.
Ali morda japonski služabniki niso preveč nerodni?
Boljših služabnikov na vsem svetu ni mogoče dobiti. Če jim človek neha ukazovati, so imenitni, je dejal in se posmejal.
Molk. Holandec je menda čakal, da bo začel japonski gospod govoriti o namenu svojega prihoda.
»Čudovito mačko, imate, gospod Loohe, , je začel Išiga iznova.
Dalje prihodnjič
Radio Ljubljana
od 4. do 10. maja 1939.
Hiša v’ Kanili, šop mačje dlake — pa nobene zveze med obema.
šop listin je ležal čisto na dnu.
Išiga je delal v pisarni. Minil je teden, sedem dolgočasnih dni brez dogodi; ov.
Sedem obupnih dni, —, potem so se začeli vrstiti novi dogodki.
Zgodilo se je nekega zaspanega nedeljskega jutra v mesecu maju. Policist v sinji uniformi je obstal pred vilo gospoda van Loohea, pobral nekaj kamnov s ceste in jih zagnal za nečem, kar se je skrivalo v vrtu vile. Ta nekaj je bila mačka. Hotela je planiti na napol godno, trepetajočo taščico.
Policist je bil prijatelj ptic. Z veseljem je ugotovil, da je dolg, sinje se lesketajoč rep izginil za hišo.
Tiho je požvižgaval in šel dalje. Takšen razbojnik — in kako dolg j rep je imela zverina! Rep si je zlasti dobro zapomnil — japonske mačke imajo namreč samo skromne, kratke repke.
Iznenada pa je utihnil in obstal z odprtimi ust:. Spomnit se je ukaza zaradi sinje mačke, ki so se mu vsi tako od srca smejali!
Kar oddirjal je nazaj. Z vseh strani jfc hodil okoli vile. Naposled je zagledal zadaj v parku sinji kožuh. Da, res je bilo: mačka je imela res tako dolgo dlako, kakor je bilo v ukazu povedano. Sedela je na solncu in predla.
Ker je policist odkril mačko v nedeljo zjutraj, je poteklo štiri in dvajset ur. preden je Išiga o tem kaj zvedel.
Mladi detektiv je debelo pogledal. Sinja mačka — in v hiši bogatega Nizozemca! Sredi tujske četrti! Od Kande približno tako daleč kakor od Tamanoja!
Nekaj let življenja bi bil dal za to mačko — zdaj. ko je bila najdena, pa je prekrižala vse njegove račune. Kar je doslej jasno videl, se mu je iznenada zazdelo temno in skrivnostno.
Ali je morda Holandec Hibov morilec?
Najprej je treba ugotoviti, ali je sploh prava mačka? Išiga ni maral, da bi se sef norčeval iz njega.
*
Mynher van Loohe je imel japonskega kuharja.
V ponedeljek zvečer (bil je ponedeljek po nedelji, ko je policist metal kamenje v vrt gospoda vau Lo-
CKTRTEK 4. MAJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila
13.00:
Napo-
18.40:
Napo-
19.50:
Napovedi 13.20: Plošče 14.00: vedi 18.00: Radijski orkester Slovenščina za Slovence 19.00: vedi, poročila 19.30: Nac. ura Deset minut zabave 20.00: Šramel-kvartet Mu ničel; 20.40: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK ,% MAJA
11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 18.00: Ženska ura: 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 20.00: Harmonika 20.40: Koncert francoskih opernih arij 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče. Konec ob ‘23. uri.
SOBOTA e. MAJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Nove umetnine v cerkvah kamniškega okraja 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Plošče 20.00: O zunanji politiki 20.30: Vesel živalski krog
22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 7. MAJA
8.00: Pihalni trio 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Plošče 10.00: Verski govor 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz zav. sv. Stanislava v Št. Vidu n. Lj. 11.00: Plošče 11.30: Radijski orkester .13.00: Napovedi 13.20: Cimermanov kvartet 17.00; Gospodarska navodila ;in tržna poročila 17.30: Radijski orkester 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Petra v Ljubljani 20.30: Plošče 21.15: Metody-jazz 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Koncert jugoslovanske klavirske glasbe. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 8. MAJA
12.00: Koncert 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 18.00: Zdravstvena ura 18.20: Plošče 18.40: Kulturna zgodovina koroških Slovencev 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Zanimivosti 20.00: Spominska proslava ob petlet-
nici smrti p. H. Sattnerja 21.00: Rad. orkester 22,00:	Napovedi, poročita
22.15: Prenos plesne glasbe. Konec ob 23. uri.
T0UEK 9. MAJA
11.00: Šolska ura 12.00:'Plošče 12.45: Poročila 43.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi -18.00: Narodne pesmi 18.40: človeški lipi in značaji 19.00: Napovedi, poročila 19.3(i: Nac. ura 19.50; Deset minut zabave 20.00: Plošče 20.20: Kr. Lipah: Cvetje bajam 21.00: Radijski orkester 22.00: Napovedi', poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri
SREDA 10. MAJA
12.0(1; Plošče 12.4.5: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Duet citer 14.00: Napovedi IS.00: Mladinska ura 18.40: Pomladanski ljudski svetniki 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac.ura 19.50: Prirodopisu! kotiček 20.00: Prenos iz Maribora 22.00:	Napovedi, poročila
22.15: Audran:	Maskota, skrajšana
opereta. Konec ob 23. uri.
»O-Ke«
pravi American, kadar se počuti cisto sigurnega
Takšen občutek popolne sigurnosti Vam daje O. K. gum..., ker je izdelan iz latexa, je izredno tenak, mehak in trpežen. Zajamčena trajnost 6 let. Srebrna papirnata škatlica s 3 kosi din 10*— v lekarnah in drogerijah. Po potrebi, Vam bo tt. ttave d. d., Zagreb javil, kje sl morete nabaviti O. K,
Za vsako priliko
Za vsako družino najlepSa oblačila, posebno molke obleke, trenČkoti, veterni suknjiči, krasno perilo itd. najboljie in najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
AJEC
IZPRAIAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Strilor|e-vnul.6
pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstni očali. daljnogledi, toulomeri. barometri, htgromilii, itd. Velika ubira ur, ilalnine in srebrnine. Samo kvalitetna opilki’	Ceniki	brezptaCno	i
Povejte svojim znancem in prijateljem, da izhaja »Družinski tedniku odslej na 12 straneh!
ZAVESE
v najnovejših vzorcih in po nizki ceni Vam nudi tvrdka
ROBERT GOLI
LJ U B LJ Al A
Šelenburgova ul. 3
MOŠKI!
seksualne Impotence, za spolno slabost in za ojačitev funkcije spolnih žlez poskusite originalne neškodljive
HORMO-SEKS-piiuie
Dobe se v vseh lekarnah.
30 pilul .... din 84*—
100 pilul .... din 217’—
■500 pilul .... din 5fiO-— Zahtevajte samo originalne .Hormo-Seks" pilule, ki st zunaj na ikatlici opremljen: z zafiCilno mamko. Pe Hill razpošilja lekarna L. BAHOVEC, Ljubljana. Stavna zaloga .Vis - Vit '	1
tangov trg 3.
kem. aboralorij,' Zagreb,
ost. res. S. br. 28. 850-37.
Dobro obrit-dobre volje!
Izdaja za Konsorcij »Družinskega tednifca< K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.