POSTCOVIDNI SINDROM KRONIKA Nov udarec za bolnike str. 12-13 Brutalne roparje še iščejo str. 14 TV SPORED Ajda Smreka/ i fenomenalno igralko? je smo ujeli fenomenalno igralko? STO novi tednik //jj \\ 1>м Vin Diesel , »Ni pomembno, kako p . .Whiter si, preteklosti I ne moreš ubežati« Zlezejo pod kožo in masirajo dušo Tednik za Savinjsko regijo / št. 24/ Leto 76 / 17. junij 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Uresničeno: počastitev olimpijcev in njihovo druženje Na štadionu Atletskega društva Kladivar v Celju je bila prireditev Slovenska bakla. Predstavljena je bila celjska olimpijska dediščina, obenem so na poseben način izkazali čast celjskim olimpijskim legendam. Ideja je bila odlična, družili so se nekdanji in sedanji olimpijci. Prva je z baklo tekla Urška Žolnir Jugovar, zadnji pa, na Stari grad, Luka Žvižej. str. 18 Foto: Andraž Purg - GrupA INTERVJU Cita Galič, glasbenica str. 26-27 Tamara Zidanšek: »Preprosto ponosni« str. 2-3 ЛАТР novi tednik) radio celie Več na www.novitednik.si in www.radiocelje.si SPORED 2 AKTUALNO ZADETKI »Pri postcovidnem sindromu opažamo, da imajo težave osebe, ki prej težav s pljuči niso imele. Pulmologi se bojimo, kaj se bo iz teh stanj razvilo.« Katja Triller, dr. med., specialistka pnevmologije »Ker smo slovensko glasbo in petje ponesli po svetu, se še toliko bolj zavedamo, kaj pomeni mačehovski odnos do nje doma.« Cita Galič, prva dama slovenskih citer »S tem, ko spoznavaš kulturo klovnanja, spoznavaš globoko iskrenost brez kakršnih koli >balastov<. Delaš, govoriš in čutiš iskreno. In kar čutiš, iskreno tudi pokažeš.« Gorazd Špegel oz. dr. Dodo, animator, televizijec in podjetnik »Nisem pričakoval, da bom prišel v cilj na Starem gradu s takšno prednostjo.« Tadej Pogačar, zadnji zmagovalec Dirke po Franciji »Sem zelo zadovoljen, srečen in vesel, ponosen na vsa dekleta, na vse trenerje in sodelavce, ki so v tej sezoni osvojili vse, kar se je osvojiti dalo. Kar jim je uspelo, je vrh vrhov, neprecenljivo.« Borut Kop, predsednik ŽKK Cinkarna Celje ČETRTEK 1 1 PETEK \l/ 30 \l / 31 14 16 Q> O SOBOTA I 1 NEDELJA \l/ 33 \l/ 33 16 ^^ 18 Q> o C/5 er < V Slovenskih Konjicah sprejeli športno junakinjo »Preprosto ponosni« S temi besedami so se v Slovenskih Konjicah poklonili velikemu uspehu trenutno najboljše slovenske teniške igralke Tamare Zidanšek, ki je z uvrstitvijo v polfinale slovitega Roland Garossa navdušila ne le slovensko, temveč vso svetovno teniško javnost. Po prisrčnem petkovem sprejemu na letališču na Brniku in slavnostnemu sprejemu v protokolarnem objektu Vila Podrožnik, kjer ji je čestital tudi predsednik Slovenije Borut Pahor, so novo slovensko športno junakinjo pozdravili še v domačih Slovenskih Konjicah. LEA KOMERICKI KOTNIK Čeprav se je, kot je dejala Zidanškova, zavedala, da igra dober tenis, si pred odhodom v Francijo ni predstavljala, da lahko pride do polfinala. Čeprav je bil vsak nastop na pariškem pesku zgodba zase, je bil prelomen predvsem prvi dvoboj, ko je Zidanškova premagala šesto nosilko turnirja Kanadčanko Bianco Andree-scu. »Zmaga v prvem krogu je bila zame kar velik skalp, saj sem doživela prvo zmago nad igralko iz prve deseterice. Takrat sem se zavedala, da mi lahko uspe še kaj več, a seveda vsaka tekma šteje zase,« je dejala in razkrila, da je bila v Parizu jutranja stalnica poleg kosmičev še znameniti roglji-ček. Špalir, torta in penina Simpatična 23-letnica je bila vesela in ganjena, ko so jo že na brniškem letališču pričakali njeni najbližji, prijatelji in dolgoletni podporniki. Še več čustev in spominov je na dan privrelo ob druženju z navijači v konjiškem športnem parku, kjer je tudi začela uspešno teniško pot. V imenu konjiške občine ji je čestital ter ji predal simbolično darilo podžupan Primož Poklič, člani domačega teniškega kluba pa so ji ob prihodu pripravili špalir ter veliko torto in penino. Najprej na »sveto travo« Z uvrstitvijo v polfinale se je Tamara Zidanšek povzpela na 47. mesto lestvice WTA, kar pomeni, da bo lahko odslej nastopila na vseh največjih turnirjih na svetu. Tudi zato je delno spremenila svoje načrte za prihodnje mesece. Odpovedala se je olimpijskim igram v Tokiu in bo ta čas izkoristila za nastope na ameriški turneji pred odprtim prvenstvom ZDA, ki se bo začelo konec avgusta. Takoj za njim se bo predstavila tudi slovenski javnosti na prvem WTA-turnirju Zavarovalnice Sava v Portoro- žu, ki je na sporedu v drugi polovici septembra. Že konec junija bo nastopila na slovitem Wimbledonu. Do odhoda v Anglijo se bo pripravljala na enem redkih travnatih igrišč pri nas, v Šentjurju. Foto: SHERPA Konjičani s ponosom pospremili pariški polfinale Ni bilo prav veliko tistih, ki bi si pred odprtim teniškim prvenstvom Francije upali napovedati, da bo Slovenka igrala v polfinalu. Tamara Zidanšek je že po prvih dveh dvobojih pokazala izvrsten tenis in začela dvigovati pričakovanja slovenskih ljubiteljev teniške igre. Najbolj nestrpno so polfinalni obračun na teniškem turnirju za grand slam na Roland Garrosu pričakovali v njenem domačem kraju, v Slovenskih Konjicah. Čeprav ji preboj v finale ni uspel, so Konjičani na svojo športno junakinjo zelo ponosni. Konjičanka Tamara Zidan-šek je prva slovenska polfi-nalistka pariškega turnirja po legendarni Mimi Jauševec. Povsem razumljivo je, da so v njenem domačem kraju nanjo in njen izjemen uspeh še kako ponosni. Da bi ljudje lahko še bolj uživali v teniški poeziji, ki jo je na pariškem pesku pisala Zidanškova, so v konjiškem zavodu za šport omogočili »Tamara je celoten turnir odigrala res izjemno. Tudi v pol-finalu ni bila brez možnosti. Žal se danes ni izšlo. Gotovo pa se bo. Kmalu,« so menili mladeniči, teniški rekreativci, ki so bili med najglasnejšimi navijači. Čeprav takšnega uspeha pred pariškim turnirjem ni pričakoval nihče, pa so hkrati vsi prepričani, da ne gre le za naključje. Tamarini pono- Na poti do uspeha kariere je Zidanškova najprej premagala šesto nosilko Kanadčanko Bianco Andreescu, Američanko Madison Brengle, Čehinjo Katerino Siniakovo, Romunko Sorano Cirstea in Španko Paulo Badosa. spremljanje polfinalnega obračuna na velikem zaslonu v tamkajšnjem športnem parku. Približno tristo teniških navdušencev je pred velikim ekranom ob robu teniških igrišč, kjer je Zidanškova začela svojo teniško športno pot, glasno pozdravilo vsako njeno uspešno točko. Čeprav je bila Rusinja Anastazija Pa-vljučenkova premočna nasprotnica in je slavila zmago s 5:7 in 3:6, med navijači ni bilo razočaranja. Zgolj ponos. sni sokrajani so prepričani, da je to šele začetek uspešne poti na največjih svetovnih turnirji. Tamara ni navdušila zgolj slovenskih ljubiteljev tenisa, temveč ves svetovni teniški svet. Tako s predstavami na igrišču kot tudi z odnosom in pristopom izven njega. Teniške poznavalce je osupnila predvsem z izjemnim »fore-hand« udarcem, za kar se je je že prijel vzdevek »gospa forehand«. Foto: SHERPA AKTUALNO 3 »Uspela bi v kateremkoli športu« Z velikim zanimanjem in navdušenjem je teniško dogajanje v zadnjih tednih spremljal vsestranski športni delavec, nekdanji atlet, pobudnik Konjiške atletske šole in Konjiškega maratona Anton Noner. Kot je povedal, je Tamara športnica, ki bi verjetno uspela v kateremkoli športu, za katerega bi se odločila, saj ima izjemne fizične sposobnosti. »Spomnim se, kako je v drugem razredu, ko smo v Konjicah tudi ob pomoči njenega očeta Boža ustanovili atletsko šolo, rada prihajala na treninge. Otrok nismo učili zgolj osnov atletike, ampak tudi gimnastike in akrobatike. Enkrat smo malo za šalo otrokom postavili izziv, kdo lahko naredi stojo. Tamara se je postavila na roke in >šibala< gor in dol po telovadnici,« se njenih akrobatskih sposobnosti spomi- nja sogovornik in dodaja, da je že takrat kazala neverjeten športni potencial. V osnovni šoli se je kasneje preizkusila še v košarki, odlično se je znašla tudi na snegu, tako s smučmi kot z desko. Na koncu je zmagal tenis. »Za vrhunski uspeh ni dovolj zgolj talent. Treba je imeti tudi željo, vztrajnost in zaupanje vase ter podporo družine. Vse to Tamara ima,« zaključi Noner. »Vedno sem trenirala za to, da bi nekoč doživela nekaj takega. Pred odhodom v Francijo si seveda nisem predstavljala, da bom prišla tako daleč, a hkrati sem se vseskozi zavedala, da igram dober tenis, da sem dobro fizično in mentalno pripravljena in da bodo slej ko prej prišli tudi večji uspehi,« je dejala Zidanškova, ki bo naslednjič nastopila na turnirju za grand slam v Wimbledonu konec junija. Priznanja glasbenim pedagogom V Cerknici so pred dnevi podelili nagrade in priznanja Frana Gerbiča. Gre za najvišja priznanja na področju glasbenega šolstva v Sloveniji. Zaradi pandemije so podelili nagrade za leti 2020 in 2021. Med nagrajenci so tudi glasbeni pedagogi iz naše regije. Nagrado Frana Gerbiča za Koželjskega Velenje. Preje- življenjsko delo ter izjemne mnika priznanj v letu 2021 dosežke na pedagoškem in pa sta tudi Monika Vehovec organizacij skem področju pri (Glasbena šola Frana Koruna uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja v letu 2021 je prejel tudi Nikolaj Zličar iz Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje) in Davor Mikulić (Glasbena šola Celje). TC Festival Pivo in cvetje se vrača LAŠKO - Po letu dni premora se kot eden prvih vrača festival Pivo in cvetje Laško, ki s seboj nosi več kot polstoletno tradicijo največjega glasbenega in turističnega dogodka v Sloveniji. Marsikaj bo letos drugače, a prav upoštevanje ukrepov in priporočil je organizatorjem omogočilo, da bo letošnji festival še bolj poseben. Letošnji že 56. festival Pivo in cvetje bo v prid varovanja javnega zdravja osredotočen le na petek in soboto, 9. in 10. julija. Ne glede na to organizatorji ne dvomijo, da bo festivalsko doživetje v Laškem tudi letos pritisnilo nepozaben pečat vrhuncu poletnega zabavno-glasbene-ga in družabnega dogajanja v Sloveniji. Obiskovalcem bo kot vedno ponudil raznolike vsebine za vse generacije. Programsko bo tokrat ta ža-nrsko najbolj odprt glasbeni dogodek pri nas zasnovan drugače od prejšnjih izvedb. Kot vsako leto bo mesto Laško tudi letos ocvetličeno. Lokalni cvetličarji mu nade-nejo pisano cvetlično podobo, organizatorji pa poskrbijo za mestni vrvež z godbeniki, mažoretkami in etnografskim programom. En oder, dva dneva, trije na dan V dveh dneh se bo na enem odru zvrstilo šest koncertov, po trije v petek in v soboto, program pa se bo tradicionalno pričel ob 19. uri. Zaradi varovanja javnega zdravja bodo organizatorji letos športno igrišče v mestnem središču spremenili v koncertno prizorišče in na vsakem koncertu ekskluzivno gostili le 200 najbolj zvestih privržencev. V petek bodo tako nastopali MRFY, Pero Lovšin in Skalarji ter Big Foot Mama, v so- boto pa Nipke &The Nipples, Hamo & Tribut 2 Love ter za veliki zaključek in po tradiciji še Šank Rock z gosti Alyo, Omarjem Naberjem in Ireno Yebuah Tiran. Vsi koncerti bodo v akustični izvedbi. V Laško peš Organizator festivala Stik Laško, skupaj s tradicionalnim sponzorjem Pivovarno Laško, bosta omogočila ogled koncertov tistim najbolj zagretim privržencem, ki se bodo zavezali, da v Laško pridejo peš. Število gledalcev na koncertnem prizorišču bo omejeno v skladu z varnostnimi ukrepi. Organizatorji letos vabijo obiskovalce, da se na pot v Laško odpravijo peš in za to jih - ob pravočasni prijavi na spletni strani - bodo nagradili z ogledom izbranega koncerta. Če se bodo odpravili na pot iz oddaljenih krajev, Ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov ostaja naš najbolj priljubljeni festival simbol vrhunca poletja, bogat z glasbo, s cvetjem, z etnologijo in druženjem. pa čaka vsak dan tistega, ki bo prehodil najdaljšo pot, še prav posebna nagrada. Navodila in obrazec za prijave za pešpot v Laško, kar omogoča vstop na odrsko prizorišče, bodo odprti v torek, 22. junija, natanko ob 18.25 na spletni strani www. pivoincvetje.si. Tistim, ki bodo svoj odločen značaj in željo po druženju dokazali s pohodom v Laško čez prelepe slovenske hribe in doline, bodo svoj podvig tudi dokumentirali na družbenih omrežjih. Pivo je nedvomno del slovenske starodavne kulture, podjetništva, turizma. Je plemenit naravni produkt slovenskih proizvajalcev, ki vsebuje alkohol, zato si organizatorji prizadevajo za dvig kulture in odgovornega uživanja piva. V dogovoru z občino Laško in ponudniki gostinskih storitev bodo na festivalu dosledno spoštovani zakonodaja in aktualni vladni odloki o točenju in strežbi alkoholnih pijač ter hrane. RG Cetrtek, 24. junija 2021 Priloga ob 30-letnici samostojnosti države in razvoja regije 4 GOSPODARSTVO Mali delničarji napovedali izpodbojne tožbe Država krepi svojo nadzorno moč v Uniorju Skupini manjših delničarjev ni uspelo spremeniti sestave nadzornega sveta, ki bo od letošnjega decembra naprej štiri leta nadziral delo uprave Uniorja. Njihove predloge so preglasovali Slovenski državni holding (SDH), ki je največji delničar zreškega podjetja, kapitalska družba in še nekaj malih delničarjev. Manjši delničarji, na čelu s Tomažem Subotičem in z Društvom Mali delničarji Slovenije, so želeli, da bi bil nov nadzorni svet manj političen in da bi bolj ustrezal lastniški sestavi. Ker s svojimi predlogi na skoraj štiri ure dolgi seji niso uspeli, so na sprejete sklepe napovedali izpodbojne tožbe. Med njimi sta tudi sklepa o imenovanju dveh nadzornikov, ki ju je šele na seji predlagal SDH. JANJA INTIHAR Štirim predstavnikom kapitala v šestčlanskem nadzornem svetu se bo mandat iztekel 12. decembra letos. Uprava in sedanji nadzorni svet sta na osnovi izbora, ki ga je med 28 prijavljenimi kandidati opravila komisija za imenovanja, delničarjem v izvolitev predlagala štiri nove nadzornike, od katerih sta bila pravzaprav nova le dva. V nadzornem svetu Uniorja naj bi tako še naprej ostala Simona Razvornik Ško-fič iz Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Jože Golo-bič, začasni generalni direktor UKC Ljubljana. Namesto Branka Pavlina, nekdanjega gospodarstvenika iz Slovenskih Konjic, in predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajka Stankoviča naj bi v novem mandatu delo uprave nadzirala še Alenka Kolar iz Elek-tra Ljubljane in Franc Dover, direktor mariborske Snage, ki ga je oktobra lani vlada imenovala v nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne, februarja letos pa še za neiz-vršnega direktorja upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank. Dover je bil član nadzornega sveta Uniorja že v letih od 2013 do 2017. Takšni novi sestavi nadzornega sveta je prvi nasprotoval znani slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič, ki je s 3,8-odstotnim deležem peti največji lastnik Uniorja. Sicer je v zreški družbi po številu delnic še vedno na prvem mestu SDH s 40,5-odstotnim deležem, drugi največji delničar je Štore Steel, ki ima 12,5 odstotka vseh delnic, tretja je kapitalska družba s 5,7-odstotnim deležem, četrti so NLB skladi s štirimi odstotki vseh delnic. Subo-tiču so se pridružili Društvo MDS in še nekaj drugih malih delničarjev. Skupaj so na seji skupščine predstavljali nekaj več kot 10 odstotkov kapitala. Kot je razvidno iz zapisnika o glasovanju, se z vsemi predlaganimi novimi nadzorniki niso strinjali tudi v štorski jeklarni, ki je v večinski lasti Uniorja. A je kljub temu državi uspelo, da je na seji uveljavila svojo voljo in so bili izvoljeni vsi njeni kandidati. S tem bo od decembra naprej svoj nadzor v Uniorju še bolj okrepila. Nadzorni svet po meri SDH Društvo MDS je predlagalo delničarjem, naj namesto Simone Razvornik Škofič za člana nadzornega sveta znova imenujejo Rajka Stanko-vića. Takšen predlog je dobil le 22 odstotkov glasov prisotnih delničarjev. Nato so delničarji odločali med Jožetom Golobičem in Alenko Kolar ter nekdanjo poslanko SMC Andrejo Potočnik in predsednikom uprave Geoplina Boštjanom Napastom, ki ju je za nova nadzornika na seji predlagal SDH. Oba sta bila izvoljena, je pa Potočnikova dobila le nekaj več kot 67 odstotkov glasov. Njeno izvolitev so podprli le z državo povezani lastniki. Kot zadnja predstavnika kapitala v novem nadzor- nem svetu sta si »nasproti stala« Tomaž Subotič in Franc Dover. Po pričakovanju - glasovalni stroj z državo povezanih družb je pač deloval usklajeno - Su-botič za izvolitev ni dobil zadosti glasov. Poleg SDH in kapitalske družbe so bili proti njegovi izvolitvi tudi NLB skladi, vsi ostali delničarji, tudi Štore Steel, so ga podprli. Za novega člana nadzornega sveta je bil nato izvoljen Franc Dover, ki je dobil 68-odstotno podporo. Društvo MDS in Tomaž Subotič sta na sprejete sklepe o imenovanju novih nadzornikov napovedala izpodbojne tožbe. Mali delničarji kritični tudi do poslovanja Mali delničarji so na seji skupščine imeli pripombe tudi na dejstvo, da Unior tudi letos ne bo delil dobička. Uprava in sedanji nadzorni svet sta se namreč odločila, da lastniki družbe kljub bilančnemu dobičku, ki je konec lanskega leta znašal 5,9 milijona evrov, ne bodo dobili dividend. Če bi jih Unior izplačal, trdi vodstvo, bi kršil interventno zakonodajo in bi moral vrniti državno pomoč, poleg tega ga k neizplačilu dividend zavezuje tudi pogodba o najemu bančnega posojila. Ob tem je predsednik uprave Darko Hrastnik pojasnil, da se bo vodstvo podjetja naslednje leto znova pogajalo z bankami ter se poskušalo dogovoriti za novo financiranje z nižjimi obrestnimi merami in z manj zavezami za Unior. Tomaž Su-botič je opozoril, da bi se uprava z bankami morala pogajati že zdaj, ker obrestne mere že rastejo, skrbi ga tudi, ker ima matična družba slabše rezultate kot celotna skupina. Na poslovanje podjetja so imeli pripombe tudi nekateri drugi delničarji. Upravi so med drugim očitali, da je premalo ambiciozna, ker je zadovoljna z dobrim rezultatom poslovanja, namesto da bi želela odličnega. Menili so tudi, da je razmerje med višino naložb in povečanjem prihodkov prenizko, da se dolg družbe zmanjšuje prepočasi in da se dobičkonosnost družbe v zadnjih letih zmanjšuje. Darko Hrastnik je priznal, da je to res, vendar se dobičkonosnost sorodnih podjetij zmanjšuje še bolj, o naložbah pa je dejal, da dokler bo obseg investiranja v podjetju enak stroškom amortizacije, čudežev ni mogoče pričakovati. Foto: arhiv Unior V družbi Celjski sejem pričakujejo, da bo v najboljšem primeru na letošnjem Mosu sodelovalo za petino manj razstavljavcev kot pred dvema letoma. Če bodo v jeseni še veljali sedanji zdravstveni ukrepi, bo tudi obiskovalcev manj, saj bo lahko na sejmišču hkrati samo 4.000 ljudi. Foto: arhiv NT (SHERPA) Mos bo letos edini »Z 99-odstotno gotovostjo lahko napovem, da Mos letos bo,« je dejal izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otorepec, ki je s predstavnikoma ministrstva za gospodarstvo in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ter veleposlanikom Madžarske v naši državi predstavil vsebino letošnjega edinega sejma v Celju. Mos bo letos od 15. do 19. septembra, razstavljavcev na njem bo najverjetneje manj kot prejšnja leta. Robert Otorepec je povedal, da so v družbi Celjski sejem, kjer se že od februarja pripravljajo na svoj največji sejemski dogodek, sprva predvideli, da bo v Celje jeseni prišlo približno 60 odstotkov predlanskih razstavljavcev. Glede na prijave v zadnjih tednih zdaj pričakujejo, da bo razstavljavcev občutno več. Žal med njimi ne bo multinacionalk in podjetij v Sloveniji, ki so v tuji lasti, ker imajo navodila, da se letos še ne smejo udeleževati množičnih dogodkov. Med tujimi bo zagotovo veliko madžarskih podjetij, saj je ta sosednja država Mosova letošnja država partnerica. Mos bo tudi letos tematsko razdeljen na pet področij, rdeča nit sejma bo zagotavljanje zelenega, digitalnega in odpornega gospodarstva. O tem, koliko obiskovalcev pričakujejo, v družbi Celjski sejem še ne govorijo. Je pa dejstvo, da bi ob pravilih, ki veljajo sedaj, na sejmišču hkrati lahko bilo največ 4 tisoč ljudi. Zato bo tudi vstopnice za ogled sejma treba kupiti v naprej. JI, foto: Celjski sejem Skoraj polovica zadrug lani poslovala z izgubo Za razliko od gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov so zadruge na Celjskem lani ustvarile več izgube kot dobička in leto zaključile z neto čisto izgubo, ki je znašala 39 tisoč evrov. Od 39 zadrug, kolikor jih je v regiji, je izgubo imelo 18 zadrug. Najvišjo so zabeležili v KZ Petrovče, z nekaj manj kot 28 tisoč evri minusa je lansko poslovno leto zaključila Kmetijska zadruga Celje. Zadruge, med katerimi so najmočnejše tiste, ki se ukvarjajo s trgovino in predelovalno dejavnostjo, so lani ustvarile 72 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je manj kot v letu 2019. Nekoliko manjši kot predlani je bil tudi njihov čisti dobiček, ki je znašal 313 tisoč evrov, čiste izgube je bilo za 352 tisoč evrov. Zadruge so skupaj zaposlovale 323 ljudi, od tega jih je bilo tri četrtine zaposlenih v štirih največjih kmetijskih zadrugah v Laškem, Šmarju pri Jelšah, Slovenskih Konjicah in Šentjurju. Te štiri zadruge so ustvarile tudi dve tretjini vseh prihodkov in 70 odstotkov čistega dobička. Povprečna bruto plača zaposlenih v zadrugah je lani znašala 1.450 evrov, kar je 7,9 odstotka več kot predlani. JI Slaba banka povozila lastnika Meje Vse kaže, da se bo podjetje Altius s Ptuja moralo posloviti od lastništva v šentjurski kmetijski družbi. Celjsko sodišče je namreč zavrnilo njegov ugovor na uvedbo prisilne poravnave, Družba za upravljanje terjatev bank, ki je poravnavo zahtevala, pa je že pripravila načrt finančnega prestrukturiranja Meje. Altius, ki je delnice Meje kupil lani na dražbi od propadlega celjskega podjetja PSZ in zanje odštel nekaj manj kot 600 tisoč evrov, svojega lastništva v šentjurskem podjetju niti ni mogel uveljaviti. Kmalu po nakupu delnic je slaba banka zaradi visokih terjatev, ki jih ima do Meje, predlagala upniško prisilno poravnavo, na čelo podjetja postavila »svojega« človeka ter imenovala tudi »svoje« nadzornike. Načrt finančnega prestrukturiranja, ki so ga pripravili v Družbi za upravljanje terjatev bank in ga je upniški odbor, katerega edina članica je neposredno in posredno prav tako slaba banka, predvideva poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala na nič. To z drugimi besedami pomeni razlastitev Altiusa. V naslednjem koraku bodo upniki svoje navadne in zavarovane terjatve lahko pretvorili v kapital, kar pomeni, da bo slaba banka kmalu tudi lastnica ene največjih proizvajalk jajc v Sloveniji. JI INFORMACIJE 5 OGLASNO SPOROČILO VKLJUČITEV V SHEMO ~ IZBRANA KAKOVOST ~ SLOVENIJA' JE PRAVA ODLOČITEV ZA KMETE IN ŽIVILSKO INDUSTRIJO Zaščitni znak 'izbrana kakovost - Slovenija' razbija dvome o tem, kaj je res slovensko Na prodajnih policah so z znakom 'izbrana kakovost - Slovenija' označeni mleko in mlečni izdelki, perutninsko, goveje in svinjsko meso ter sadje in izdelki iz sadja. Tako kmetje kot predelovalna industrija so pozdravili nacionalno shemo, saj jim vključitev vanjo prinaša številne prednosti. Enotni znak, ki kupcem sporoča, da so izdelki slovenski, višje kakovosti in dodatno kontrolirani, na živilih uporabljajo samo proizvajalci, ki so se vključili v shemo in sistem certificiranja. Izdelek z oznako zagotavlja, da so vsi v verigi (rejci živali, sadjarji, predelovalci) zavezani k ohranjanju visokih standardov pridelave ter predelave. Znak je možno pridobiti šele po odobritvi cer-tifikacijskih organov. Sodelovanje v verigi preskrbe s slovensko hrano je trdnejše Pridelovalci in predelovalci, ki so vključeni v shemo Izbrana kakovost, so bolj povezani in med seboj sodelujejo, rezultat pa je večja samooskrba s hrano. Predelovalna industrija ima zagotovljeno kakovostno slovensko surovino, na drugi strani pa pridelovalci lažje načrtujejo ter širijo svojo dejavnost. Prednosti so številne: izdelki na prodajnih policah so bolj vidni in prepoznavni, potrošniki pa jim zaupajo. Z dolgoročnejšim sodelovanjem med pridelovalci in predelovalci se krepi celotna agroživilska veriga. V shemo se lahko vključijo vsi pridelovalci in predelovalci, ki izpolnjujejo zahteve iz specifika- cije za posamezni sektor. Koristi za vse Sodelovanje pridelovalcev in predelovalcev, vključenih v shemo, zagotavlja potrošniku, da so mleko in mlečni izdelki, sadje in izdelki iz sadja ter meso stoodstotno slovenskega porekla. Pri mesu je lahko potrošnik prepričan, da prihaja od živali, ki so rojene in vzrejene v Sloveniji. Z nakupom slovenskih izdelkov kontrolirane kakovosti izbere potrošnik zase in za svojo družino najboljše in hkrati pomaga ohranjati delovna mesta v živilski verigi in razvijati slovensko podeželje. Večja stabilnost prehran-ske verige pa na drugi strani pomeni manjšo odvisnost od uvoza. mte m, t i Ш www.nasasuperhrana.si REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZÄ l&IETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO 6 IZ NAŠIH KRAJEV ŠENTJUR - Kakšne bodo posledice za okolje? Odpadno blato že več kot mesec v Vodulah bilo veliko blata spranega v omenjeni vodotok.« To, da je bilo onesnaženje prijavljeno v začetku maja, in da po več kot mesecu blato še ni bilo odstranjeno, je direktor JKP Šentjur ocenil kot žalostno ravnanje. Če bi se pristojne ustanove odzvale hitreje, bi bilo po njegovem prepričanju možno preprečiti številne škodljive vplive na kraju. Gasilci bi voza in uničenja. Sogovornik meni, da bi moralo pristojno ministrstvo za rešitve poskrbeti na ravni celotne države in ne da tovrstno odgovornost prelaga na občine, ki problematiko rešujejo vsaka po svoje. »Čiščenje odpadnih voda je v Sloveniji dobro urejeno, odvoz in uničenje oz. deponiranje pa sta urejena slabo, saj smo pri tem odvisni od tujih držav. V zadnjih dneh zaradi neprimerno odloženega blata o ekološki katastrofi poročajo iz Pivole v občini Hoče. Še približno enkrat večja količina, in sicer 400 do 500 kubičnih metrov blata iz čistilnih naprav, je nezakonito odložena v Vodulah v Krajevni skupnosti Dramlje v občini Šentjur. V začetku maja sta bila o tem obveščena Inšpektorat RS za okolje in prostor ter policija, ki izvajata inšpekcijski in kriminalistični postopek. Sanacija, ki je v pristojnosti države, se po več kot mesecu, odkar je bila podana prijava o odloženem blatu, še ni začela. TINA STRMČNIK Inšpektorat RS za okolje in prostor je prijavo prejel v začetku maja in je še isti dan opravil inšpekcijski nadzor. Koncesi-onar za vzdrževanje vodotokov je s preiskavo odvzetega vzorca dokazal, da gre za blato čistilnih naprav. Z informacijami o tem, kje točno je blato odloženo, so na inšpektoratu skopi, pri čemer so povedali, da je lastnik zemljišča fizična oseba. Zaradi določb Zakona o inšpekcijskem nadzoru prav tako niso želeli sporočiti, ali so na neprimerno odloženo blato opozorili krajani ali kdo drug in kdaj bo izvajalec začel odstranjevati blato. Dejali so, da bo sanacijo dolžan plačati povzročitelj. Policija je bila o onesnaženju z blatom obveščena 7. maja. Policisti Policijske postaje Šen- Blato se je v začetku maja tako izpiralo v potok. (Foto: Janko Plahuta) OBVEŠČAMO! I AKCIJSKA CENA zemeljskegaplina 0,01997 Na terenu se pojavljajo agenti, ki se lažno predstavljajo/ izdajajo za sodelavce Energetike Celje. ENERGETIKA CELJE NA TERENU NIMA PRODAJALCEV. 2> ENERGETIKA ÄS CELJE 03 425 33 53 www.energetika-ce.si Onesnaženje sredi neokrnjene narave (Foto: Gabrijela Triglav Brežnik) tjur so še isti dan opravili ogled kraja. Pri ogledu so sodelovali s strokovnjaki mobilnega ekološkega laboratorija Instituta Jožef Stefan. Pri ogledu so pridobili vzorce in druge dokazne materiale, pomembne za preiskavo. Predstavnica za odnose z javnostmi Policijske uprave Celje Milena Trbulin je povedala, da v omenjenem primeru zbirajo obvestila glede suma storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja po četrtem odstavku 332. člena Kazenskega zakonika. Padavine blato spirale v potok Direktor Javnega komunalnega podjetja (JKP) Šentjur Matjaž Žmahar je povedal, da na območju onesnaženja ni vodnih virov, ki bi bili namenjeni črpanju in dobavi pitne vode v občini. Slednja ima vodne vire, ki jih omenjeno podjetje črpa za vodovod, na južnem delu. Čeprav odloženo blato ne vpliva na pitno vodo, imajo tako velike količine po besedah Žmahar-ja zagotovo vpliv na naravno okolje. »V bližini zemljišča, kjer je bilo blato odloženo, je Slatinski potok. Glede na to, da je bilo v preteklem mesecu zelo veliko padavin, je lahko blato prekrili s ponjavami in preprečili njegovo prvo izpiranje. »Sanacija bi morala biti opravljena v najkrajšem možnem času, saj blato pronica v tla, v podtalnico in potok. Škoda bo zaradi tega trajna,« je dejal. S tem se strinja tudi gospodar Ribiške družine Vo-glajna Janko Plahuta. Ta je dejal, da pogina rib ni mogel ugotoviti, ker je bil ob ogledu zaradi močnega deževja visok vodostaj. Je pa zatrdil, da takšno onesnaženje vsekakor vpliva na organizme, s katerimi se ribe prehranjujejo, na primer na rakce in druge manjše živali. Blato, ki ga je spral dež, se je usedlo na dno Sla-tinskega potoka, zaradi česar je zagotovo uničena drstitev rib za letos. Zato Plahuta upa, da bodo blato, kolikor se ga sploh še da, odstranili čim prej. Še vedno odvisni od tujih držav Sicer komunalna podjetja na težave glede ravnanja s komunalnim blatom opozarjajo, vse odkar Madžarska ne želi več sprejemati blata iz naših čistilnih naprav. Javna gospodarska služba, kamor sodi čiščenje odpadnih voda, se po prepričanju direktorja JKP Šentjur ne bi smela nikoli končati s tržno dejavnostjo od- Rešitev je v sežigu ali soseži-gu komunalnega blata, kot to na primer uspešno opravlja Toplarna Celje. Še eno možnost bi predstavljalo sistemsko urejeno deponiranje. Ali predelava blata v gradbeni material. Rešitve država pozna, vendar glede njihove uveljavitve ni naredila nič.« V Občini Šentjur onesnaženja in postopka njegove sanacije niso želeli komentirati, pojasnili so, da občina ni stranka v postopku in zaradi interesa kriminalistične preiskave nima dodatnih informacij. Ali vzrok za nelegalno odlaganje komunalnega blata tiči v neurejenem sistemu za ravnanje z blatom na ravni države in kakšne konkretne sistemske rešitve pripravljajo, smo vprašali tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Iz službe za odnose z javnostmi so sporočili, da je tovrstno blato možno obdelati v Sloveniji. Da smo od samozadostnosti pri ravnanju s tovrstnimi odpadki še daleč, kaže del odgovora ministrstva, da je večina blata v skladu z izdanimi soglasji za pošiljanje odpadkov čez mejo izvožena v Avstrijo, na Hrvaško in Slovaško. Do konca poletja že 34 postaj in 221 koles CELJE - Mestna občina bo do konca letošnjega poletja s pomočjo sredstev Eko sklada kupila 71 novih koles (43 električnih in 28 navadnih) ter postavila dvanajst novih postaj za njihovo izposojo. Priljubljeni sistem Kolesce bo občina razširila po mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Nove postaje za izposojo javnih koles bodo postavljene na mestih Plava laguna, Mirna pot, Trubarjeva ulica - Čopova ulica, Dečkova cesta - Ingrad, Ulica Mesta Grevenbroich - Drap-šinova ulica, Pod lipami, Polule, Milčinskega ulica, Ribarjeva ulica, Celjski sejem, Ljubečna in Teharje. Nove postaje bodo povezane s kolesarskimi stezami, na vsaki bo prostora za deset koles. Trenutno na nekaterih mestih občina že gradi betonske platoje, na katerih bodo postaje postavljene. Projekt Širitev sistema izposoje javnih koles - Bike sharing je eden od ukrepov, ki jih je celjska občina leta 2017 opredelila v celostni prometni strategiji. Trenutno je v Celju 22 postaj in 150 koles za izposojo, od katerih je večina električnih. Po končanem projektu bo na voljo 34 postaj in 221 koles. Projekt je ocenjen na malo več kot 594 tisoč evrov. Od Eko sklada je celjska občina pridobila malo več kot 298 tisoč evrov nepovratnih spodbud, ki so namenjene za naložbe v gradnjo kolesarske infrastrukture. Ostali denar je občina zagotovila v letošnjem občinskem proračunu. RG IZ NAŠIH KRAJEV 7 NAZARJE - Začela se je licitacija športnih rekvizitov Zakaj je njihova šola lahko brezplačna? Ravnateljica Vesna Lešnik: »V času gospodarske krize pred trinajstimi leti so nekateri starši naših učencev ostali brez služb. Ker bi se otroci zaradi tega lahko hitro znašli v neenakopravnem položaju, se je moj predhodnik, nekdanji ravnatelj Jože Kavtičnik, odločil, da bo denar za nadstandardni program zbrala šola.« Osnovnošolsko izobraževanje, kljub temu da naj bi bilo v osnovi brezplačno, za sabo, kot najbolje vedo starši, potegne precej stroškov. V OŠ Nazarje so se že pred trinajstimi leti odločili, da morajo vsi otroci pri šolanju imeti enake možnosti. Ustanovili so sklad, iz katerega pokrivajo nadstandardne programe izobraževanja. Polnijo ga z organizacijo različnih dobrodelnih prireditev, s prodajo izdelkov, z donacijami okoliških podjetij ... Na pobudo učenca 9. razreda Vida Čeplaka so v tem tednu organizirali dobrodelno dražbo športnih rekvizitov, katere celotni izkupiček bo namenjen nadaljevanju projekta brezplačne osnovne šole. SPELA OZIR Bodoči dijak srednje strojne šole pravi, da se želi na ta način zahvaliti šoli za vseh devet let brezplačnega šolanja: »Marsikdo se ne zaveda, kakšen finančni prihranek in koliko starševskih skrbi manj omogoča naša brezplačna osnovna šola. Vsi otroci imamo enake možnosti kar se tiče celotnega nadstandar-da osnovnega šolanja. Naša šola pokrije vse stroške šol v naravi, ekskurzij, različnih prevozov, tečajev plavanja, smučanja, fotokopij ...« Od majic do dresov Vidovo zbiranje športnih rekvizitov je preseglo pričakovanja. Odzvalo se je veliko športnikov iz doline in celotne Slovenije, a tudi iz tujine, na primer s Hrvaške in z Norveške. Skupaj so zbrali kar 75 športnih rekvizitov. Med njimi so kolesarski majici Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča ter dres slovenske nogometne reprezentance z vsemi podpisi igralcev. »Kar ne morem verjeti, kako so vsi prijazni, preprosti in pripravljeni pomagati. Športniki morajo za dosego svojih ciljev marsikaj žrtvovati in se odreči veliko običajnim stvarem. Velikokrat se zgodi, da kakšen nadebuden mlad športnik zaradi visokih finančnih vložkov kariere ne more nadaljevati. Menim, da so se športniki kar malce poistovetili z rdečo nitjo moje prošnje in so se zato v tako velikem številu nanjo odzvali.« Spletna stran že aktivna Pri pridobivanju športnih rekvizitov so Vidu pomagali starša in prijatelji. Kmalu so ugotovili, da tako velikega projekta ne bodo uspeli uresničiti sami, zato so k sodelovanju povabili ravnateljico OŠ Nazarje Vesno Lešnik, nekdanjega ravnatelja OŠ Nazarje in začetnika projekta brezplačne osnovne šole Jožeta Kavtični-ka in župana Občine Nazarje Mateja Pečovnika, ki je prevzel tudi vodenje organizacijskega odbora. Vzpostavili so posebno spletno stran (www. drazba-nazarje.si), ki jo lahko obiščete še do 23. junija. Sodelujoči na dobrodelni dražbi se morajo na začetku registrirati, nato lahko licitirajo do njenega konca. Po zaključku bodo sodelujoči na licitaciji, ki bodo ponudili najvišjo ceno za posamezen artikel, po elektronski pošti prejeli obvestilo, da so uspeli, in bodo pozvani, naj zaključijo nakup. Izklicne cene se gibljejo med deset in tri tisoč evri. Do 30 tisoč evrov Po besedah ravnateljice Vesne Lešnik projekt brezplačne šole sega v leto 2008. »To je bil čas gospodarske krize. Tudi nekateri starši naših učencev so ostali brez služb. Ker bi se otroci zaradi tega lahko hitro znašli v neenakopravnem položaju, se je moj predhodnik, nekdanji ravnatelj Jože Kavtičnik, odločil, da bo denar za nadstandardni program zbrala šola.« Zaposleni v šoli, starši in učenci se ves čas trudijo pri pridobivanju donatorskih sredstev, pripravi dobrodelnega koncerta, izdelavi voščilnic, peki peciva, zbiranju starega papirja ... Vse z namenom, da bi otroci imeli enake možnosti in bi doživeli čim več zanimivih stvari. In tudi odziv lokalnega gospodarstva je vedno pozitiven. Verjamejo, da bo tudi tokratna dražba prinesla kar nekaj denarja. Letno za brezplačne dejavnosti potrebujejo 25 do 30 tisoč evrov. Če bodo z licitacijo zbrali več denarja, kot ga potrebujejo, bodo preostanek prejetih sredstev podarili ostalim šolam v Zgornji Savinjski dolini. Nagovoril jih je minister GORNJI GRAD - V župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata je bilo v nedeljo spet slovesno. Tokrat je v njej Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline organizirala skupno zahvalno mašo v čast zavetniku sv. Florjanu in ob mednarodnem dnevu gasilcev. Poleg številnih gasilcev iz Zgornje Savinjske doline se je maše udeležil tudi minister za obrambo mag. Matej Tonin. V nagovoru je izpostavil odgovorno ravnanje slovenskih prostovoljnih in poklicnih gasilcev med epidemijo. Ti so ves čas v polni pripra- Učenec Vid Čeplak se je z zbiranjem športnih rekvizitov za licitacijo želel zahvaliti za devet let brezplačnega šolanja. S pomočjo staršev je zbral kar 75 športnih rekvizitov. Med njimi so kolesarski majici Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča ter dres slovenske nogometne reprezentance z vsemi podpisi igralcev. (Foto: SHERPA) Učenec Vid Čeplak: »Vsi otroci imamo enake možnosti kar se tiče celotnega nadstandarda osnovnega šolanja. Naša šola pokrije vse stroške šol v naravi, ekskurzij, različnih prevozov, tečajev plavanja, smučanja, fotokopij...« vljenosti skrbeli za požarno varnost ter v svoje delo in intervencije vključevali vse potrebne zaščitne ukrepe. Sodelovali so pri razdeljevanju zaščitne opreme, skrbeli za prevoze in pomagali štabom civilne zaščite. V nadaljevanju je povzel prizadevanja za ustrezne rešitve in izboljšave statusa prostovoljnih gasilcev ter položaja poklicnih gasilcev. Med drugim so s pro-tikoronskimi ukrepi zagotovljena sredstva, ki bodo prostovoljnim gasilskim društvom pomagala premostiti finančne posledice epidemije. ŠO Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je v nedeljo dopoldne v Gornjem Gradu organizirala skupno zahvalno mašo v čast zavetniku sv. Florjanu in ob mednarodnem dnevu gasilcev. (Foto: Bruno Toič) 8 IZ NAŠIH KRAJEV & RADEČE - Oživljajo dejavnost, ki jo je močno prizadela koronakriza Splavarjenje tokrat avgusta Kot je znano, je turizem med gospodarskimi panogami, ki so občutile najhujše poslovne posledice zaradi koronakrize. Znotraj turizma ta ocena zagotovo velja za dejavnost splavarjenja, ki predstavlja ključno turistično ponudbo v občini Radeče. To je potrdil tudi župan Tomaž Režun, ki je povedal, da lani splav v Radečah zaradi epidemije sploh ni zaplul po Savi. ROBERT GORJANC »Tudi letos splav še ni zaživel kot nekoč, a je res, da po sprostitvenih ukrepih zdaj lahko bolj pogumno pristopamo k oživljanju te dejavnosti. Splav je torej že opravil nekaj turističnih voženj in bil vključen v izvedbo nekaterih dogodkov. To je dobra napoved, da bo letos veselo vozil po naši lepi reki, čeprav seveda še vedno ne v tolikšni meri kot v tistih najboljših časih,« je povedal Tomaž Režun. Tako so v Radečah s splavom popeljali tudi olimpijsko baklo, ki trenutno potuje po Sloveniji. Ob nedavnem mednarodnem dnevu Save in dnevu radeških splavarjev so v občinskem zavodu za turizem (KTRC) na splavu gostili otroke iz radeškega vrtca, ki so raziskovali zanimivosti življenja ob Savi. Na splavu so posneli tudi del kadrov za promocijski film o Radečah. Župan optimizem gradi tudi na tem, da je Posavje v času »lockdowna« imelo nekaj »privilegija«, saj so tam zaradi predhodnega sproščanja ukrepov malo prej odprli gostinske lokale kot drugje po Sloveniji. »Takrat so mnogi govorili, da so Radeče >osvobojeno ozemlje<, pri čemer je prišlo s Celjskega in iz Zasavja zelo veliko ljudi. Verjamem, da se bodo tudi zdaj radi vračali k nam na Savo in se odločili za vožnjo s splavom. Imamo že kar precej naročil in povpraševanja v našem KTRC,« je optimističen župan Radeč. Za vožnje s splavom je sicer treba upoštevati veljavne ukrepe in priporočila NIJZ. »Ali je glede na ponovno vzpostavitev voženj predvidena tudi izvedba tradicionalne prireditve Splavarjenje, ki jo v Radečah vsako leto pripravijo ob koncu junija, v času praznovanja dneva državnosti?« smo še vprašali župana. Zaradi epidemije je namreč prireditev lani odpadla. »To smo načrtovali, a ker se je epidemija pravkar končala, nekateri ukrepi pa še veljajo, bi bilo neodgovorno napolniti šotor. Zato smo se v občini odločili, da bomo prireditev Splavarjenje pripravili zadnji konec tedna v avgustu in jo povezali z obeleževanjem občinskega praznika. Za takrat res upam, da se bomo po dveh letih lahko ponovno po-veselili,« je še sklenil radeški župan Tomaž Režun. Foto: Slovenia Olympic Team Olimpijska bakla na radeškem splavu Tomaž Režun, župan Občine Radeče: »Splavarjenje, ki je naš ključni turistični produkt, je močno občutilo posledice koronakrize. A po sprostitvenih ukrepih lahko zdaj bolj pogumno oživljamo to dejavnost in prvi spodbudni rezultati se že kažejo.« Na eni od devetih postaj. Udeleženci so morali pokazati tako orientacijsko znanje kot poznavanje občine. Prikolesarili sveže ideje ŠMARTNO OB PAKI -Mladinski center Šmartno ob Paki in Društvo tabornikov rod Hudi potok sta v soboto, 29. maja 2021, v okviru Evropskega tedna mladih organizirala dogodek E(U)-xperience, katerega osrednje sporočilo je bilo: »Naša prihodnost je v naših rokah.« Z dogodkom so želeli organizatorji dvigniti zavedanje mladih, da imajo moč sooblikovati skupno prihodnost s prispevanjem pobud in z aktivnim vključevanjem v družbo. Sočasno so spromovirali trajnostno mobilnost in zdrav način življenja. Organizatorji so pripravili kolesarski izziv, v okviru katerega so morali udeleženci na območju občine poiskati devet kontrolnih točk. Na vsaki točki so morali z mobilnim telefonom prebrati QR-kodo in opraviti nalogo. Z nalogami so organizatorji preverjali njihovo znanje o podnebnih spremembah, mlade so pozvali k prispevanju predlogov, ki bi dodatno pripomogli k varovanju okolja, in k izražanju svojih pogledov glede soustvarjanja evropske družbe. Mladi so lahko podali tudi ideje, kako omogočiti kakovostnejše preživljanje prostega časa v domači občini. Ob koncu so izvedli skupinsko razpravo, vezano na osrednje sporočilo letošnjega Evropskega tedna mladih - naša prihodnost je v naših rokah - in izdelali dokument, v katerem so zbrali predloge in stališča. Dokument bodo predali lokalnim odločeval-cem. »Zelo smo zadovoljni z odzivom mladih in navdušeni nad svežimi idejami, ki so jih prispevali. Že druženje mladih bo po našem mnenju pomembno prispevalo k ohranjanju stikov v živo in k vrnitvi organizacije dogodkov v naši občini po pandemiji. Zmagovalka kolesarskega izziva je dejala, da je z dogodkom ponovno dobila motivacijo za kolesarjenje, tako da so bili doseženi vsi naši cilji,« je ob koncu druženja dejala Amadeja Koren iz Mladinskega centra Šmartno ob Paki. LKK, foto: MC Šmartno ob Paki O O pojno in sladko v imju PODČETRTEK - V okusih žlahtne kapljice in izbranih sladkostih so lahko uživali obiskovalci sobotnega Festivala vino in čokolada v občini Podčetrtek. Več kot 50 ponudnikov se je predstavilo na različnih mestih v vasi Olimje. Letos je organizator GIZ Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje nekoliko spremenil zasnovo prireditve. Zaradi ukrepov preprečevanja koronavirusa je bilo celotno dogajanje na prostem v vasi Olimje. Stojnice so bile na Jelenovem grebenu, pri domačiji Amon in minoritskem samostanu. Vas je bila za promet zaprta, obiskovalci so svoja vozila parkirali na parkirišču in se do ponudnikov odpravili peš ali s turističnim vlakcem. Obiskovalci so si pri minoritskem samostanu lahko ogledati kuharski šov z Urošem Štefelinom iz Vile Podvin in s slaščičarjem Gorazdom Potočnikom. Lahko so obiskali umetniški kotiček slikanja s čokolado, lepotilni in otroški kotiček. Določena doživetja so bila možna še pri posameznih ponudnikih. Na domačiji Amon so se lahko preizkusili v igri golfa, pri Halerju so si lahko ogledali pivovarno, na Jelenovem grebenu so lahko krmili jelene in uživali v lepem razgledu, v deželo pravljic in domišljije so stopili, če so obiskali Kočo pri čarovnici. »Naša destinacija ponuja res veliko doživetij in obiskovalci so imeli možnost, da so jih izkusili tudi na tem festivalu,« je povedal direktor GIZ Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje Boštjan Misja. Del festivala je bil spet dobrodelni tek, kjer so zbirali denar za društvo Debra, društvo oseb, povezanih z bulozno epidermolizo. TS Po osvežitev v celjski bazen CELJE - Letni bazen je v ponedeljek odprl vrata za kopalce in plavalce, kar pomeni, da je začel obratovati v približno enakem času kot lani. Še vedno traja epidemija, zato morajo obiskovalci pri njegovi uporabi upoštevati ukrepe in priporočila NIJZ. »To pomeni, da je treba upoštevati varnostno razdaljo, ki znaša dva metra v bazenih in obbazenskih površinah, obvezna sta nošenje maske v garderobi in toaletnih prostorih ter razkuževanje rok. V našem javnem podjetju bomo poskrbeli, da bodo ležalniki razkuženi, prostori očiščeni ...« je povedala mag. Maja Voglar, vodja gospodarjenja v ZPO Celje. Kot je še dodala sogovornica, se bodo tudi v tej poletni sezoni potrudili z animacijskim programom, predvsem ob koncih tedna, tako da bo pestro in zabavno. Obiskovalci imajo na voljo odbojkarsko igrišče na mivki ter košarkarsko igrišče, piko na i bo dodala osvežena gostinska ponudba. Cene dnevnih vstopnic v primerjavi z lansko sezono ostajajo nespremenjene, za odrasle je dnevna vstopnica 5,50, za otroke 3,50 evra. Kopališče bo v tem mesecu odprto od 10. do 19. ure, v juliju in avgustu bo vrata odprlo še uro prej. V primeru vročinskega vala bodo obratovanje podaljšali še za eno uro, o čemer bo ZPO obveščal na svoji spletni in FB-strani. RG, foto: SHERPA Ob visokih temperaturah je prišel čas za osvežitev. INFORMACIJE Zame je ekološko kmetovanje logična izbira \ j J. Kje se nahaja vaša kmetija in katere ekološke izdelke ponujate? Naša kmetija se nahaja v Zasavju, in sicer med Zagorjem in Trbovljami. Smo na nadmorski višini 450 m, obdelujemo pa 27 ha travnikov in pašnikov. S starejšim sinom Urhom, ki je mlad prevzemnik, na 13 ha veliki ekološki kmetiji na Trojanah delno združujeva proizvodnjo in skupaj rediva preko 300 plemenskih ovc pasme JSR. Prodajamo plemenske živali in meso. Dobro leto imamo tudi odobren obrat - klavnico, kjer izvajamo zakol za lastne potrebe in tudi služnostni zakol. Naših živali tako več ne nakladamo in ne prevažamo, posebno skrb pa posvečamo ravnanju z živalmi in pravilnim postopkom hlajenja in zorenja mesa. Ponujamo cele trupe, grobi razsek, mikro konfekcijo in vakuumsko pakirane kose mesa. Zadnje čase se povečuje povpraše- Z nakupom EKO živil potrošnik neposredno pozitivno najbolj vpliva na svoje zdravje. vanje po zorjeni jagnjetini. Prodajamo tudi strojene ovčje kože, copate iz ovčjih kož, volno za izolacijo ali za visoke grede ter jabolčni sok. Kakšnim kontrolam ste kot eko kmetovalec podvrženi, so pravila EKO kmetovanja stroga? Ekološki kmetje imamo običajne kontrole, tako kot vsi ostali kmetje, ob tem pa še dodatno kontrolo s strani akreditirane institucije za kontrolo ekološkega kmetovanja. Ekološka pridelava poteka v skladu z natančno določenimi predpisi in pod rednim nadzorom pooblaščenih organov. Ob tem je treba voditi tudi vse potrebne evidence. Za nas kmete, ki kmetujemo na območjih z omejenimi dejavniki, je ekološko kmetovanje nekako povsem logična izbira. Večino svojih površin izkoristimo za pašo. Ista logika pa velja za uporabo pesticidov. Zagotoviti je treba še, da reja poteka v sistemih živalim prijazne reje ter da se za ekološko kmetovanje izbere takšne pasme živali, ki so odporne proti boleznim in prilagojene lokalnemu okolju. Veliko ljudi meni, da je hrana, ki jo kupiš od kmeta, avtomatsko EKO, pa ni tako. Kako se razlikuje »domače« od EKO? So vaši izdelki označeni z eko znakom s pri- pisom »Kmetijstvo Slovenija« oziroma ali predložite certifikat v vpogled potrošnikom, če to želijo? Hrana, ki jo kupiš od kmeta, seveda ni avtomatsko EKO. S kmetij, ki zasledujejo izključno čim večji pridelek na ha, hrana nikakor ne more biti iste kakovosti kot s kmetij, ki ekološko kmetujejo in zasledujejo cilj čim bolj zdrave hrane in živalim prijazne reje. Opažam, da si ljudje kmetijo radi ogledajo sami, da prihajajo po izdelke neposredno na kmetijo, kjer vprašajo, kar jih zanima, in izrazijo svoje želje. Takšen neposreden stik s kupci je koristen tako za kupca kot za kmeta. Kaj za potrošnika pomeni EKO hrana, če se osredotočimo na strukturo, okus in ne nazadnje celokupno zdravje? In kako z nakupom eko živil potrošnik vpliva na ohranjanje okolja, rodovitne zemlje? Mislim, da za potrošnika EKO hrana primarno pomeni zdravo hrano. Sta pa tudi okus in struktura tista, ki se razlikujeta, kar je pri določenih ljudeh plus, pri določenih pa ne. Z nakupom EKO živil potrošnik neposredno pozitivno najbolj vpliva na svoje zdravje, posredno pa vsekakor tudi na ohranjanje okolja in rodovitne zemlje ter na dobro počutje živali oz. na njihove ustrezne življenjske pogoje. Katere distribucijske poti uporabljate za prodajo svojih izdelkov (samo na kmetiji, dostavljate na dom, oskrbujete večje trgovine ...)? Ali poznate zemljevid ekoloških ponudnikov na spletni strani nasa-superhrana.si? Ali ste se že predstavili na zemljevidu, se vam zdi tak kanal promocije uporaben? Svoje pridelke prodajamo neposredno na kmetiji, po želji jih tudi dostavimo na dom. Dostavljamo tudi mesarju, specializirani trgovini in nekaj hotelom. Zemljevid ekoloških ponudnikov na spletni strani nasasu-perhrana.si poznam. Tak kanal promocije se mi vsekakor zdi uporaben, vendar se na njem še nismo predstavili, saj nam zaenkrat mesa vseskozi primanjkuje. Bomo pa v prihodnje izkoristili tudi ta kanal, saj načrtujemo nadaljnji razvoj kmetije. Se vam zdi, da eko trend v Sloveniji narašča? Če da, na kateri strani hitreje - na strani ponudbe ali na strani potrošnikov? Kaj bi sporočili slovenskim potrošnikom? Zdi se mi, da EKO trend v Sloveniji spodbudno narašča, tako na strani ponudbe kot na strani potrošnikov. Imamo pa tu v Sloveniji še ogromno rezerv, ki bi jih morali v naslednjih letih čim bolj izkoristiti - zavoljo potrošnikov, pridelovalcev in okolja. EKO hrana je res dražja, vendar bi s spoštljivejšim odnosom do hrane finančno to vsekakor lahko nadoknadili. To bi bilo koristno za vse. 1 f J V m wŠk № m m :f I * ЈГ -T- ' Jt^ Mili' ___\JjA [Ш 1 H Ш* : t - . m i 11 lil ■ Ml H : m mm f : i,* •"*■',»;■ k ■H ' tV) \Лr, it m - \\ ji i« Is J! B) REPUBLIKA SLOVENIJA У MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO 10 KULTURA Na obrobju Šentjurja nastaja Hiša Podlog Od garaškega znoja do povezovalne kulture V občini Šentjur je nastal neprofitni zavod za kulturne dejavnosti Kulturna rezidenca Podlog pod Bo-horjem oz. Hiša Podlog. Ustanovitelj zavoda je Matic Gajšek, nekdanji dijak Gimnazije Celje - Center in diplomant ene od univerz na Nizozemskem, ki se profesionalno ukvarja s kulturo. Z možem Alexandrom je začel oživljati posest, kjer bo že to poletje mogoče prisluhniti glasbenim koncertom in ciklu pogovorov s skladatelji mlajše generacije. TINA STRMČNIK Ustanovitelj zavoda si je ob obujanju zapuščene podedovane kmečke domačije zastavil zelo ambiciozen načrt. Tam želi prihodnja leta snovati kulturne dejavnosti, ki bodo dopolnjevale trenutno kulturno ponudbo lokalne skupnosti. Poleg tega bo skušal lokalno skupnost povezovati z ustvarjalci iz vsega sveta. Gajšek je povedal, da je celotna zgodba zanj zelo osebna. Hišo je namreč pred dvema letoma podedoval po svojem dedu, ki je posest kupil v 80. letih. Najprej je razmišljal, da bi si tam uredil počitniško hišico, a ker je kot kulturni menedžer močno vpet v mednarodno dogajanje, je prevladala ideja o ustanovitvi zavoda ter hkratni ureditvi stavbe, ki bo trajnostna in bo močno povezana z lokalno skupnostjo. Enega od stebrov delovanja zavoda predstavlja tako imenovana dejavnost »think--tank«. Omenjena dejavnost je usmerjena v razvoj in krepitev kompetenc ter znanj na področju kreativnega razvoja destinacije in trajnostnega razvoja podeželja v sožitju z naravno in kulturno dediščino. Cilj zavoda je še ustvarjanje pozitivnega vplivanja na lokalno skupnost. Kako? S pomočjo umetniško-izobra-ževalnih dejavnosti, mreže-nja, ustvarjanja priložnosti za mlade, spodbujanja kulturnega dialoga in krepitve lokalne identitete. Od sredine junija do konca julija bo Hiša Podlog prispevala k obeležitvi Ipavčevega leta s serijo pogovorov z mlajšo generacijo slovenskih skladateljev, ki so s svojim umetniškim ustvarjanjem presegli kulturne okvirje Slovenije. S pomočjo spleta se bodo predstavili Aleksandra Bajde, Petra Strahovnik, Leon Firšt in Nina Šenk. V soboto, 26. junija, bo zvečer gostila nastop sopranistke Mojce Bitenc in pianista Simona Dvoršaka. Tudi umetniška rezidenca Kmečke domačije, ki je bila zgrajena leta 1900 in ima površino približno 70 kvadratnih metrov, se po besedah Gajška ne da obnoviti, saj nima temeljev, poleg tega statična zasnova stavbe ni ustrezna. »Po domače se je nekdanjim prebivalcem te hiše reklo pri Znoj. Že ime domačije, ki je postavljena na blatu in ima predsobo, majhno izbo s krušno pečjo ter črno kuhinjo z lesenim dimnikom, pove veliko o razmerah, v katerih so živeli prvi lastniki. Trdo so garali za vsakodnevni kruh, da so lahko sploh preživeli.« Gajšek želi pridobiti gradbeno dovoljenje za novogra- dnjo, ki naj bi bila končana prihodnje leto in naj bi bila med drugim na voljo kot mednarodna umetniška rezidenca. V njej bo lahko vsako leto bivalo šest do osem umetnikov in ustvarjalo svoje projekte, ki bodo vključevali tudi lokalno skupnost in tematiko kozjanskega trajnostnega razvoja. Investitor trenutno še čaka na gradbeno dovoljenje. Ko sogovornik govori o sebi in svoji karieri, omeni, da je zelo hvaležen svojemu mentorju iz gimnazijskih let, ravnatelju Gimnazije Celje - Center Gregorju Deleji. Slednji mu je omogočil, da je sodeloval pri organizaciji številnih prireditev v sklopu šole, Hiše kulture Celje in Interact kluba Celje. Deleja ga je spodbudil za študij v tujini, in sicer na eni od univerz na Nizozemskem. »Poklic, ki ga opravljam, ni tipičen za Slovenijo,« je pojasnil. Zadnjih deset let je deloval v širšem polju kulturnega menedž-menta od Nizozemske, Norveške, ZDA do Kitajske in se je posvečal predvsem klasični glasbi. Zdaj je na univerzi Til-burg na Nizozemskem vpisal doktorski študij in raziskuje koncept kulturne rezidence Hiše Podlog, poleg tega predava in sodeluje v bruseljski nevladni organizaciji Europe-Asia Center. Foto: osebni arhiv Po lanski odpovedi velik odmerek smeha Preloženi festival Dnevov komedije, ki bo v tem mesecu le dočakal izvedbo, sta predstavili upravnica SLG Celje, mag. Tina Kosi ter selektorica festivala, sicer dramaturginja v gledališču, Alja Predan. V torek, 22. junija, se bo v Gledališču Celje začel 29. festival Dnevi komedije, ki bi moral biti že marca lani, a je bil zaradi zaradi razglasitve epidemije in uvedenih ukrepov odpovedan tik pred začetkom festivala, kar je se je zgodilo prvič v zgodovini tega priljubljenega gledališkega dogodka. Festival se bo končal v sredo, 30. junija, ko bo podelitev nagrad. Festival, ki bo na velikem odru, bo uvedla komedija Iztoka Mlakarja Tutošomo-to v režiji Vita Tauferja ter izvedbi SNG Nova Gorica in Gledališča Koper. Sledilo bo še pet predstav, zadnji dan festivala bo zaključila festivalska poslastica, nastop Tadeja Toša v živo. »Tokratni program Dne-vov komedije bomo izvedli v bolj okrnjeni obliki, kot je bilo predvideno za marec lani. Sodelovanje na festivalu sta namreč odpovedala ljubljanska Drama in Mestno gledališče Ljubljansko. Iz preprostega razloga, ker imajo toliko predstav za abonente, niso mogli obnoviti svojih starih predstav,« je povedala mag. Tina Kosi, upravnica Gledališča Celje. Izvedba festivala bo nekoliko drugačna kot običajno, namesto tradicionalnih predstav ob koncih tedna, ki se zvrstijo v približno mesecu, bo festival izveden v strnjeni obliki v času dobrega tedna dni. »Predstave ne bodo vsak dan. Gledališča po sprostitvi ukrepov lovimo urnike, da odigramo predstave in izpolnjujemo obveznosti do abo-nentov, zato smo se morala kar najbolje organizirati in uskladiti. Na srečo smo program festivala načrtovali že v zimskih mesecih, januarja in februarja, že takrat pa je bilo jasno, da marca gledališča za obiskovalce še ne bodo odprta. Ker smo predvideli, da bi junija gledališča vendarle že lahko začela uprizarjati predstave in ker ljudje v tem času še niso na dopustu, smo izvedbo festivala predvideli za ta čas. Ce pozimi ne bi določili in uskladili časovnega načrta za izvedbo festivala, ga tudi zdaj ne bi bilo. Treba je vedeti, da smo bila gledališča zaprta več kot pol leta, in to v najbolj aktivnem obdobju našega delovanja, jeseni, celo zimo in še spomladi, in da smo šele zdaj dočakali možnost tričetrtinske zasede- nosti dvorane,« je še pojasnila Tina Kosi. Za preložene Dneve komedije je tudi drugačen način prodaje vstopnic. Zaradi protokolov NIJZ za gledališča so v Gledališču Celje ukinili abonmaje. Hkrati so uvedli popuste za vse, ki se bodo odločili za nakup vstopnic za tri ali več različnih festivalskih uprizoritev. Cena posamezne predstave sicer znaša 18 evrov. Več o festivalu Dnevi komedije na spletni strani Novega tednika. RG Vračajo se Skumavčevi likovni dnevni na Resniku Na Resnik pod Roglo, v eno najmanjših pohorskih vasic, v kateri živi le sto prebivalcev, se po letu premora zaradi epidemije vrača slikarska kolonija. Prihodnji teden bo na 13. Skumavčevih likovnih dnevih ustvarjalo sedem povabljenih slikarjev, za en dan se jim bodo pridružili tudi slikarji iz domačega zreškega Arta. Na Resniku bodo tako letos slikali Barbara Demšar, Karmen Smodiš, Veljko Toman, Viktor Šest, Miro Švigelj, Zdravko Dolinšek in častni gost Nikolaj Beer. Kolonijo bo spremljal likovni kritik Milan Pirker. Kot veleva tradicija, bo tudi tokrat ob koncu ustvarjalnih likovnih dni odprtje razstave umetniških del sodelujočih umetnikov. Tudi letos bo na zaključni prireditvi sodeloval zreški župan Boris Podvršnik, ki bo za vse zbrane skuhal lovski golaž. Največja letošnja novost bodo Mali Skumavčevi likovni dnevi, gre za vodeno ustvarjanje za najmlajše, ki ga organizatorji pripravljajo v sodelovanju s Šolo slikanja Slovenske Konjice in slikarko Blanko Bračič. Kolonija najmlajših bo v petek, 25. junija, dopoldne. S Skumavčevimi likovnimi dnevi se začne tudi praznovanje osrednjega krajevnega praznika - jakobovega na Resniku. LKK Skumavčevi likovni dnevi na Resniku so likovna kolonija, katere namen je z umetniškimi deli ohranjati pesniško izročilo pohorskega pesnika Jurija Vodovni-ka in njegov lik. Kolonija želi prispevati k turistični, h kulturni in k drugi vsesplošni prepoznavnosti krajev Zreškega Pohorja, kjer je Vodovnik živel in ustvarjal. Kolonija nosi ime po akademskem slikarju Marjanu Skumavcu (1947-2011), ki je organizatorjem pomagal ustanoviti kolonijo in na njej prva štiri leta tudi dejavno sodeloval. Na Resniku je v domu krajanov tudi Skumav-čeva galerija, v kateri je mogoče videti slike, nastale na minulih druženjih. Skumavčeva galerija na Resniku je najvišje ležeča slovenska galerija. KULTURA 11 Slovenski dnevi knjige v Celju Sejem (knjig) na zraku in prvi v pogovori v živo Včeraj so se začeli 26. Slovenski dnevi knjige (SDK), pri katerih kot partnersko mesto sodeluje tudi Celje, in sicer s knjigarno ter antikvariatom Antika in Osrednjo knjižnico Celje, ki sta organizatorja dogodkov. Prvi dan festivala v Celju je v Stanetovi ulici odprla knjižna tržnica Sejem na zraku, sklenil pa v Antiki literarni večer, na katerem se je dr. Zoran Pevec pogovarjal z dr. Miho Kovačem, avtorjem knjige Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnem svetu. ROBERT GORJANC Dogajanje ob SDK bo Antiki popestrila še razstava knjig Josipa Jurčiča ob 140-letnici njegove smrti ter v Borijevem kotku te knjigarne še razstava ilustracij za knjigo mladinske književnosti Izdajalec avtorja Ratka Bjelčića. Kot je na novinarski konferenci povedal Božo Mulej, vodja knjigarne in antikvariata Antika, so Slovenski dnevi knjige, ki so praviloma na sporedu aprila, lani odpadli oziroma so bili kasneje po sprostitvi ukrepov izpeljani le nekako poluradno. Letos so zaradi aktualnih razmer spet prestavljeni, izpeljani pa bodo s tako imenovanim Sejmom na zraku, ki je namenjen promociji nakupa knjig in podpori založnikom. Kot izvedenko Sejma s kavča in odziv na koronačas so ga lani spodbudili javna agencija za knjigo, Ljubljana - Unescovo mesto literature in Društvo pisateljev Slovenije. »Lani je bil sejem maja, kmalu po prvem >lockdownu< in smo ga pripravili kar pred našo knjigarno. Odziv ljudi je bil odličen, očitno je bilo, da so po dolgem zaprtju javnega življenja željni kulturnega do- gajanja, druženja in srečevanj s knjigami v takšni obliki,« je še povedal Božo Mulej. Na letošnjem Sejmu na zraku na stojnicah pred nekdanjo založbo Obzorja v Celju bo po besedah Boža Muleja mogoče kupiti antikvarne knjige, strip in tudi plošče, nekaj večjih slovenskih založb, med njimi Mladinska knjiga, Beletrina, Celjska Mohorjeva družba, Goga Primus ..., bo predstavilo novejšo produkcijo svojih izdanih knjig. Za popestritev se bodo na prizorišču Sejma na zraku zvrstili še drugi dogodki. Tako bo jutri ob 16. uri Celjsko literarno društvo predstavilo novo številko revije za spekulativno fikcijo Supernova. V soboto, 19. junija, bo ob 10. uri gost Matej Krajnc, ki bo predstavil ploščo Popotnice in roman Zgodovina harmonike. Uro kasneje bodo uveljavljeni pesnice in pesniki v okviru skupine 03, katere sestavo je izbral Zoran Pevec, znan in ugleden pesnik Božo Mulej in Polonca Bajc Napret sta v knjigarni in antikvariatu Antika predstavila program Slovenskih dnevov knjige v Celju. ter podpredsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP), javno brali poezijo. »Na objektivističnem stolu« Zoran Pevec, ki je ena od osrednjih osebnosti sodobne literature v Celju, doslej je izdal že devet pesniških zbirk, se bo danes ob 18. uri tudi sam znašel v vlogi intervjuvanca na pogovornem večeru, na katerem bo predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Na objektivističnem stolu. Ta dogodek v projekt obeleževanja Slovenskih dnevov knjige v Celju kot soorganizator prispeva Osrednja knjižnica Celje. »Potem ko smo v času >lockdowna< lahko pripravljali le virtualne literarne kavarne, bo ta dogodek na terasi Kavarne Miško Knjižko prvi, ki bo po dolgih mesecih v naši knjižnici izveden v živo, pred obiskovalci,« je povedala Polonca Bajc Napret, ki v Osrednji knjižnic Celje skrbi za odnose z javnostmi in za prireditve. V Savinovem likovnem salonu je junija na ogled razstava članov likovnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec. (Foto: TT) Ustvarjajo že dvajset let V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 26. junija odprta razstava z naslovom 20 let našega ustvarjanja. Člani likovnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec so ob tej priložnosti združili moči in na ogled postavili dvanajst akvarelov. Gre za eno v nizu njihovih tradicionalnih razstav, ki jih pripravijo enkrat letno. Letošnjo so posvetili dvajsetletnici ustvarjanja. Vrsto let je bila njihova animatorka Marija Studnička, njeno delo je nadaljevala Pavlina Jošt. Zdaj to nalogo opravlja Lidija Tamše. Ljubiteljske likovnike pri njihovem ustvarjanju vodi Oskar Sovinc iz Velenja, ki je bil v 70. letih soustanovitelj Društva šaleških likovnikov, sodeloval je tudi kot grajski slikar v okviru srednjeveških dni na Velenjskem gradu. ŠO Predstavitev kn Poletna muzejs ige, koncert in meglo v glavi<, težave z zbranostjo, ki lahko trajajo več mesecev, pojavljajo se tudi hudi glavoboli. Tisto, kar je javnosti že znano, sta izguba oziroma sprememba vonja in okusa. Vonj je lahko dolgo časa spremenjen. Med težavami, ki so značilne za postcovidni sindrom, so tudi bolečine v prsih ob dihanju, bolečine v mišicah in sklepih, bolniki so anksiozni ali depresivni. Omenjajo po navljajoča da je približno 20 odstotkov ljudi imelo težave z zbranostjo in s pomnjenjem ter motnje spanja. da je imelo kar tri četrtine ljudi še po enem mesecu določene težave nočna potenja, tudi povišana temperatura traja nekaj mesecev po preboleli covidni bolezni. Mnogi omenjajo tudi težko sapo pri vsakodnevnih naporih. Je teh bolnikov veliko? Ali te težave po co-vidu-19 zahtevajo multidisciplinarno medicinsko obravnavo? V celjski bolnišnici smo samo v naši ambulanti v zimskih mesecih obravnavali 180 oseb. To ni malo. Predvidevamo, da jih je še več, saj nekatere obravnavajo tudi družinski zdravniki. Iz Amerike prihajajo podatki, da ustanavljajo klinike za ljudi s postcovidnim sindromom. Gre za zdravstvene težave, ki jih mnogi bolniki od prej niso vajeni. Veliko težav zahteva pomoč kardiologov, pulmologov, nevrologov, endokrinologov. Skratka, v zdravljenje tega sindroma je vpetih ogromno da je približno 40 odstotkov ljudi imelo težave zaradi slabega počutja, utrujenosti, pomanjkanja energije. da so v povprečju imeli vprašani po dve od naštetih težav. specialistov z različnih medicinskih področij. da se skoraj 60 odstotkov vprašanih o težavah ni posvetovalo z zdravnikom, morda tudi zato, ker jasnih usmeritev glede obravnave oseb s postcovidnim sindromom še ni. da je malo manj kot 30 odstotkov ljudi imelo težave z zaznavanjem okusa. da je bilo manj takšnih, ki so imeli bolečine v mišicah, sklepih ali prsih in so težje dihali ter imeli neprijetne občutke, čutili razbijanje srca in imeli težave s prebavo. 10 do 15 odstotkov ljudi naj bi po prebolelem covidu-19 imelo postcovidni sindrom. Zaradi različnih simptomov tega sindroma, ki se kažejo na različnih zdravstvenih področjih in jih ljudje ob pojavu težav morda takoj ne povežejo s prebolelim covidom, zdravniki ocenjujejo, da je oseb s postcovidnim sindromom veliko več. V Splošni bolnišnici Celje so samo v zimskih mesecih obravnavali 180 oseb s postco-vidnim sindromom. Katja Triller, dr. ka pnevmologije oddelka Splošne Govoriva o bolnikih, ki so imeli že pred covidom-19 kronične bolezni ali gre tudi za ljudi, ki do covida-19 niso imeli zdravstvenih težav? Pulmologi smo pričakovali, da bodo največ težav imeli kronični pljučni bolniki, a se je izkazalo, da ni tako. Za hujši potek covida je zdaj znano, da so največji dejavniki tveganja sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, debelost in starost nad 50 let. Pri postcovi-dnem sindromu opažamo, da ne gre toliko za kronične pljučne bolnike, načeloma gre za osebe, ki prej težav s pljuči niso imele. Covid-19 zelo hudo prizadene pljuča, gre za hudo vnetje, ki se niti po štirih tednih ne umiri, ampak se to stanje >vleče<. Globinska slikanja pljuč pri nekaterih osebah so celo po šestih mesecih pokazala, da so obsežne spremembe na pljučih še vedno vidne. Kaj to pomeni? Da se pulmologi bojimo, kaj se bo iz teh stanj razvilo. Zaenkrat specifičnega zdravljenja tega stanja ni. V akutnem obdobju imamo na razpolago kortikosteroide, potem, če prihaja do zapletov zaradi pljučnice, so primerni antibiotiki in druga zdravila, ampak zdravil, ki bi popolnoma pozdravila vnetje, ki ga povzroča covid-19, nimamo. O katerih generacijah bolnikov govorimo? Pri postcovidnem sindromu absolutno ne gre samo za starejše. V naši ambulanti in bolnišnici se pojavljajo mlajši bolniki s tem sindromom, torej tudi ljudje, ki so rojeni med letoma 1970 in 1980 in kasneje. Gre za aktivno populacijo, ki se je po prebolelem covidu-19 vrnila v aktivno življenje, ampak obveznosti ne zmore več opravljati kot prej. Na kaj morajo biti ljudje pozorni? med., specialists Kardiološkega bolnišnice Celje Vsak človek je gospodar svojega zdravja. Če nekdo čuti, da je nekaj narobe, da se pojavljajo težave, ki jih prej ni imel, mora poiskati zdravniško pomoč. Težka sapa, bolečine v prsnem košu, otekanje nog, čutenje dela kože na drugačen način, mravljinčenje so znaki, ki terjajo pomoč zdravnika. Ljudje morajo biti pozorni na simptome, ki jih prej niso imeli. Če je kdo pred covidom-19 prišel brez težav na Stari grad, zdaj pa se utrudi, ko pride v prvo nadstropje, je to lahko znak, da gre za bolezen pljuč ali srca, torej mora poiskati pomoč zdravnika. So ravno ta zdravstvena stanja po prebolelem covidu tisti izziv, pred katerim se je znašla sodobna medicina? Da. To je izziv za medicino in raziskovalce. Sicer so virusne pljučnice za medicino izziv že ves čas. Tudi gripa lahko povzroči hudo pljučnico, ampak ne v takšni obliki kot covid-19. Tu je tudi cepivo, ki je zaenkrat najboljša zaščita, s katero preprečimo težek potek covida. Zaenkrat ostaja uganka, kako se bo ta bolezen pri kom razvila, saj je nepredvidljiva. Morda bo kdo potreboval intenzivno terapijo in intubacijo ter dolgotrajno zdravljenje, morda bo potek bolezni blažji. Ne vemo, kaj nas čaka, zato priporočam cepljenje. Če pogledava nazaj in se spomniva, kako so nekateri govorili, da je covid-19 samo blažja gripa ali prehlad, kako jim danes odgovarjate? Že ob prvih lanskih primerih smo zdravniki opazili, da covid-19 ni podoben gripi. Gre za drugačno, precej hujšo bolezen. Ne bom podcenjevala gripe, ker se tudi pri njej pojavljajo hudi zapleti, ampak jih ni toliko. Covid-19 je precej bolj prenosljiva bolezen in zapleti se pojavljajo v večjem številu. Prav tako pusti precej hujše posledice kot gripa. NASA TEMA 13 Resna nevrološka obolenja Da postaja postcovidni sindrom resna težava, opažajo na različnih področjih medicine, predvsem na področju nevrologije. V celjski bolnišnici je že deveti teden hospi-taliziran bolnik, ki ga po odpustu čaka še dolgotrajna rehabilitacija. Njegovo stanje se izboljšuje, a bo nadaljnja rehabilitacija, ki mu bo omogočila povrnitev v normalno življenje, trajala kar sedem mesecev ali še več. Med nevrološkimi obolenji, ki so covid-19 preboleli blažje, ki se pojavijo po prebolelem covidu-19, so kronična utrujenost, tenzijski glavoboli, težave s spominom, pozornostjo in z zbranostjo. Te težave so pojavijo predvsem pri tistih, Niso delomrzneži Pred posledicami covi-da-19 svarijo tudi v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Tam opažajo, da se postcovidni sindrom pojavlja predvsem pri mlajši populaciji. »Opažamo tudi, da je mnogo mlajših covid-19 prebolelo blago, a so se zatem prehitro vrnili na delo in so prehitro začeli biti fizično aktivni,« pravi asist. Barbara Bitežnik, dr. med., spec. infektologije, z Golnika. »Ta bolezen je specifična in je zelo odvisna tudi od pri tistih s hujšo obliko te bolezni se postcovidni sindrom lahko pojavi že med prebo-levanjem, pravi Iwona Ewa Kosi, dr. med., specialistka nevrologije z Nevrološkega človekovega imunskega sistema, pri čemer tudi preveč okrepljen imunski sistem za bolezen ni dober. Zato natančnega odgovora na vprašanje, kako se bo bolezen pri posamezniku pokazala, ni. Znano je, da tako hude pljučnice, kot jo lahko povzroči covid-19, ne vidimo pogosto pri drugih obolenjih,« dodaja Bitežnikova. Sogovornica dodaja, da je težko opredeliti, pri kom se bo pojavil postcovidni sindrom in pri kom ne. »Zagotovo zdravljenje postco-vidnega sindroma zahteva oddelka Splošne bolnišnice Celje: »Nekateri bolniki prebolijo pljučnico, tudi pljučno embolijo, nato sledi obdobje, ko še vedno obstaja tveganje za nastanek krvnih strdkov oziroma za nastanek tromboz ali kapi.« Tudi epileptični napadi Nevrologinja opisuje resna stanja med prebolevanjem covida in po njem. Covid-19 več različnih specialističnih znanj, saj je treba pred postavitvijo diagnoze pri bolniku izključiti vsa ostala možna zdravstvena stanja. Gre za velik izziv medicine, kajti dogaja se in se še bo, da ta sindrom prizadene predvsem mlajše. To so ljudje, ki so delovno aktivni, kar nadalje pomeni, da bodo zaradi težav morali v bolniški stalež. Morda izgledajo kot delomrzneži, a v resnici to niso. Zaradi težav pa niso ali ne bodo sposobni opravljati svojega dela,« dodaja Bitužnikova. lahko povzroči tako imenovano difuzno prizadetost možganov, prizadetost možganskih ovojnic, bolniki lahko doživijo epileptične napade. Zaradi prizadetosti centrov za spomin se pri nekaterih lahko pojavi zgodnja demenca. »Virus, ki povzroča covid-19, je nevrotropni in prizadene centralni ter periferni živčni sistem. Simptomi postcovidnega sindroma so tudi podobni po-sttravmatskemu sindromu, ki se pojavi po poškodbah možganov,« dodaja nevrologinja. Več nevroloških težav se pojavlja predvsem pri bolnikih, ki so imeli težji potek bolezni. »Vemo, da ventilacija in vzdrževanje delovanja pljuč pri covidnih zapletih trajata 4 do 8 tednov, kar pomeni, da so ljudje, ki so hudo prizadeti, ne samo fizično zaradi pljuč ali ledvic, ampak tudi zaradi oslabelosti mišic,« pravi Ko-sijeva. Bolniki nimajo skoraj nič mišične mase, shujšajo, prizadeti so živci, nekateri ne morejo premikati rok in nog. »Do popolnega okrevanja je dolga pot,« opozarja Kosijeva. Znaki možganske kapi Ena večjih strokovnjakinj s področja nevrologije opozar- SIMONA SOLINIC OB ROBU Epidemija po epidemiji? O postcovidnem sindromu v Sloveniji še vedno ni veliko govora. Tu in tam je omenjen v sklopu opozarjanj, kako nevaren je covid-19. Na drugi strani je med ljudmi vedno več takšnih, ki pri sebi po prebolelem covidu opažajo simptome, ki jih prej nikoli niso. Medtem ko v tujini številni večji zdravstveni centri že odpirajo specializirane klinike za oskrbo ljudi, ki imajo trajne simptome po prebolelem co-vidu-19, v Sloveniji pretežno govorimo še o rehabilitaciji po covidu-19. V tujini so na voljo celo podporne skupine. Nekateri tuji medicinski centri, bolnišnice in inštituti postcovi-dnemu sindromu in možni pomoči posvečajo že cele spletne strani. Oseba, ki se po covidu ne počuti dobro, je v Sloveniji prepuščena sama sebi in iskanju informacij o postcovidnem sindromu predvsem na spletnih forumih ali v skupinah na socialnih omrežjih, kjer si ljudje izmenjujejo izkušnje. A to ni dovolj. Ko boste na spletni strani NIJZ v iskalnik napisali postcovidni sindrom, boste našli samo novico o raziskavi o vplivu pandemije na življenje. Kje je enotna točka z vsemi podatki o simptomih postcovidnega sindroma in z informacijami o tem, kako ravnati v Sloveniji? Ni je. A naval na ambulante družinske medicine in posledično na specialistične ambulante počasi že nakazuje, da bo moralo tudi naše ministrstvo za zdravje še bolj razmišljati o tem, kaj bo postcovidni sindrom prinesel s seboj. Če bo epidemija morda izzvenela, se lahko zgodi, da bo iz njenega pogorišča nastala epidemija vseh ostalih zdravstvenih težav. In kot po stari slovenski navadi - takrat bomo spet pisali, da na to nismo bili pripravljeni. ja še na eno stvar: »Zdravniki vemo, da ljudje, ki so potrebovali ventilacijo, potrebujejo tudi dolgotrajno okrevanje. Tisto, nad čemer smo presenečeni, pa je prizadetost možganov ob covidu-19. V Celju smo hospitalizirali kar nekaj bolnikov, ki so preboleli co-vid-19, nato so imeli nevrološke simptome, ki so podobni kot pri možganski kapi. Toda s slikovno diagnostiko in preiskavami smo ugotovili, da gre za spremembe v sklopu prebolenega covida. Gre za spremembe možganov, ki so nekoliko podobne spremembam možganov pri multipli sklerozi, pojavlja se tudi prizadetost ožilja, zaradi česar pride do simptomov možganske kapi. Nad tem smo presenečeni, saj gre za novo bolezen, pri kateri vidimo, da pusti zelo resne posledice ne samo pri starejših, ampak tudi pri mlajših.« Kot kažejo zadnji znanstveni članki, naj bi cepljenje proti covidu-19 pomagalo tudi pri blaženju ali preprečevanju postcovidnega sindroma. Porast bolnikov tudi v ambulantah osebnih zdravnikov Število oseb s postcovidnim sindromom je višje od tistih, s katerimi se srečujejo v bolnišnicah. Razlog za to je preprost. V bolnišnice osebni zdravniki napotijo tiste, ki potrebujejo specialistične preglede zaradi hujših simptomov, medtem ko večino bolnikov s tem sindromom, ki imajo blažje simptome, obravnavajo družinski zdravniki. »Obstaja bojazen, da bodo ta stanja v prihodnje pomenila večji priliv bolnikov na primarno in posledično tudi sekundarno raven zdravstva. Podobno se je zgodilo ob minuli veliki gospodarski krizi, ko se je stanje na področju duševnega zdravja zaradi hudih stisk prebivalstva ob krizi precej poslabšalo. Reševanje te problematike je potem približno leto ali dve precej dodatno obremenjevalo naš zdravstveni sistem,« pravijo v Zdravstvenem domu Celju. Tam namreč že opažajo porast ljudi, pri katerih osebni zdravniki zaznajo zdravstvene posledice zaradi prebolelega covida. »Bolniki omenjajo bolj izraženo utrujenost, zmanjšano telesno zmogljivost in posamezne neprijetne občutke, kot je mravljinčenje,« še dodajajo v celjskem zdravstvenem domu in poudarjajo, da ta stanja opažajo pri vseh starostnih skupinah bolnikov. Ministrstvo RS za zdravje je aprila letos izdalo poseben sklep o izbiri izvajalcev za izvajanje dejavnosti za zagotavljanje podaljšane obravnave. Ta podaljšana obravnava pomeni zagotavljanje zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2 in se po končanem bolnišničnem zdravljenju zaradi nepopolne samooskrbe še ne morejo vrniti v domače okolje. Rehabilitacijo izvajajo v Thermani Laško in v Deosu Gornji Grad. V Thermani Laško so možni trije tako imenovani covidni programi za obravnavo bolnikov. Gre za rehabilitacijo bolnikov po prebolelem covidu-19 v sklopu zdraviliškega zdravljenja. Ta rehabilitacija je namenjena bolnikom, ki imajo težave respi-ratornega ali mišično-skeletnega sistema oziroma je covid-19 pridružena bolezen poleg osnovne bolezni. V tem primeru so bolniki vključeni v individualno obravnavo z različnimi terapijami. V Thermani je omogočena tudi tako imenovana podaljšana obravnava za osebe, ki so prebolele covid-19, a se še niso sposobne vrniti v domače okolje oziroma skrbeti v celoti zase. Gre za program na osnovi pogodbe z ministrstvom za zdravje, program pa predstavlja rehabilitacijo in hkrati vmesno postajo med bolnišnico in vrnitvijo v domače okolje. Bolniki so deležni zdravstvene nege, delovne terapije, fizioterapije ter celovite zdravniške oskrbe. V okviru podaljšane obravnave je v Thermani na voljo 20 postelj. Obravnava je omejena na 30 dni z možnostjo enkratnega podaljšanja. Tretji program, ki je v celoti namenjen postcovidni rehabilitaciji pa je samoplačniški. 14 KRONIKA Policisti brutalne roparje še iščejo »Tega nikoli ne bomo preboleli« »Takšne situacije ne privoščiš prav nikomur. Ne moreš pozabiti, nikoli tudi ne preboleti,« pravi Jožica Kotnik iz vasi Zabork pri Stranicah. V soboto so štirje neznanci brutalno napadli in oropali njeno družino. Jožičin mož je še vedno v bolnišnici: »Njegovo življenje je viselo na nitki, zdaj je izven življenjske nevarnosti.« SIMONA SOLINIC »Ob približno 22. uri so štirje zamaskirani storilci na terasi ob stanovanjski hiši napadli lastnika in lastnico, ju zvezali ter nato zvezali še njuno hči, ki je prišla iz hiše,« so v nedeljo sporočili iz Policijske uprave Celje. Kriminalisti storilcev še niso prijeli, okoliščine dogodka še vedno intenzivno preiskujejo, obvestila zbirajo tudi na območju kraja, kjer imajo Kotnikovi svoj dom. Storilci naj bi vso družino napadli s kladivom. Udarce so dobili tako Jožica, njen mož in njuna mlajša hči, starejše takrat ni bilo doma. Kotnikova pra- vi, da so neznanci imeli tudi solzivec, omenja tudi krpe, ki naj bi jih družini zataknili v usta. V brutalnem napadu je mož utrpel hude poškodbe glave, imel naj bi celo počeno lobanjo. Neznanci so preiskali celotno stanovanjsko hišo ter ukradli gotovino in par kosov zlatnine. So imeli orožje? Policijo so člani družine uspeli poklicati s hčerkinim telefonom, ki naj bi ga pravočasno skrila, medtem ko so telefon staršev storilci med napadom uničili. »Da- Brutalni roparji so najprej napadli družino, nato pa preiskali celotno hišo. nes možu pomagajo v bolnišnici, da se lahko postavi na noge,« pravi Kotnikova s skrušenim glasom. Na vprašanje, ali morda ve, v katerem jeziku so neznanci govorili, omeni hrvaški jezik. »Policija intenzivno preiskuje, ves čas smo v stiku,« poudari. Iz njenih besed je čutiti strah. V takšnih primerih gre za huda kazniva dejanja. Kazni za storilce podobnih dejanj so bile izredno visoke. Tako bodo skoraj 20 let za zapahi ostali tudi storilci, ki so med letoma 2017 in 2019 napadli štiri družine na Celjskem. Šlo je prav tako za fizične napade in grožnje družinam, ki so jim nato ukradli denar in zlatnino. Pri neznancih je namreč družina med ropom opazila, da so imeli tudi pištole. »Strah ostane. Nam je bila škoda že storjena, tega enostavno ne moreš preboleti,« doda. Hiša Kotnikovih stoji na dokaj odmaknjenem območju, sogovornica zato ne ve, ali se je kdaj zgodilo, da bi napadalci pred ropom morda hišo opazovali. Za takšne rope je glede na pretekle podobne primere, ki so se dogajali, značilno, da se storilci nanje pripravijo oziroma hišo pred ropom tudi nekaj časa opazujejo. »Ne vem, upam, da bo policija opravila svoje delo dobro in storilce tudi našla,« še zaključi Kotni-kova. Na policiji pravijo le, da preiskava še ni končana. Visoke kazni Podoben rop se je zgodil maja lani na Frankolovem. Takrat so trije zamaskirani moški vlomili v stanovanjsko hišo, napadli lastnika, ju prav tako zvezali z vezicami in lepilnim trakom ter temeljito preiskali prostore. Ukradli so več gotovine in zlatnine, prenosni računalnik in fotoaparat ter avtomobil. Čez nekaj dni so policisti vozilo našli na območju Trojan. Policija je po letu dni enega izmed storilcev ropa na Frankolovem tudi prijela. 42-letnik je tako zdaj že v priporu. Se je pa izkazalo, da je bil moški z območja Kopra in da je rop s sostorilci izvedel na izredno premišljen način in da so se vsi roparji na dejanje tudi pripravili. 42-letnik je sicer že stari znanec policije, saj je bil v preteklosti ne samo ovaden, ampak tudi že obsojen za nasilništvo, prometa z mamili in zaradi povzročitev poškodb. Grozi mu do 15 let zapora. Foto: Mojca Marot Vlak trčil v traktor s prikolico Na nezavarovanem železniškem prehodu na Bregu pri Polzeli se je v petek zvečer zgodila prometna nesreča. Potniški vlak, ki je vozil iz Celja proti Velenju, je trčil v traktor s prikolico. Na srečo se ni zgodilo najhujše, saj je zadel v prikolico, ki jo je nato še nekaj deset metrov potiskal pred sabo. Poškodovanih oseb ni bilo. Gasilci PGE Celje, Polzela, Ločica ob Savinji in Andraž nad Polzelo so zavarovali kraj dogodka, preprečili iztekanje goriva vlaka ter ga prečrpali. Evakuirali so 15 oseb, enega psa in uredili nadomestni prevoz. Nudili so razsvetljavo, izvlekli uničeno prikolico izpod vlaka ter nudili pomoč ostalim enotam. Železniška proga med Celjem in Velenjem, ki je bila zgrajena leta 1891, po Spodnji Savinjski dolini prečka številna naselja. Na približno 37 kilometrih je 50 nivojskih prehodov, od tega je le 20 zavarovanih s polzapornicami. Na vseh ostalih so andrejevi križi. Po podatkih Slovenskih železnic je bilo na območju občine Polzela na štirinajstih nivojskih prehodih samo od leta 2000 do 2018 dvajset nesreč. Devet se jih je končalo z materialno škodo, sedem s telesnimi poškodbami, štiri celo s smrtnim izidom. V sosednji občini Žalec, kjer je bilo v istem časovnem obdobju 19 nesreč, je na železnici ugasnilo eno življenje. Občine Polzela, Žalec in Šmartno ob Paki si zato že nekaj časa prizadevajo zmanjšati število nezavarovanih prehodov. ŠO Potniški vlak, ki je vozil iz Celja proti Velenju, je trčil v traktor s prikolico. Na srečo se ni zgodilo najhujše, saj je zadel v prikolico. V Celju se je ta teden nadaljevalo sojenje Luki Vlaoviću zaradi poskusa umora na grozovit ali zahrbten način, ko naj bi lani poskušal zastrupiti nekdanjo partnerko in njuno mladoletno hčerko. Ta teden so nas sodišču zaslišali izvedenko s področja toksikologije Alenko Ku-štrin Samba. Izvedenka je v svoji izjavi dejala, da žrtvi kljub visoki vsebnosti snovi - šlo naj bi za lorazepam - ki je bila v krofih, zaužitih pri Vlaoviću, nista bili življenjsko ogroženi. Zastrupitev obeh naj bi Za zapahi storil samomor V Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij so potrdili, da je v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje v nedeljo eden od obsojencev storil samomor. Gre ta obsojenca, ki je leta 2015 na Ižanski cesti v Ljubljani ubil policista, ko je z avtomobilom namerno trčil v policijsko vozilo. Prestajal je najvišjo, 30-letno zaporno kazen. »Generalni direktor uprave je izmed delavcev generalnega urada imenoval tričlansko komisijo, ki bo ugotovila okoliščine smrti obsojenca in se bo skladno s pravilnikom opredelila tudi do pravilnosti ravnanja zavoda v zvezi z dogodkom,« so nam odgovorili na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Ob tem so dodali, da zadnje poročilo Sveta Evrope mednarodno primerjalno izpostavlja slovenske zapore kot tiste z najmanj samomori. »V skladu s strategijo preprečevanja samomorov v zaporih, ki smo jo v okviru uprave vzpostavili v letu 2003, v zavodih ocenimo samomorilno ogroženost vsake na novo sprejete zaprte osebe. Zaprtim osebam v stiski nudijo pomoč zavodski strokovni delavci. V okviru strategije preprečevanja samomorov v zaporih sistematično izobražujemo sodelavce za prepoznavo samomorilne ogroženosti zaprtih oseb,« še omenjajo v upravi. Ob tem so še zapisali, da obsojenec, ki je storil samomor v nedeljo, ni bil obravnavan kot samomorilno ogrožen. SŠol Zdrsnil v globino in umrl Na območju Krofičke v Logarski dolini so policisti in pripadniki gorske reševalne službe konec preteklega tedna iskali planinca, ki so ga zatem našli mrtvega. Nesreča planinca se je zgodila pri spuščanju proti Klemenči jami. Kot so ugotovili policisti, naj bi planinec pri sestopu s Kro-fičke zdrsnil približno 15 metrov v globino in zaradi poškodb umrl. Policisti na kraju niso ugotovili sumljivih okoliščin nesreče. O pogrešanju planinca so bili obveščeni v sredo zvečer, ko so ga reševalci začeli iskati, z iskalno akcijo pa so nadaljevali tudi naslednji dan, ko so truplo pogrešanega tudi našli. V iskalni akciji so sodelovali gorski reševalci s Celjskega in policisti Gorske enote PU Celje. Pri reševanju so uporabili policijski helikopter. bila blaga, je pa omenjeno zdravilo pri obeh povzročilo »zavoro centralnega živčnega sistema«. Na sojenju je bila zaslišana tudi mama obtoženčeve nekdanje partnerke. Njeno pričanje je bilo povezano s primeri zasebnih tožb, ki jih je proti Vlaoviću že pred dogodkom, ki je predmet tega sojenja, vložila njena družina ter tožb, ki jih je zoper družino vložil Vlaović. Šlo je za tožbe, povezane z obrekovanji in razžalitvami. Sojenje se bo nadaljevalo 21. junija, Vlaoviću pa grozi najmanj 15 let zapora. SŠol Pogrešajo jo že teden i Svojci in policisti pogrešajo 22-letno Lariso Peklar z Vranskega. Nazadnje so jo videli 11. junija v Zagrebu. 22-letnica je visoka 170 centimetrov, je vitke postave, ima svetlo rjave dolge ravne lase. Ko je odšla od doma, je bila oblečena v širša daljša oblačila zelene barve in ovita v ruto. Obuta je bila v črne sandale s paski. S seboj je vzela še podobna kompleta oblačil peščene in oranžne barve ter športne copate bele barve. Policija zbira vse morebitne informacije na številki 113 ali na anonimni številki 080 12 00. Gasilci preprečili širjenje požara V ponedeljek zjutraj so ognjeni zublji izbruhnili v Vrečer-jevi ulici v Žalcu, kjer je zagorelo v delavnici. Ogenj je uničil več avtomobilskih gum in različnega orodja. Policisti so tujo krivdo za nastanek požara izključili. Na kraju so posredovali prostovoljni gasilci iz Žalca, Gotovelj in Vrbja, ki so požar omejili ter preprečili širjenje ognja na hišo. Pred dnevi je gorelo v Platinovcu. 42-letni delavec je opravljal zaključna dela pri polaganju betonskih tlakovcev pred eno izmed stanovanjskih hiš. Ko je rezal kos železne armature, je prišlo do vnetja isker, ki so povzročila požar na ostrešju bližnjega gospodarskega poslopja. Požar se je od tam nato razširil še na ostrešje drugega gospodarskega poslopja. Po prvih podatkih je v požaru nastalo za približno 70 tisoč evrov škode. V omenjenem primeru policisti zbirajo obvestila v smeri suma storitve kaznivega dejanja povzročitev splošne nevarnosti. SŠol Nista bili življenjsko ogroženi? ZAPOSLOVANJE / NASVETI 15 Trgotur Prodajalec - specialist (m/ž) (Šoštanj) Od vas pričakujemo vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem je zaželen, ni pa pogoj, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ... Prijave zbiramo do 10. 7. 2021. KZ Šaleška dolina, z. o. o. Metleče 7 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Kolorist - mešalec barv (m/ž) (Žalec) Nudimo zaposlitev v družinskem dobro stoječem podjetju s 30-letno tradicijo, delo v prijetnem, profesionalnem timu, zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom, stimulativno nagrajevanje, možnost osebnega in poklicnega napredovanja, dodatne ugodnosti iz naslova certifikata DPP (Družini prijazno podjetje). Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. Spekter, d. o. o., Lo-žnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo pripravljenost na priučitev delovnih nalog, doslednost, natančnost in samoiniciativnost, ročne spretnosti pri opravljanju dela, fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen do 25 kilogramov, korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu nudimo 1-mesečno uvajanje na delovnem mestu in 2-mesečno poskusno obdobje, triizmensko delo za polni delovni čas, pogodbo bomo sklenili za nedoločen čas, izplačilo morebitnih nadur. Prijave zbiramo do 7. 7. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Posluževalec strojev za brizganje plastike (m/ž) (Celje) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: osnovnošolska izobrazba ali srednja poklicna šola, osnovno poznavanje programa Microsoft Office, pripravljenost na 4-izmensko timsko delo, zanesljivost, natančnost, organizacijske sposobnosti, komunikativnost. Kandidatom nudimo zaposlitev za določen čas 6 mesecev s poskusno dobo 3 mesecev, možnost podaljšanja v zaposlitev za nedoločen čas, možnost napredovanja, stalno usposabljanje, izobraževanje, usmerjanje in podpora, timsko delo, stimulativno nagrajevanje. Prijave zbiramo do 4. 7. 2021. Alpla Slovenija, d. o. o.. Kotna ulica 5 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Procesničar (m/ž) (Zagorje ob Savi) Kaj pričakujemo: znanje in izkušnje s področja elektrotehnike, IV. stopnjo elektrosmeri - srednja tehnična ali srednja poklicna šola, izkušnje z delom z računalnikom, organiziranost, komunikativnost in pripravljenost na timsko delo, zanesljivost, natančnost in odgovornost, zmogljivost dela v turnusu - izmensko delo. Zaželene izkušnje: opravljanje dela z viličarjem, upravljanje težke gradbene mehanizacije, osnovno razumevanje in govorjenje angleščine. Prijave zbiramo do 4. 7. 2021. InterCal Slovenija, d. o. o., Savska cesta 1, 1410 Zagorje ob Savi. Več informacij na www.trgotur.si. Strojni mehanik (m/ž) (Zagorje ob Savi) Kaj pričakujemo: znanje in izkušnje s področja vzdrževanja strojev, obdelovanja kovin, IV. stopnjo strojne smeri - srednja poklicna šola, obdelovalec kovin, ključavničar, organiziranost, komunikativnost in pripravljenost na timsko delo, zanesljivost, natančnost in odgovornost, izkušnje z delom z računalnikom. Zaželene izkušnje: opravljanje dela z viličarjem, upravljanje težke gradbene mehanizacije, osnovno razumevanje in govorjenje angleščine. Prijave zbiramo do 4. 7. 2021. InterCal Slovenija, d. o. o., Savska cesta 1, 1410 Zagorje ob Savi. Več informacij na www.trgotur.si. Kuhar (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo 2 leti delovnih izkušenj s pripravo jedi v gostinstvu, srednješolsko izobrazbo smeri kuhar, pripravljenost na delo med tednom (enoizmensko) kot tudi ob sobotah in nedeljah v času skupinskih najav ali naročil (po dogovoru z vodjo restavracije), samoiniciativnost, samostojnost in poznavanje poteka dela v kuhinji. Kandidatu nudimo delovno razmerje in pogodbo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, majhen, prijeten in kolegialen kolektiv. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v selekcijskem postopku. Želimo, da kandidate k prijavi motivira vsebina dela in ne blagovna znamka ali ime podjetja. Kandidat bo zaposlen neposredno pri naročniku brez posredništva. Prijave zbiramo do 30. 6. 2021. Tr-gotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Celje, teren) Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, mlado in motivirano ekipo sodelavcev, variabilno nagrajevanje, uvajanje z mentorjem, dinamično delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 21. 6. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / varilec (delavec v proizvodnji) (m/ž) (Celje) Kaj pričakujemo od kandidatov: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusnim obdobjem 6 mesecev, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, delo v urejenem okolju, ki se konstantno razvija. Ekipa je mlada in motivirana. Prijave zbiramo do 21. 6. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Pek - izmenovodja (m/ž) (Celje) Od kandidata pričakujemo pripravljenost na nočno delo, 3 leta delovnih izkušenj s področja pekarstva, srednjo poklicno izobrazbo, poznavanje pekarskih postopkov, motiviranost in samoiniciativnost pri delu, natančnost in smisel za estetiko. Prijave zbiramo do 19. 6. 2021. Pekarna Geršak, d. o. o., Cesta na Lju-bečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Monter/sestavljalec inox proizvodov (m/ž) (Žalec) Naloge in odgovornosti: delo v proizvodnji kovinskih, inox izdelkov, brušenje, sestavljanje in čiščenje končnih izdelkov, servis strojev iz proizvodnje. Delovni čas: delo je od ponedeljka do petka, polni delovni čas, 1-izmensko delo. Zahtevana izobrazba in izkušnje: srednja poklicna izobrazba, zaželene so delovne izkušnje. Pričakujemo ročne spretnosti, iznajdljivost in izvajalske sposobnosti, zanesljivost in odgovornost, sposobnost timskega in samostojnega dela. Prijave zbiramo do 25. 6. 2021. VI-JA, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo ustrezne tehnične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, samostojno delo z računalnikom (MS Office), veselje do timskega dela in sodelovanja, samoiniciativno, pro-aktivno, pozitivno in komunikativno osebo, vozniški izpit B-kategori-je, znanje upravljanja z viličarjem. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si. Komercialist (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo VI./1 stopnjo izobrazbe ekonomske, grafične ali druge ustrezne in primerljive smeri, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, obvezno znanje angleškega jezika (znanje drugega tujega jezika predstavlja prednost), samostojno delo z računalnikom (MS Office), odlične komunikacijske veščine za osebno, telefonsko, pisno komunikacijo, veselje do timskega dela in sodelovanja, samoiniciativno, proaktivno, pozitivno in komunikativno osebo, vozniški izpit B-kategorije, dinamičnost in pripravljenost na občasne poslovne poti. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Pomočnik tiskarja (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidata pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dober vid, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela, dobro znanje angleškega jezika in osnovno znanje nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z bazami podatkov, pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Tiskar (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju grafične dejavnosti - tiskanje na offset tiskarskih strojih, računalniško pismenost, izpit B-kategorije, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela. Nudimo zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Zakaj so naložbe v kritpovalute tvegane? Kriptovalute (predvem bitcoin) kot plačilno sredstvo sprejema vedno več velikih podjetij (PayPal, Microsoft, Starbucks in številni drugi) in je z njimi mogoče plačati že skoraj karkoli (neposredno ali prek povezanih partnerjev), širše uporabne so že danes, še bolj bodo v prihodnje. Jasno je, da kripto-valute ne bodo kar izginile in da bodo ostale z nami. Seveda se je pri njihovem nakupu treba zavedati tudi tveganj, ki jih prinašajo. Hitre spremembe tečajev niso nič nenavadnega. Tako kot lahko cena kriptovalute v določenem trenutku pridobi več deset odstotkov vrednosti, jih lahko v naslednjem trenutku tudi izgubi. Pri tem je pomembno, da je posameznik pripravljen na morebitne visoke izgube. Da je kriptotrg izjemno »volati-len«, se je že večkrat potrdilo, a razlogov za večje nihanje v zadnjem času, je seveda več. Nedavno je podjetje Tesla kupilo večje količine Bitcoina. Njen izvršni direktor Elon Musk je naznanil, da bo sprejela bit- coin kot plačilo za nakup njihovega avtomobila, nato je svoje načrte nenadoma spremenil. Takšen preobrat je seveda povzročil bliskovit padec vrednosti bitcoina. K temu padcu je prispevala tudi kitajska vlada, ki svojo politiko prepovedi trgovanja s kriptovalutami z namenom kar najuspešnejšega preprečevanja pranja denarja še dodatno zaostruje. Nenaden padec za približno 30 odstotkov je povzročil, da so številni imetniki kriptovalute nemudoma prodali, ob čemer nekateri mednarodni strokovnjaki opozarjajo, da gre za izjemen porast špekulativnih naložb, ki resno ogrožajo premoženje ljudi. Seveda ravno ti padci cen spodbujajo nove vlagatelje, da vstopajo v te naložbe. Nasvet, ki ga je treba upoštevati -vložite samo toliko denarja, kot ga lahko brez težav izgubite. Državni regulatorji niso naklonjeni kriptovalutam, ker jim je oteženo ali onemogočeno sledenje denarnim (finančnim) tokovom. Očitki, da se s pomočjo kriptova-lut operejo ogromne količine denar- iCONSULl TAX + LEGAL + FINANCE ja in da se uporabljajo za nelegalne transakcije, niso nič novega. Vendar analiza medbančnega sistema SWIFT, opravljena pred nekaj leti, ugotavlja, da naj bi bila bojazen glede pranja denarja pretirana. Ugotovljeno je namreč bilo, da je večina primerov pranja denarja še vedno storjena s fiat valutami. Upoštevajoč podatke Združenih narodov, naj bi na ta način na svetu na letni ravni oprali kar osemsto milijard do dva tisoč milijard dolarjev. Skladno z opravljeno analizo naj bi bil torej delež denarja, opranega s kriptova-lutami, zanemarljiv v primerjavi s fiat valutami. Ker se države proti zlorabam težko borijo, se nekatere preprosto odločijo za prepoved trgovanja. To je v preteklih tednih izkoristila tudi kitajska vlada. Kitajska je namreč vsem tamkajšnjim finančnim ustanovam prepovedala poslovanje s kriptovalutami, kar natančneje pomeni, da te ustanove ne smejo nuditi storitev hranjenja, kreditiranja ali trgovanja z njimi. Tako na primer fizična oseba, ki je sicer lahko imetnik, kriptovalut (saj lastništvo kriptovalut vsaj za zdaj na Kitajskem še ni inkriminirano) ne more zamenjati za fiat valute. Države v kriptovalutah vidijo tudi prihodnost Nasprotno od kitajske salvadorska vlada v kriptovalutah vidi priložnost za inovacije, investicije, priložnost za gospodarski razvoj in večjo vključenost v turizem. Pred nedavnim je Salvador namreč sprejel zakon, s katerim bo bitcoin poleg dolarja postal uradno plačilno sredstvo. Veliko priložnost tam vidijo predvsem zaradi državljanov Salvador- ja, ki delajo v tujini in del zaslužka nakazujejo svojim družinam, saj na ta način plačujejo provizije bankam in drugim finančnim ustanovam, ki pri transakcijah s kriptovalutami odpadejo. Zaslediti je mogoče tudi namigovanja, da naj bi tej odločitvi kmalu sledile tudi druge države Južne Amerike. Eden od motivov, ki je botroval takšni odločitvi, je tudi dedolarizacija monetarnega sistema in s tem zmanjševanje odvisnosti od ukrepov Ameriške centralne banke, ki ni vedno optimalna za ekonomije tretjega sveta. Kako bo to vplivalo na plačilni promet in s tem povezana tveganja ter na gospodarstvo, bo pokazal čas. Menim, da se bosta v bližnji prihodnosti tradicionalni in kriptosvet morala navaditi na sobivanje. Države se bodo morale prilagoditi novi stvarnosti in razvoju tehnologij. Ravno tako se bodo morali prilagoditi uporabniki kriptovalut - seveda s ciljem, da bo mogoče izkoristiti vse prednosti teh tehnologij in preprečiti zlorabe. iConsult 16 AKTUALNA PONUDBA alLodlično I 'pOZOR1- I Preglejte aktualno ponud ■ DO j Wm ar \ * *' f A# Ekipa Optike Oftalmos. m t* Mariborska cesta 69, Celje ■f fci T* Štirje razlogi, zakaj sončnih očal ne bi nikoli kupila na spletu... V zadnjih nekaj letih je postala prodaja sončnih očal na spletu zelo priljubljena. Na prvi pogled se to niti ne zdi slaba ideja, saj nam za nakup ni treba več nikamor hoditi, ampak modele pogledamo kar na spletu. In priznam. Tudi jaz sem na neki točki pomislila, da bi v naši Optiki Oftalmos svojo ponudbo sončnih očal predstavili na spletu. Nato me je partner Tilen, s katerim vodiva najino optiko, vprašal: »Ali bi svoja očala kdaj kupila na spletu?« Odgovor je bil jasen: »Ne.« »Zakaj bi potem to mi ponujali svojim strankam?« mi je odvrnil. In imel je prav. Glede na to, da se kot vodja optike na očala spoznam bolje kot večina Slovencev, vem, katere stvari so pomembne pri njihovem nakupu. Prav se mi zdi, da jih delim tudi z vami... 1. Osebno svetovanje Čeprav imam ogromno izkušenj in znam svetovati, pri izbiri svojih očal še vedno želim drugo strokovno mnenje (in to bi želela še posebej, če ne bi imela toliko kilometrine). V teoriji sicer ni nobene znanstvene fantastike, saj so pravila za izbiro očal precej jasna ... Ampak če bi bilo vse tako enostavno in po pravilih, potem bi poklic optikov že zdavnaj izumrl. 2. Kakovost Na spletu se pojavlja ogromno ponaredkov in očal slabše kakovosti. Najhuje od tega je, da nekateri ponudniki cene ponaredkov dvignejo tako visoko, da ustvarijo lažno predstavo originalov. Noben razumen človek si namreč ne predstavlja, da lahko neka spletna trgovina kopije očal prodaja po običajni ceni originala. Ampak to velja za eno skupino ponudnikov. Druga skupina na spletu pogosto prodaja stara očala kot nova. Tako ti prodajalci prodajajo pet let stare kolekcije, ki so ostale na zalogi in se jim več sezon valjajo po skladišču. 3. Zakrivljene ročke Ob nakupu sončnih očal na spletu nikakor ne morete predvideti, ali se boste z njimi dobro počutili. V prodajalni lahko svojo težavo z neudobjem zaupate strokovnjaku, on pa vam ročke prilagodi tako, da so kot ulite. (Posledično očala tudi nosite z užitkom in ne odporom.) 4. Garancija Vsak ponudnik sončnih očal, ki stoji za svojimi produkti in storitvijo, bo vedno ponudil tudi garancijo. V primeru, da je pri vaših očalih kljub skrbnemu ravnanju prišlo do napake, se namreč vedno lahko obrnete nanj. Prav tako se lahko nanj obrnete tudi v primeru, če po nesreči razbijete steklo, izgubite vijak ali se vam pripeti katera druga nevšečnost. Tako vam ni treba metati očal v koš in kupovati drugih, ampak lahko zamenjate le rezervni del. Skratka ... Ne trdim, da je vsak nakup sončnih očal na spletu slab. Seveda imajo nekateri srečo ter zadenejo pravi model. Ampak roko na srce, teh ljudi je malo in takšen nakup je bolj kot ne igra na srečo. LILI SOVINC, vodja Optike Oftalmos Lili Sovinc - vodja Optike Oftalmos Optika OFTALMOS 070 458 485 info@optika-oftalmos.si www.opti ka-ofta I mos.si CELJE - PTUJ - ROGAŠKA SLATINA CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 ŠPORT 17 Kadetinje ŽKK Cinkarna Celje, za njimi pa njihovi starši in navijači, ki so jih ponesli do prvega mesta. Za celjskim ženskim košarkarskim klubom še ena odlična sezona Prelomnica z vnovičnim čudovitim vzdušjem Vitrine pri Ženskem košarkarskem klubu Cinkarna Celje so se letos napolnile z novimi lovorikami. Članice so zmagale v prvenstvu in pokalu, državne prvakinje so mladinke in tudi kadetinje, ki so v soboto v čudovitem vzdušju slavile v dvorani Gimnazije Celje - Center. Za mnoge je bilo vse skupaj zelo nenavadno: z navijači se je na tribune vrnilo že skoraj pozabljeno ozračje. DEAN SUSTER Obiskovalci, v večini starši deklet, so spodbujali domačo ekipo, vihteli zastave, se tudi hudovali nad sodniki, skratka bili smo priče vrnitvi v normalnost, ki smo jo tako pogrešali. Lea ni izpustila slavja Celjanke so v polfinalu zaključnega turnirja odpravile Mariborčanke s 118:41, v fi- nalu so bile boljše od igralk ljubljanske Ilirije s 77:70. Po dveh minutah v drugem delu so še drugič povedle z 19 točkami razlike, kljub temu pa je obstajala nevarnost za vročo končnico. Čeprav je v zadnjem obdobju zaradi težav s poškodbo vadila manj, je Sophia Gbemuotor manj kot pet minut pred koncem zadela trojko za +17 in dvo- mov o zmagovalkah skoraj ni bilo več. Najhujši se je pojavil že v deveti minuti. Ena izmed nosilk igre Lea Bartelme si je izpahnila prst. V bolnišnico jo je odpeljal predsednik kluba Borut Kop. Tam sta med čakanjem na telefonu gledala prenos tekme in trepetala. Kop je še pravočasno - na slavnostno podelitev - vrnil Leo, nato pa dejal: »Sem zelo ponosen, zadovoljen, srečen, vesel, za vsa dekleta, za vse Celje bo gostitelj še enega velikega športnega dogodka. Slovenija bo namreč čez dve leti gostila evropsko prvenstvo za košarka-rice. Predtekmovanje v dveh skupinah bo v Celju in Kopru, zaključni boji pa bodo v Ljubljani. Naša izbrana vrsta bo v predtekmovanju igrala v celjski dvorani. Dve predtekmovalni skupini bo gostil še Tel Aviv. trenerje in sodelavce, ki so v tej sezoni osvojili vse, kar se je osvojiti dalo. Imamo najboljše kadetinje, mladinke in članice v državi. Kar jim je uspelo, je vrh vrhov, neprecenljivo. Čakajo nas novi izzivi. Glede trenerja članic ni še nič novega. Ali bo pri nas ostal Damir Grgić ali bomo morali poiskati novega, bo znano v naslednjih dneh.« Ana Nuša z maminimi nasveti Naslov državnih prvakinj so osvojile kadetinje Nina Še-lekar, Zoja Štirn, Vita Čater, Lea Bartelme, Ana Nuša An-žič, Uma Šunta, Maja Uranker, Ana Stvarnik, Kim Žibert, Manja Drobne, Jite Sophia Gbemuotor in Ula Krenk. Najboljša igralka je bila Celjanka Ana Nuša Anžič. Priznanja je podeljevala tudi njena mama Alenka Potočnik Anžič, nekdanja kapetanka Celja, a ne svoji hčeri. To je prepustila Barbari Polutnik Sušin in Maji Erkič. »Ne, mami mi ni izročila priznanja, morda ne bi bilo primerno. Me pa doma zagotovo čakata objem in poljubček. Mami mi včasih da nasvet, oči pa se ne vtika v košarko,« je povedala Ana Nuša Anžič, hči nekdanjega rokometnega vratarja Aleša Anžiča. »Resnično sem bila zelo vesela, ker je bil >final-four< pri nas doma. Vzdušje je bilo noro. Ponosna sem na celotno ekipo. Upam, da bomo vsa dekleta še nadgrajevala svojo igro in da bomo nekoliko višje uvrščene tudi v ligi Waba,« je dodala dijakinja drugega letnika I. gimnazije v Celju. Vse čaka članska ekipa Vselej nasmejani trener Jure Kranjc je v zadnjih dneh »leteči«. Po slavju se je odpravil v Ljubljano, saj je pomočnik selektorja Damir-ja Grgića. Članska reprezentanca se bo danes v prvem krogu evropskega prvenstva v Strasbourgu pomerila s Turčijo (18.00). Jutri bo sledil obračun z Belgijo (15), sobotno srečanje z Bosno in Hercegovino pa se bo začelo že opoldne. O lepem uspehu svojih deklet je dejal: »Po poškodbi Bartelmejeve je sledil določen šok, saj je naša najboljša organiza-torica igre. A kaj kmalu so se naša dekleta zbrala, odigrala srčno in kakovostno in se zasluženo veselila ob koncu. Moramo nadaljevati v dosedanjem ritmu, s trdim delom, kajti te mladenke moramo pripraviti za igranje v članski ekipi.« Priznanja, medalje in pokale so podeljevale nekdanje odlične igralke celjske ekipe, z desne Barbara Polutnik Sušin, Alenka Potočnik Anžič in Maja Erkič. Ana Nuša Anžič (Foto: KZS/alesfevzer.com) NA KRATKO Šutejeva skakala, Stefanidijeva ne Firence, Atene: Atletinja Kladivarja Tina Šutej je na diamantni ligi v Italiji v skoku s palico zasedla sedmo mesto (4,56 m). Z dosežkom ni bila zadovoljna, še manj pa kasneje z nastopom v grški prestolnici. Na mitingu v Atenah namreč ni preskočila začetne višine. Domačinka Katerina Stefanidi, ki bo v Tokiu branila olimpijsko zlato, pa sploh ni želela skakati zaradi zelo močnega in nevarnega protivetra. Konec tedna bo Tina nastopila na ekipnem evropskem prvenstvu druge lige v Stari Zagori. Štiriletna pogodba Toskiću Celje: Člansko moštvo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško bo vodil Alem Toskić. Nekdanji igralec celjskega kluba je podpisal kar štiriletno pogodbo. Dobili smo prvi odgovor, zastavlja pa se mnogo vprašanj, predvsem pa, katere igralce bo vodil Toskić. Novinca napadalec in vratar Celje: Vodstvo Nogometnega kluba Celje je pripeljalo dve okrepitvi. Nova člana sta dosedanji Murin napadalec Kevin Žižek in Florijan Raduha, ki je bil doslej vratar Nafte. Žižek je nekdanji član mlade reprezentance Slovenije, ki je z Muro v preteklih dveh sezonah osvojil naslov državnega in pokalnega prvaka. Žižek in Raduha sta podpisala triletni pogodbi. Hrvaški napadalec Ivan Božić ni več posojen igralec Dinama, temveč je »v lasti« NK Celje. (DŠ) 18 ŠPORT Olimpijsko baklo so si predajali tudi v Celju Uresničeno: počastitev olimpijcev in njihovo druženje Na štadionu Atletskega društva Kladivar je bila prireditev Slovenska bakla. Predstavljena je bila celjska olimpijska dediščina, obenem so na poseben način izkazali čast celjskim olimpijskim legendam. Ideja je bila odlična, videli smo Marijano Lubej, Renato Strašek, Anjo Valant Velepec, Lucijo Polavder, Urško Žolnir Jugovar, Jolando Batagelj, Ano Velenšek, Tino Trstenjak, Mirka Kolnika, Romana Leška, Tineta Šro-ta, Vlada Bojovića, Roka Kopitarja, Rolanda Pušnika, Štefana Cuka in Luko Žvižeja. DEAN ŠUSTER Slovensko himno je zapel Boštjan Dermol, kasneje so član zasedbe Nude, njegov »moštveni soigralec« Teodor Amanović - Toš in dr. Tone Kregar (Mi2) izvedli še skladbo Junak, ki bo morda postala celjska športna himna. Gaberčana skupaj Spregovorila sta celjski župan Bojan Šrot in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabro-vec. Po privlačni predstavi celjskega Plesnega vala in skokih na prožni ponjavi mladih predstavnikov celjskega kluba Freestyle je iz najoddaljenejše točke od ciljnega prizorišča z baklo stekla Urška Žolnir, nosilka zlate in bronaste olimpijske medalje. Nato so (pre)dolgo obetavni celjski športniki tekli štadionske kroge z baklo v roki. Tine Šrot bo v mesecu avgustu dopolnil 83 let, atlet Roman Lešek pa 84. Oba sta skupaj strumno pretekla del proge in baklo predala aktualni olimpijski prvakinji Tini Trstenjak. Ta jo je oddala županu. Nasledniki Urške in Rolanda Zbralo se je šestnajst olimpijcev, šestnajst let pa je imela Amalija Belaj Arbeiter na zimskih olimpijskih igrah leta 1956 v Cortini d'Ampezzo. In kot sedemnajsta se je pridružila predstavnikom poletnih iger. Uživali so med obujanjem spominov. Bilo bi jih še več. Mnogi so se opravičili, ker so bili bolni ali zadržani. Zbrali so osem kolajn, po dve Žolnirjeva in Pušnik (zlato in bronasto), zmagala je še Trstenjakova, tretje so bile še Batageljeva, Polavderjeva in Velenškova. Ob naši »zlati Urški« so tekli predstavniki inkluzivnega juda iz Sankakuja: Bojan Turnšek, Žiga Vangoš, Armin Alič, Urška Dolar, Nej Šumnik in Klemen Krulec. Od osme do prve proge so si nato baklo predajali obetavni celjski osnovnošolci: Aljaž Majdič, Sven Aleksander Mernik, Svit Mastnak, Nina Šoštarič, Zala Godnik, Tiana Novak (I. osnovna šola), Enej Strašek Arnuš, Gašper Srebočan Čebela, Tadej Zelenović, Aleša Drobne, Lana Ivančič, Zoja Ferlež (II. osnovna šola), Zoja Bratina, Pia Ivanuš, Maša Lo-vrek, Anej Rajh, Filip Utran-ker, Aleksandr Shakov (III. osnovna šola), Mai Marguč, Ajda Hrušovar, Iza Slivnikar Ocvirk (IV. osnovna šola), Urban Baš, Lan Hotko, Filip Šporin, Žana Blatnik, Ula Omerzu, Gaja Urlep (OŠ Frana Kranjca), Matevž Senčič, Alen Kalkan, Selmin Srebrić, Ana Kalkan, Tinka- ra Korošec, Anamarija Škri-njar (OŠ Frana Roša), Janin Petrak, Jaša Oković, Tim Va-lenčak Koštomaj, Tia Tanja Živko, Iskra Slapnik, Gaja Plevnik Ivanuša (OŠ Hudi-nja), Rok Turk, Žiga Pulko, Jure Pulko, Iva Guček, Pia Krajinovič, Nina Radišek (OŠ Lava), Hugo Šelih, Gal Patrik Tojnko, Nik Stopin-šek, Ajda Žveplan, Lara Brance, Lana Stožir (OŠ Lju-bečna), Klavdi Zorko, Visar Bajramaj, Nejc Ošlovnik, Krala Kragolnik, Maša Ra-ušer in Valentina Zagajšek (OŠ Glazija). Bilo jih je 57, toliko let je minilo od prvih do drugih olimpijskih iger v Tokiu. Med udeleženci je bil tudi paralimpijec Jože Flere. Foto: Andraž Purg - GrupA ŠPORT 19 Zapeli so Junaka. S travnika nad štadionom je na stezo pritekla Urška Žolnir Jugovar, ki jo je - zaradi mladostnega videza - kar težavno prepoznati. Štefan Cuk je baklo predal Rolandu Pušniku. Potem je tekel Vlado Bojović, mojster za vse žoge, o katerem starejši športni zaljubljenci še vedno radi govorijo. Roman Lešek (desno) in Tine Šrot sta pospremila Tino Trstenjak do cilja. Levo od Tine Trstenjak sta Bojan Šrot in Tine Šrot, desno pa Roman Lešek in Bogdan Gabrovec, nekdanji predsednik Judo zveze Slovenije, ki je pred olimpijskimi igrami v Atenah dejal, da bo ob morebitni osvojitvi slovenske medalje v judu odšel iz Grčije domov peš ... Morda bi mu Marjan Fabjan - po vseh teh letih - dovolil, da se vsaj sprehodi od sedeža Judo kluba Ivo Reya do Budokan centra na Lopati. Bos. V pogovor sta se zapletla Mirko Kolnik (desno) in Rolando Pušnik. Ш ROKOMETNA Ш ZVEMSUWNI| EP V ROKOMETU DO EriF EURO 19 LET ZA ŽENSKE HANDBALL SLOVENIA Н8ЛУШ CELJE. 8 -18. JULIJ 2021 • ZLATOROG / GOLOVEC lui »ii. Na Starem gradu je Luka Žvižej predal baklo celjskemu vitezu (Petru Koželju). Avtor fotografije je Stevan Polimac, na čigar plečih je slonela celotna prireditev. f /W19EHFEURO2021 ($ WWW.W19EHFEURO.COM 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Prehrana Tuli, d.o.o. Cesta XIV. divizije 44 3220 ŠTORE www.prehrana-tuli.si Tel.: 03 780 26 70 03 780 26 72 Tradicionalna slovenska kuhinja Catering Pogostitve za piknike, prireditve in druge priložnosti za zaključene družbe Oskrbovanje malic za podjetja Dnevna ponudba malic in kosil v domači restavraciji v Štorah Vedno sveže, vedno okusno, vedno domače Pridite in se prepričajte! ŽE V PRODAJI! ideja za darilo: NAROČNINA MOTORNA VOZILA PRODAM GOLF karavan 1,9 SDI, letnik 1999, ohranjen, drugi lastnik, prodam. Telefon 040 220- 532 STROJI PRODAM TRAKTOR dizel, posebna izdelava, s kiper prikolico, plug in prikolico kiper za vrtni traktor, prodam. Telefon 070 612-705. 523 ROTACIJSKO kosilnico, starejši tip, prodamo za 150 EUR. Telefon 031 546-708. 531 POSEST ISCEM NA lepi lokaciji v Celju iščem stanovanjsko hišo z bazenom ali z možnostjo vgradnje bazena v hiši glede na velikost in prostor v hiši. Telefon 041 931-116. 525 STANOVANJE ODDAM V PIRANU oddajam za počitnikovanje garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245454. 507 Ipavceva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 PRODAM 529 PODARIM PRODAM ГПП7Г muzej novejšezgodovinekelje POLETNA MUZEJSKA NOČ 19. junija 2021 v MnZC 18.00-24.00 - Ogled stalnih (Živeti v Celju, Otroški muzej Hermanov brlog, Zobozdravstvena zbirka) in občasnih muzejskih razstav (Hermanov bonton, »Služimo narodu«: spomini slovenskih vojakov JLA) 19.00 - Stari pisker, vodstvo 18.00-20.00 - Fotoatelje in galerija Pelikan ter Fotohiša Pelikan: ogled občasnih razstav (Obrazi in Pristneži) VSTOP PROST! http://www.muzej-nz-ce.si PREDALNIK za dnevno sobo, dolžina 2 m, višina 60 cm, in stensko polico, lužen hrast, v kombinaciji z belo barvo, in stekleno polico prodam za 150 EUR. Telefon 031 232-778. BELO kuhinjo Lipa Ajdovščina podarim. Celje, telefon 041 573-268. 538 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke prodam. Pri nakupu 10 kokoši podarimo petelina. Kmetija z Lopate 55, Celje. Informacije po telefonu 031 461798, 041 763-800, 051 379-031. p KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne in marogaste, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n KOKOŠI nesnice v polni nesnosti, grahaste, rjave in črne, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA simentalca, starega tri mesece, prodam. Telefon 041 892-601. 530 PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež in izločene svinje, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 534 PRAŠIČE, težke od 30 do 170 kg, možna dostava, domača hrana, prodam. Telefon 031 311-476. p DVA bikca, rjave (sive) pasme, stara dva meseca in bikca, rjave (sive) pasme, starega 1 teden, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348. 535 mestno IS celje Hiša kulture simbio d.o.o. mqq Kavama jedro mestogrofov Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje ргавгмллш» 18. 6.2021 od 13h do 22h Mestna tržnica Celje PREMESTITVE DUHOVNIKOV - Nezakonski otroci in razsipavanje s cerkvenim denarjem JANEZ JANŠA - Zakaj je napadel Luko Mesca in zakaj se ta veseli napadov DEJAN VERČIČ - Tujci me sprašujejo: kaj, hudiča, se pri vas dogaja? SLOVENSKI SLAČIFANTJE - Plesali so za podjetja in tudi za 85-letno babico MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Zakaj za slednji srečni dan, za vse omamne sanje usodi oddolžiš s solzami se, z boljo... V SPOMIN sinu in soprogu O VITKU FRANCIJU VITANCU VITANCU (22. 10. 1960 - 18. 6. 1982) (7. 12. 1919 - 25. 9. 2010) Nevidno prihajata nazaj s svojo plemenitostjo, srčno dobroto in z ljubeznijo, kar mi daje moč, da še živim s ponosom, da sem vaju imela. Prisrčna zahvala vsem, ki jima posvetite trenutek spomina in posebno RD Celje za vsakoletno izvedbo memoriala Francija Vitanca. Z vso ljubeznijo - večno vajina mami in soproga. novi tedniklll radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Poroke Celje Poročili so se: Eva VOR-ŠNIK iz Zavrha nad Dobrno in Denis ŽALIG iz Celja, Urška ŠTRIGL iz Velenja in Anže NOVAK iz Kavč. Laško Poročili so se: Andreja STOPINŠEK in Bojan BUKOVEC, oba iz Spodnje Rečice, Renata VIDETIČ in Uroš LONČAREVIĆ, oba iz Trno-velj pri Celju, Adrijana ŠKO-BERNE in Rok BREMŠE, oba iz Laške vasi, Saša KAMPLET in Mihael STOJANOVIĆ, oba iz Celja. Žalec Poročili so se: Mojca GOJZ-DNIKAR in Andrej DOLINAR, oba iz Griž, Anita KUPEC iz Prebolda in Boian MARŠ iz Šmarja pri Jelšah, Eva LEPEJ in Renato PULKO, oba iz Miklavža na Dravskem polju, Sara KOLENC in Klemen ZA-BUKOVNIK, oba iz Andraža nad Polzelo, Lučka SIMON in Jurček TOMAŽIČ, oba iz Celja. Mozirje Poročili so se: Klavdija PRAZNIK in Marko BLEKAČ, oba iz Juvanja, Tina CILEN-ŠEK in Franc LOBE, oba iz Golega, Mojca STRMŠNIK in Jure SLAPNIK, oba iz Rovta pod Menino, Tjaša ŠORN in Nejc MARKOVŠEK, oba iz Ljubljane. Velenje Poročili so se: Ivana FLIS in Roman ARLIČ, oba iz Velenja, Andreja LESJAK in Gregor PNIACZEK, oba iz Šoštanja. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mami, babice, sestre, tašče, svakinje in tete PAVLE ŠTANTE z Ljubečne (3.4. 1945 - 4. 6. e021) se iskreno z ahvaljujemo sor odnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso podporo v težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetjž,maše in oveče. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zednji poti, iskrena hvala. Žaluječi: vsi nj eni Smrti Celje Umrli so: Irma WINER iz Cžlja, 13 let, Sonja HOCHKRAUT z Lopate, 83 let, Anton Andrej PLANINC iz Celja, 98 let, Gabrijela KOROŠEC iz Celja, 84 let, Antonija ŠKET iz Pečovnika, 95 let, Stanislav KRAMER iz Medloga, 87 let, Marija UŽMAH iz Gorice pri Šmartnem, 95 let, Marijan BRUNŠEK izReoice ob Paki, 833 let, Katarina KOKOLE iz Kaplje, 83 let, Terozija KE33T iz Gotovelj, 86 l?t, Jože SLO-KAN in Podvrha, 67 let, Karl KOČEVAR iz Žaloa, 76 let, Matjaž VERDEV iz Kaplje vos^ 5(3 let, Raj ko TRIVUNDŽA izLatkove vasi, 61 let, Jožef" JAZBINŠEK iz Hrušovja, 84 let, JožžE ZIDARN iz Šmartnž-ga ob Dreti, 77 let, Otefanija ZAPUŠEK iz Ljubije, 87 let. Marija DOeŠAK iz Vžlenjaf 7ž let, Mara STANKOVIČ iz Velenja, 65 let Silv ester K OŽELJ iz Medloga, 81 leti, Rudolf ZALOKAR iz Laškega, 86 let. Laško Umrla sta: Ludvik GRABNAR iz Žalca, 91 let, Jože ZAJTL iz Male Breze, 77 let. Šentjur Umrla sta: Jožefa ZDOL-ŠEK iz Visoč, 92 let, Ivan HROVAT iz Vrbnega, 73 let. Žalec Umrla fto: Maeija KOLAR iz A rje vasi, 836 let, Simon ZAJEC iz Brod, 69 let. Mozirje Umrlaje: Terezija ER-MENC z Ljubnega ob Savinji, 91 t. Ni res, da si odšel -nikoli ne boš! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini. V SPOMIN Pet let je minilo od tedaj, ko brez flovesa odšel si v večni raj ... TIMOTEJ SMOLE (15. 4. 1988-19. 6. 2016) Močno te pogrešamo! Mami Zlatka, ati Stane, brat Teodor s Katarino in z Marcelom ter ljubljena Janja Z žalostjo smo sprejeli vest, da je umrl MAR JAN DROF ENIK nekdanji vodilni delavec Železarne Štore in sodelavec Štore Steel Ostal nam bo v trajnem spominu. Štorski železarji in sodelavci Štore Steel KOKOŠI lesnice v polni nesnosti, grahaste, rjave in orne, možža dostava, prodani. Telefon 051 720ž294. p MICKO simentaVi, staro 7 mesecev, tefko 2250 (g, prodano Telefon 070 210-441. BIKžA in teličko simentalca, težka približno 200 le, prodano. Telefon 041 794-3Š1.p TELiaO Is, brejo, v sialmem mesece brejosti, prodam. Telefon 031 593-405. p DVE telički simentalki, težki 200 kg, prodžm. Telefon 031 519-120 5iie KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za ,akol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p 90.6 95.1 95.9 100.3 radjo cene vEdRie ž UrjioiiiPžlO Velenje Umrli ser M arija VALIČ iz Topolšice° 82 let, Adolf Hu- PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Piačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO bert ŠINCEK iz Šoštanja, 93 let, Jožefa VREČAR iz Velenja, 88 let. PRODAM SKUTER, »preše«, hrastovo posteljo z jogijem, šivalni stroj Singer ter nekaj strešne in ziilne opeto prodam. Telefon 031 e06- f81 597 ČE si tudi ti osamljena, imaš rada naravo in živali, pokliči 56-letnega upokojenca (zaradi oči), da se bolje spoznava. Telefon 041 708-419 p novi tednik vž еМз? r žime?i i POKRAJINSKI MUZE;., CELJE 19-20. JUNIJ 2021 19;JUNU 2oeefii 1 iS00 JAVNO VODSTVO CELVfA- mesto pod mestc 19. JUNIJ 2021,1800-2400 POLETNA MUZEJSKA NOČ - prostvstop - 20. JUkIJ 2022, II00 JAVNO VODSTVO aiROFiž rFi 1<;кч jž^Eže:ir^uz^iane3mDai^e.n.0J^^2^80 9Ež| OEJ 612 61ž POLETNA MUZEJSKA NOČ i R95 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Obiskala nas je glasbena legenda V studiu Radia Celje si še danes prepevamo hite Koliko solz, Goodbye, Michelle, O ne, Cherie ... Se jih še spomnite? Božidar pa je tokrat Boštjanu Odru v živo zapel svojo najnovejšo pesem Imela sva vse. Z Boštjanom sta obujala stare čase, ko je Božidar kot glasbenik prepotoval veliko glasbenih kilometrov in govorila o načrtih, ki jih uresničuje v svoji glasbeni karieri, ki jo uspešno nadaljuje. Tanja Seme uživa v kitajski kulinariki V tem tednu imamo na Radiu Celje nagradno igro, v kateri naša voditeljica Tanja Seme uživa na zeleni terasi kitajske restavracije Kitajski dvor iz Celja. Na Teharski cesti so prenovili in podaljšali teraso, ki zdaj ponuja prostor, kjer lahko naše brbončice razvajamo z jedmi s piščancem, svinjino, z govedino, račko ali morskimi sadeži, v kombinaciji s kitajskimi testeninami ali z rižem in s svežo zelenjavo. Imajo tudi jedi, prilagojene za vegetarijance. Vsak dan na Radiu Celje podarjamo vrednostni bon, več informacij o nagradni igri pa najdete na spletni strani Radia Celje. Kulturne ustanove in razstave ZAVOD CELEIA CELJE V okviru kampanje Pomlad v mestu grofov so na voljo skupne vstopnice za ogled Starega gradu Celje in enega od muzejev (Pokrajinski muzej Celje ali Muzej novejše zgodovine Celje) ter Tehnoparka. Novosti na FB-stran Visit Celje ter spletni strani www.visit-celje.eu in www.celje.si. Stari grad Celje je odprt od 9.00 do 21.00 vse dni v tednu. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem. TIC Celje je odprt od torka do petka od 10.00 do 16.00, sobota: od 10.00 do 13.00, nedelja, ponedeljek in prazniki zaprto. Likovni salon Celje: razstava Dejan Kaludjerović: umm, otherwise I don't really know; do 21. 6. Galerija sodobne umetnosti Celje, odpiralni čas: od torka do petka od 11.00 do 18.00, sobota: od 10.00 do 13.00 in nedelja: od 14.00 do 18.00 Zaprto: ponedeljek in prazniki. Drevesna hiša v Mestnem gozdu: sreda in petek od 17.00 do 19.00, sobota, nedelja in prazniki od 14.00 do 19.00 (v primeru slabega vremena in razmočenega terena je hiša zaprta). Spominska hiša Alme M. Karlin: petek in sobota od 10.00 do 17.00 (v primeru slabega vremena in razmočenega terena je hiša zaprta). Na Celjski koči so odprti pustolovski park, bobkart in zipline. Odpiralni čas: sobota in nedelja od 11.00 do 17.00 (v primeru slabega vremena ne obratujejo). POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje Stalne razstave: Kulturno zgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Občasne razstave: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, Anton Perko, Slovenski slikar v službah cesarskega dvora (do avgusta) Razstavišče Knežji dvorec, Trg Celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia -mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Občasne razstave: Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbirkah Pokrajinskega muzeja Celje, (do 3. 10.), Od groba do groba. Odpiralni čas: torek- nedelja od 10.00 do 18.00, ponedeljek in prazniki zaprto. Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (obvezna maska, socialna razdalja). MUZEJ NOVEJŠE ZG°D°VINE CELJE Stalne razstave: Živeti v Celju, Brlog igrač, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan: Občasna razstava: Obrazi; do konca leta 2021 Fotohiša Pelikan: Občasna razstava Pristneži; do septembra 2021 Spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Samo po vnaprejšnjem dogovoru sta odprta tudi Fotoatelje in galerija Pelikan ter Stari pisker. Odpiralni čas: torek- petek 9.00 -17.00, sobota 9.00-13.00, nedelja in prazniki 14.00-18.00, ponedeljek zaprto. KREKOV TRG CELJE Panojska razstava Celje: čr- no-belo v osemdeseta, fotografije fotoreporterja Edija Masneca v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje; do 30. 6. Poletje v Celju ČETRTEK, 17. 6. 18.00 Mestna plaža Pravljičarije z družino Mišjeritk in netopirjem Frfotirjem 18.00 Mestno središče GCC Pozdrav poletju koncert Leni Star, dijakinje Gimnazije Celje - Center 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ »Služimo narodu«: spomini slovenskih vojakov Jugoslovanske ljudske armade odprtje občasne razstave 20.00 MCC kavarna_ Kavarniški »open mic« večer več na www.mc-celje.si 20.00 Vodni stolp_ Samo & Sorodne duše koncert 20.30 Krekov trg_ Čarobnost mestnih trgov PETEK, 18. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Športni bonton Hermanova otroška ustvarjalnica 12.00 Trg celjskih knezov Tri zvezde treh desetletij - Celje 1991 odprtje občasne razstave na prostem 13.00 Mestna tržnica Okusimo Celje - Urbani piknik 20.00 Celjski dom_ Tatovi podob Zavod Celeia Celje - Center sodobnih umetnosti in Hiša kulture Celje predstavljajo tehnoburlesko 20.30 Vodni stolp_ Tabu koncert SOBOTA, 19. 6. 9.00 Park šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje XXIII. Poletni slikarski ex-tempore in 3. del celoletne likovne kolonije Štirje letni časi ustvarjanje pod mentorstvom Jureta Cvitana 18.00 Prisluhi v Mestnem gozdu 2021_ Boštjan Gombač in zvoki gozda preplet tradicionalnih glasbil, med njimi znamenite piščali iz jame Divje babe 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 Dvorišče Knežjega dvora Ekorg - stripovska animacija za mlade in stare ustvarjalna delavnica za udeležence vseh generacij 18.00 do 24.00 Pokrajinski muzej Celje Poletna muzejska noč brezplačen ogled vseh muzejskih zbirk, vodeni ogledi razstav: 19.00: Anton Perko, Slovenski slikar v službah cesarskega dvora, 20.00: Dr. Juro Hrašovec - prvi slovenski župan Celja 18.00 do 24.00 Center sodobne umetnosti Celje Poletna muzejska noč brezplačen ogled razstav: 18.00 Galerija sodobne umetnosti: odprtje razstave Maje Hodošček V postajanju, 21.00 Galerija Račka: odprtje Razstave Ana Straže: Živi užitki 18.00 do 21.00 Stari grad Celje Poletna muzejska noč prost vstop 18.00 do 24.00 Muzej novejše zgodovine Celje Poletna muzejska noč Brezplačen ogled muzejskih razstav, 19.00: vodstvo po Spominski sobi Stari pisker. Fotoatelje in galerija Pelikan ter Fotohiša Pelikan sta v času Poletne muzejske noči odprta od 18.00 do 20.00. 19.00 Gimnazija Celje - Center Poletna muzejska noč dijaki bodo obiskovalce popeljali po šoli in jim predstavili filmček o zgodovini tega celjskega arhitekturnega spomenika 20.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol Poletna muzejska noč: KD Akord koncert NEDELJA, 20. 6. 11.00 Knežji dvor Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 18.00 Oder pod Drevesno hišo Eolove večernice zvočna barvitost harfe (Maria Gamboz Gradišnik), fagota (Ärpdd Baldzs Piri) in flavte (Luka Železnik) 18.00 Vodni stolp Vocal BK studio & Pr'jatli koncert ob zaključku šolskega leta PONEDELJEK, 21. 6. 17.00 Narodni dom Celje Mali godalni orkester Glasbene šole Celje koncert 21.00 Gimnazija Celje - Center GCC pozdrav poletju -letni kino projekcija slovenskega filma režiserja Martina Turka Ne pozabi dihati (2019) TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 17. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 18. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania Sobota, 19. junij 6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 20. junij 6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-plov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 21. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 22. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 23. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 TOREK, 22. 6. 18.00 Oder pod Drevesno hišo Lisička je prav zvita zver program učencev Glasbene šole Škofja Loka in Glasbene šole Celje p. isavinov likovni salon Dnevi komedije ■ žalec Kocen z nami -dlani svet na TOREK, 22. 6. 18.00 Mestna plaža Celje Trije čiči junačiči lutkovna predstav za otroke, Društvo Škratovo lutkovno gledališče Celje 20.00 Glavni trg Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti prireditev z bogatim kulturnim programom v organizaciji MOC 21.00 Gimnazija Celje - Center GCC Pozdrav poletju predstavite literarne revije Podstrešje in letni kino (Poletje '85) SREDA, 23. 6. 18.00 Celjska kulturnica Od neandertalske grobnice mimo Celjskega stropa po drugačni poti zgodovine delavnica poezije Celjskega literarnega društva 18.00 Staro mestno jedro Mladi talenti za Celje nastop komornih skupin Glasbene šole Celje in I. gimnazije v Celju 19.00 Mladinski center Celje Dodajajmo življenje dnevom predstavitev zbornika, ki je izšel v sodelovanju Slovenskega društva Hospic in Literarnega društva Šentjur, glasbeno-kulturni večer 20.00 Mestna plaža Pogovorno-glasbeni večer s Samom Horvatičem predstavil bo svojo pesniško zbirko Glas v glavi ter s Sorodnimi dušami tudi katero od teh zaigral 20.00 Glavni trg Celje Revija orkestrov Glasbene šole Celje v primeru slabega vremena v Celjskem domu 21.00 Ploščad Knežjega dvora (Spodnji grad) Pod svobodnim soncem Miloša Mikelna (po romanu F. S. Finžgarja) gledališka predstava na prostem ob 150-letnici rojstva F. S. Finžgarja in 30-letnici državnosti, v izvedbi združenih ljubiteljskih gledaliških ustvarjalcev kulturnih društev ZKD Celje, v koprodukciji z Zavodom Celeia Celje Gledališče Celje PETEK, 18. 6. 19.30 Sofi Oksanen: Očiščenje drama abonma in izven Mali oder PETEK, 18. 6. 20.00 Johnna Adams: Gorazdov vozel drama abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v soboto ob istem času TOREK, 22. 6. SNG Nova Gorica, Gledališče Koper izven abonmaja, otvoritev festivala SREDA, 23. 6. 20.00 Po motivih Liv Strömquist: Živela vulva! Zavod Imaginarni, Mini teater izven abonmaja Galerija Kvartirna hiša Celje Občasna razstava: Fotografije, sanje in spomini avtorja Mirana Miša Hochstetterja, vstop prost; do 30. 6. Odpiralni čas: od torka do petka od 16.00-19.00 občinsko dvorišče laško SREDA, 23. 6. 19.00 Proslava ob dnevu državnosti kulturni program učencev OŠ Primoža Trubarja Laško in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Ob tej priložnosti bodo podeljena Aškerčeva in najvišja občinska priznanja. MUZEJ LAŠKO Stalne razstave: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovar-stvo in zdraviliški turizem. Občasna razstava: fotografske razstave 17. kLAK - Maske; do 30. 6. Odpiralni čas: od torka do petka od 9.00-12.00 in od 13.00-16.00. razstavišče kulturnega centra laško Občasna razstava Z Vrha v svet učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, podružnična enota Vrh nad Laškim. Ogled razstave je mogoč ob torkih in četrtkih med 10.00 in 14.00 po predhodnem dogovoru na elektronski naslov info@stik-lasko.si TIC ŠENTJUR Stalne razstave: Ipavčeva hiša (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Muzej zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb) Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice (Zgornji trg Šentjur) Muzej Južne železnice se nahaja pri železniški postaji Šentjur, obisk po dogovoru, info. TIC, odpiralni čas: ponedeljek-petek 9.00-16.00, sobota in nedelja po predhodnem dogovoru Stalna panojska razstava na prostem na vrhu Rifnika Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad. Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran: www.turizem--sentjur.com dom ii. slovenskega tabora žalec TOREK, 22. 6. 20.00 Tina Gorenjak: Večno samska komedija Špas teatra Občasna razstava: 20 let našega ustvarjanja, likovnega krožka Univerze za 3. življenjsko obdobje Žalec, vstop prost; do 26. 6. Odpiralni čas: ponedeljek-petek 10.00-17.00, sobota 10.00-13.00, nedelja in prazniki zaprto. DVOREC NOVO CELJE Razstava V odboju svetlobe, ki združuje dela slikarja Sandija Červeka, krajinske arhitektke Ane Kučan, kiparja/ performerja Marka A. Kova-čiča, kiparke Sabe Skaberne, fotografa Gorazda Vilharja in slikarke/grafičarke Mojce Zlokarnik. Na ogled do 3. oktobra, vsak petek, soboto in nedeljo med 17. in 20. uro. SOBOTA, 19. 6. 18.00 do 24.00 Poletna muzejska noč Brezplačen ogled, ob 21.00 koncert skupine Šansonet na terasi Ekomuzeja O hmeljarstvu in pivovar-stvu v muzeju v nekdanji sušilnici hmelja. Ogledate si ga lahko od torka do sobote, med 10. in 17. uro in ob nedeljah, med 13. in 17. uro. KNJIŽNICA ŠENTJUR Knjižna razstava 30 let samostojnosti Slovenije ipavčev kulturni center šentjur ČETRTEK, 17. 6. 19.00 Kukavica - cikel ruskega filma 2021, vstop prost SOBOTA, 19. 6. 10.00 Hotel Transilvanija 3, Vsi na morje - sobotna filmska matineja 19.00 Jadralke - sobotna filmska matineja PONEDELJEK, 21. 6. 18.00 in 19.30 Zvočna meditacija z Matejo Bobek obvezne prijave: info@ soundbymateja.si galerija zgornji trg šentjur PETEK, 18. 6. 18.00 Vojna za samostojno Slovenijo Odprtje razstave ob 30. obletnici Slovenije Avtorja razstave: Biserka Debelak in Anton Pozvek, v programu odprtja sodeluje Policijski orkester Slovenije. PETEK, 18. 6. 18.00 Filatelistična razstava Blaž Kocen - velik didaktik in kartograf brez licence, in razstava izdelkov učencev OŠ Blaža Kocena Ponikva: novi tednik razstava je odprta ob petkih od 18.00 do 20.00 in ob sobotah od 9.00 do 11.00 muzej južne železnice šentjur SOBOTA, 19. 6. 10.00 Trenutki folklore in tehnike v času razstava fotografij Folklornega društva Šentjur od nastanka folklorne skupine pred petdesetimi leti do današnjega časa ZGORNJI TRG ŠENTJUR SOBOTA, 19. 6. 18.00 Poletna muzejska noč brezplačen ogled zbirk: Ipavčeva hiša, Muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi, Spominska soba New Swing Quarteta ter Galerija Zgornji trg Šentjur 18.00 Velenjski grad uz ejvelenj ČETRTEK, 17. 6. 18.00 Velenjski grad Portal Altaj predstavitev knjige avtorice Aleksandre Furlan PETEK, 18. 6. Rudarski oktet koncert SOBOTA, 19. 6. 18.00 do 24.00 Velenjski grad Poletna muzejska noč med grajskimi zidovi brezplačen nočni ogled razstav; ob 19.00 bodo člani društev Vitezi Šaleški ter Grajska gospoda pričarali vzdušje življenja na gradovih nekoč 18.00 do 23.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju Poletna muzejska noč ustvarjalne delavnice za otroke ter brezplačen nočni ogled muzeja 18.00 do 24.00 Hiša mineralov, Spominski center 1991 Poletna muzejska noč brezplačen ogled vseh razstav PONEDELJEK, 21. 6. 10.00 Muzejski odmevi: O slovenski osamosvojitveni vojni pogovor s podžupanom Šmartnega ob Paki Jankom Avberškom Facebook, spletna stran, Youtube sport@nt-rc.si Trideset let brzostrelke MGV javno vodstvo po razstavi z avtorjem mag. Matjažem Ravbarjem SREDA, 23. 6. 18.00 Velenjski grad Srebrni vrt odprtje razstave litovske fotografinje Emilije Petrauskiene stival velenj mestna knjižnica velenje Otroški oddelek: Občasna razstava: Skočim sem, stečem tja, šport v vrtcu je doma, otroci Vrtca Velenje so upodabljali svoj najljubši šport in gibalne aktivnosti, v katerih najraje sodelujejo; do 31. 8. Mladinska soba: Občasna razstava dijakov Gimnazije Velenje - likovna smer; do 31. 8. Odpiralni čas: ponedeljek-petek 8.00-19.00, sobota 8.00-13.00, nedelja in prazniki zaprto. SOBOTA, 19. 6. 20.30 Pred Domom kulture Velenje Jani Pearl & Martin Martis koncert NEDELJA, 20. 6. 9.00 do 13.00 Prireditven prostor ob Velenjskem jezeru Galerijska slikarska nedelja ustvarjalno dopoldne z Uršulo Skornšek; vstop prost 17.00 Dom kulture Velenje Greva pod objem gora premiera planinskega kabareta za otroke, Uroš Kuzman, KUD Dudovo drevo, Festival Velenje SREDA, 23. 6. 19.30 Pred lipo samostojnosti, Velenjska promenada Proslava ob dnevu državnosti alerijavelenj ČETRTEK, 17. 6. Tina odprtje razstave fotografij Petra Marinška in nakita Zlatarne Celje s Tino Maze SOBOTA, 19. 6. 10.30 Terasa galerije Velenje Glasbene slike: Daniel Popović vstop prost 18.00 do 23.00 Galerija Velenje Poletna muzejska noč: 18.00 razstava Petra Marinška in Eko fotokolaž, ustvarjalna delavnica za družine, 19.00 Večerno vodstvo z avtorjem razstave, 20.30 Nočna fotografija: fotografska delavnica za odrasle; vstop prost SREDA, 23. 6. 17.00 Galerija Velenje Delavnica portretno-umetniške fotografije s Petrom Marinškom knjižnica šmarje pri jelšah Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https:// bit.ly/KSPJ-youtube: ČETRTEK, 17. 6. 9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek PETEK, 18. 6. 9.00 Pomladna joga za hrbtenico s fizioterapevtko Vesno Tajnšek 18.00 Pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič radio cehe PONEDELJEK, 21. 6. 9.00 Kuharska delavnica s Slavico Javornik 18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom TOREK, 22. 6. 9.00 Zgodbe ne živijo le v knjigah - sprehodi z legendami 18.00 Predstavitev Planetarija Odiseja v Podčetrtku SREDA, 23. 6. 9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar Vsebine po premieri ostajajo dostopne, tako da vabijo k ogledu že objavljenih prispevkov. DOGODKI V ŽIVO: SOBOTA, 19. 6. 20.00 Muzej baroka Muzejska poletna noč: Les delices (Užitki) Petra Bračko, čembalo; prvi koncert Rokovega poletja SLIKARSKA GALERIJA MS (v objektu PTC Tržnica Zreče) Razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca. Prva tema stalne razstave njegovih del so istrska polja. Odpiralni čas: četrtek: 16.00 do 18.00 in sobota 9.00 do 11.00 Delovanje drugih ustanov in služb dom svetega jožefa celje PONEDELJEK, 21. 6. 17.00 Pogovori o življenju in smrti Voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar Dogodek bo potekal virtualno, preko aplikacije ZOOM. Prijave na info@ jozef.si dr—j «ski cent ske po1 TOREK, 22. 6. 10.00 Uporaba računalnika in pametnega telefona za starejše več informacij in prijave na: nina.kovacic@mcdd. si SREDA, 23. 6. 14.00 Na štiri oči s psihologinjo Matejo Rubin Obvezna predhodna prijava najkasneje do ponedeljka na: nina. kovacic@mcdd.si mestna knjižnica _velenje_ SREDA, 23. 6. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Zeliščarna - po poteh zeliščarice Kunigunde z vam bo zeliščarica Kata Laštro SOBOTA, 19. 6. 12.00 do 19.00 Keltski dan na Rifniku delavnice, lokostrelstvo, met sekire, rezbarjenje, kovaštvo, lončarstvo ... icijejezl g Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE Ted ni ko ve zaodbe Št. 24/ Leto 76 / Celje, 17. junij 2021 Tadej Pogačar veličastno zmagal na etapi s ciljem na Starem gradu Foto: Andraž Purg - GrupA Ohranjajo Almino zapuščino str. 28 Dr. Dodo riše nasmehe Foto spomini: Edi str. 30-31 Masnec str. 32 26 INTERVJU Življenje in delo Cite Galič ujeto v pravkar izdani knjigi Cita - s citrami po lestvici življenja Vzljubila jih je kot majhna deklica Zagotovo ne bi pretiravali, če bi jo poimenovali prva dama slovenskih citer. Cita Galič je bila ena prvih, ki ji je v Sloveniji uspelo tovrstno glasbilo popularizirati in prenesti med širše množice. Marsikdo namreč, ko zasliši njeno ime, najprej pomisli prav na citre. A to glasbilo še zdaleč ni edino, ki mu je Savinjčanka posvetila svojo glasbeno pot. Že od otroštva se navdušuje nad ljudsko glasbo. Njen čar ji je v vseh teh desetletjih ustvarjanja z različnimi glasbenimi sestavi uspelo ponesti na vse konce sveta. ŠPELA OŽIR Da vse njene izkušnje, uspehi in anekdote ne bi potonili v pozabo, se je njen mož, glasbenik in publicist Jože Galič, lotil pisanja knjige o njeni glasbeni poti. Uradna predstavitev bo v nedeljo v njeni rojstni Marija Reki, kjer bo letos že 24. prireditev Pod Reško planino veselo živimo. Še pred tem smo Cito Galič, ki se že petinštirideset let udejstvuje kot učiteljica glasbe in je tik pred upokojitvijo, ujeli doma v Šempetru v Savinjski dolini. Vaš mož pravi, da niste čisto »navadna« žena. Zapisal je, da ste predvsem glasbenica in pedagoginja, ki si je s svojim predanim delom že zdavnaj prislužila naziv prve slovenske citrarke. Kdo vas je navdušil za citre? Ste si predstavljali, ko ste začeli igrati nanje, da boste po njihovi zaslugi prepotovali velik del sveta? Krstna botra je bila ljudska glasbenica, igrala je na harmoniko, pri hiši so imeli kar nekaj glasbil in enkrat mi je za »pisanko« podarila citre. Cita - citre - naključje, tako kot je morda naključje, da smo z družino kasneje živeli v Trbovljah, kjer so v glasbeni šoli poučevali citre. V tistem času so bile v nemilosti, ker se nemško glasbilo ni skladalo s socialistično miselnostjo, seveda posledično »Spominjam se, kako je bilo po prazničnih mašah v Marija Reki. Moški so se zbrali pod eno lipo, pod drugo dekleta in žene ter otroci. Ko so se pogovorili, se je oglasila pesem, najprej moški, v odgovor žensko petje.« nisem bila navdušena nad igranjem »sovražnega« glasbila. Kasneje, ko sem se predstavila na Radiu Ljubljana in ko me je pohvalil moj vzornik Miha Dovžan, mi je to dalo samozavest in veselje do igranja. Seveda si niti v sanjah nisem predstavljala, kje vse bom gostovala s citrami in po zaslugi slovenske glasbe. Zgodnja leta ste preživeli v Marija Reki. Kako se spominjate tega časa? Ste bili že takrat povezani z glasbo? Pri Pečnikovih, na domu moje mame, je bil harmonij, na katerega je igral stric, marijareški organist. Tam so se ob sobotah zbirali pevci na vajah in ko je bilo uradnih vaj konec, so še posedeli in prepevali ljudske pesmi. Nisem smela prisostvovati vajam, ampak sem kukala iz druge sobe in vsrkavala to glasbeno bogastvo. Prav tako se je prepevalo ob kmečkih opravilih, zato večkrat poudarjam, da je bila to moja prva glasbena šola. Kmalu ste se iz Marija Reke z družino preselili v Trbovlje, kjer ste obiskovali osnovno in nižjo glasbeno šolo za citre in klavir. Nekoč glasbeno izobraževanje ni bilo tako razširjeno, kot je danes. Kdo vas je pri tem še posebej podpiral? Mama. Sama ni imela možnosti, da bi se glasbeno izobraževala, zato je želela hčerkama nuditi vse tisto, za kar je bila sama prikrajšana. Živeli smo v kulturno bogatem kraju, ki je imelo kakovostne pevske zbore, pihalno godbo in dobro glasbeno šolo. Kasneje, čez leta, sem izvedela, da je bila Glasbena šola Trbovlje edina v Sloveniji, na kateri so v 60. letih poučevali citre. Šolanje ste nadaljevali v srednji glasbeni šoli in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kdaj ste se odločili, da bo glasba predstavljala tako pomemben del vašega življenja? V glasbeni šoli sem bila bolj pridna učenka kot v osnovni šoli. Ko sem se začela učiti še klavir, je to postala že bolj uresničljiva želja. Šolanja s citrami takrat nisem mogla nadaljevati, šele zdaj smo prišli komaj do srednješolskega izobraževanja. Najprej sem se vpisala v gimnazijo v Trbovljah. Ni mi šlo, zato odločitev za srednjo glasbeno šolo v Ljubljani ni bila težka. Postala sem vozač. V Ljubljani sem zaživela, prišla med enako misleče sošolce in kasneje študente ter uspeh ni izostal. Akademsko izobraženi glasbeniki pogosto izgubijo čut za ljudsko glasbo, a pri vas je bilo drugače. Ves čas ji ostajate zvesti. Kaj vas pri tej zvrsti še posebej privlači? Ne vem, koliko so ti akademsko izobraženi glasbeniki peli in vsrkavali pesmi tako kot jaz. Spominjam se, kako je bilo po prazničnih mašah v Marija Reki. Moški so se zbrali pod eno lipo, pod drugo dekleta in žene ter otroci. Ko so se pogovorili, se je oglasila pesem, najprej moški, v odgovor žensko petje: »Ti začni, ti poj čez, ti pa basiraj.« Zvenelo je zelo ubrano. Akademski glasbenik bi začel: »V katerem duru je pesem, kdo bo dal intonacijo, kako bomo razvrstili glasove ...« Do takrat, ko bi se uskladili, bi želja po pesmi že zdavnaj ugasnila. Naša, slovenska ljudska pesem je večglasna in če to štirje pevci začutijo, ni lepšega. Seveda morajo pevci začutiti besedilo in sporočilo, ki ga pesem nosi. Ko smo peli ljudske pesmi Slovencem po svetu in ko se je ljudem utrnila solza, smo vedeli, da smo jim prinesli nekaj lepega, bogatega, našo pesem. V zadnjih letih sem zelo razočarana, ker ne slišim pevskih zborov, oktetov in malih vokalnih skupin peti slovenske ljudske pesmi. »Všeč so nam dalmatinske,« odgovarjajo in se v istem trenutku prelevijo iz okteta v klapo. Še vedno hlapci? Ne zavedajo se, da je tisto, kar ti je bilo položeno v zibelko, tvoje, avtohtono. Kljub temu da v Marija Reki niste živeli, ste bili s tamkajšnjim kulturnim dogajanjem ves čas povezani. Na kakšen način ste bili vpeti v dogajanje? Po zaslugi maminih staršev in strica, ki so me ves čas spodbujali, sva s sestro velikokrat nastopili v cerkvi in osnovni šoli, ki je še takrat delovala v Marija Reki. Stric je igral tudi »Ker smo slovensko glasbo in ^ petje ponesli po svetu, se še toliko bolj zavedamo, kaj pomeni mačehovski odnos do nje doma.« kitaro oziroma berdo, njegov bratranec harmoniko, sestra je igrala violino in jaz citre in tako smo nastopali kot družinski ansambel. Kasneje, v 90. letih, smo ustanovili ljudske pevce ob moji spremljavi ci-ter, posneli zgoščenko, nastopali po vsej Sloveniji, v radijskih in TV-oddajah in vse to je »pripeljalo« do ideje, da tudi v Marija Reko vabimo ljudske godce in pevce. Z narodnozabavno glasbo ste se začeli ukvarjati kot citrarka, pevka, avtorica in vodja ansambla Prijatelji izpod Reške planine. Kako se spominjate tega časa? To je bilo v 70. letih, ko smo kot družinski ansambel nastopali na različnih prireditvah. S sestro Eriko sva želeli še več, nagovorili sva strica in njegovega bratranca, da smo šli na avdicijo za ptujski festival. V tistih časih je bilo tako, da če so te »požegnali« strokovnjaki v Ljubljani, si se lahko udeležil festivala. Drugače so ti rekli: »Idi kuči i uči, pa se vidimo drugo leto.« S sestro sva k sodelovanju povabili sošolca basista iz srednje glasbene šole, napisali dve skladbi in besedili, uspešno opravili avdicijo. Na ptujskem festivalu leta 1976 smo prejeli prvo nagrado občinstva. To smo ponovili še naslednje leto na Ptuju in v Števerjanu. Če danes pogledam skladbe in besedila, smo bili daleč pred časom. Veselje in druženje glasbenikov sta bila zelo pristna in spontana. Lepi in neponovljivi časi. Soproga ste spoznali leta 1977 v Matkah po zaslugi svojega glasbenega udejstvovanja. Vodila sta vsak svoj ansambel, poti obeh skupin pa sta se končali po ptujskem festivalu, ko sta sestavila novo skupino - Ansambel Slovenija. Kako dolgo ste sodelovali v njem in kje vse ste nastopali? Ansambel Slovenija smo ustanovili avgusta 1977 na vrhu Triglava. Pet članov ansambla nas je v njem igralo vse od ustanovitve do konca, do leta 1997, polnih dvajset let. Koncertov, veselic, sne- »Rahlo me je strah >penzijona<, ker vem, da so nekateri ob tem koraku kar precej psihično trpeli. Menim, da če se nekje zaprejo vrata, se bodo drugje odprla, in tako sem pripravljena na nove izzive.« INTERVJU 27 manj, gostovanj v radijskih in televizijskih oddajah se je v teh letih nabralo ogromno. Veliko smo nastopali po vsej nemško govoreči Evropi in se podali na turnejo po Južni Ameriki. Družinsko petje vam pomeni veliko, zato je povsem pričakovano, da ste to ljubezen gojili tudi v svoji družini. Kako se je začela glasbena pot družine Galič? Ko sta se nama z Jožetom rodila hči in sin, sva kmalu ugotovila, da imata dober posluh in da »držita« svoj glas pri večglasnem petju. Katarina je naredila prve posnetke pri sedmih, Marko pri šestih letih. Naše družinsko petje se je začelo leta 1992. Čeprav sta poslušala drugačno glasbo, sta vedno rada prepevala tudi ljudske, Slomškove, božične in druge pesmi. Ko smo to zapeli v Veliki Britaniji, Avstraliji, Nemčiji, smo bili zelo ponosni, da smo Slovenci in da so nas tako toplo sprejeli. Dvajset let ste tudi predsednica KUD Glasba iz Slovenije. Kaj je njegov glavni namen? Kot že ime pove, se po svojih močeh borimo za slovensko glasbo in njeno ustvarjalnost. Ker smo slovensko glasbo in petje ponesli po svetu, se še toliko bolj zavedamo, kaj pomeni mačehovski odnos do nje doma. Ljudske pesmi bi morali prepevati že v vrtcu in nadaljevati do odraslosti. Imamo lep pregovor: Kar se Janezek nauči, Janez zna. Več pozornosti bi morali posvetiti svoji kulturi že pri najmlajših. Kar nekaj notnih zbirk sem posvetila slovenski ljudski pesmi. Verjetno ste jih s pridom uporabljali pri poučevanju učencev. Učili ste že v kar nekaj glasbenih šolah. Že kot študentka sem začela poučevati v Glasbeni šoli Trbovlje in tamkajšnji gimnaziji. Po poroki leta 1978 sva z možem odšla sko obdobje? Imate v mislih že kakšne nove glasbene projekte? Malo me je strah »penzijona«, ker vem, da so nekateri ob tem koraku kar precej psihično trpeli. Menim, da če se nekje zaprejo vrata, se bodo drugje odprla, in tako sem pripravljena na nove izzive. Ob izidu knjige imava z možem precej dela, saj jo želiva predstaviti »Naša, slovenska ljudska pesem je večglasna in če to štirje pevci začutijo, ni lepšega.« na Koroško, v Dravograd, kjer sta naju čakala služba in stanovanje. Sanjsko za tiste in današnje čase. Najprej sem se zaposlila v Glasbeni šoli Ravne na Koroškem, potem sem poučevala v Slovenski glasbeni šoli v Celovcu. Kot samostojna kulturna delavka še na Ljubnem ob Savinji in v Oplotnici, v Glasbeni šoli Sv. Stanislava v Ljubljani, v Glasbeni šoli Grosuplje in zdaj še v glasbenih šolah v Hrastniku in Nazarjah. Ponavadi sem imela dve šoli skupaj, da sem imela dovolj ur za polni delovni čas. Citre sem želela predstaviti čim širše in mogoče je tudi to odraz mojega dela, da danes citre poučujejo skoraj po vsej Sloveniji. Rahlo neskromno, a vendar. Po 45 letih poučevanja se boste letos upokojili. Kako gledate na novo življenj- po vsej Sloveniji in mogoče še širše, če bomo lahko potovali. Zaenkrat se mi ta prehod ne bo kaj prida poznal. Vaš mož se je ob tej priložnosti odločil, da bo o vas in vašem glasbenem udejstvovanju napisal knjigo. Ste mu pri tem pomagali? Kar nekaj knjig o slovenskih glasbenikih je že napisanih, nekaj zanimivih, nekaj strašno pomanjkljivih s precej neresnicami. Ker je mož dober pisec in poznavalec predvsem narodne in narodnozabavne glasbe, sem mu predlagala, naj napiše knjigo o meni, v kateri ne bo ene laži in nepreverljive stvari. Povabil je precej mojih glasbenih sopotnikov, vsi so se prijazno odzvali in njihove izjave so biserčki v mozaiku knjige o moji glasbeni poti. Kateri del vam je v njej najbolj všeč? Knjiga je pravkar izšla, nekaj teh dogodkov, ki sem jih izpostavila med pogovorom, je tudi v njej, seveda pa še mnogo več. Najbolj so mi všeč resnične anekdote, ki so se nam zgodile na nastopih in turnejah. Današnji muzikanti o njih lahko samo sanjajo oziroma kot nama je rekel zelo znan glasbenik: »Sral smo ga pa dober.« Letošnja prireditev Pod Reško planino veselo živimo, ki bo to nedeljo, bo posvečena glas-beno-besedni predstavitvi nove knjige Jožeta Galiča: Cita - s citrami po lestvici življenja. Za prireditvijo Pod Reško planino veselo živimo se skrivajo športne igre, kolesarski vzpon, srečanje šolarjev marijareške šole, gledališke predstave, razstave domače obrti, obujanje kmečkih običajev, srečanje ljudskih godcev in pevcev Pojemo in godemo, predizbor harmonikarjev za Zlato harmoniko Ljubečne, festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline in kmečke igre. Prva prireditev, katere organizatorja sta športno in kulturno društvo, je bila leta 1997 in je v prvih letih trajala tri dni. Ker lani zaradi znanih razmer prireditve ni bilo, bo letos 24. prireditev Pod Reško planino veselo živimo to nedeljo ob 15. uri pred prenovljenim planinskim domom. Letošnja bo posvečena glasbeno-besedni predstavitvi nove knjige Jožeta Galiča: Cita - s citrami po lestvici življenja. Foto: SHERPA 28 ŠOLSKI PROJEKT Almina hiša v Pečovniku, kjer je pisateljica in popotnica živela nekaj svojih zadnjih let življenja. Najprej so naurejeno podlago dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC namestili leseno konstrukcijo. (Foto: arhiv šole) Dijaki sodelujejo pri ohranjanju Almine zapuščine Dragocene izkušnje mladih tesarjev Spominsko hišo Alme M. Karlin si je mogoče brezplačno ogledati ob petkih in sobotah od 10. do 17. ure, v primeru slabega vremena je zaprta. Ko pohodnik premaga številne stopnice na pešpoti od gasilskega doma v Zagradu proti Celjski koči in Grmadi, lahko sapo ulovi tudi med ogledom hiške, kjer je s prijateljico Theo Schreiber Gammelin zadnja leta svojega življenja preživljala pisateljica, svetovna popotnica in poliglotka Alma M. Karlin. Hiša v Pečovniku, kamor je Alma prispela po osmih letih neverjetnih potovalnih dogodivščin in podvigov, je že nekaj let obnovljena in spremenjena v spominski muzej, v katerem so predstavljena najpomembnejša dejstva o njenem življenju. TATJANA CVIRN Ob prenovljeni hiši je do nedavnega razpadala hiška za goste, kot sta Alma in Thea poimenovali skromno leseno kočo, ki jo je bilo zaradi razpa-dlosti in preraslosti z grmovjem komaj še mogoče opaziti. Že pri prenovi Almine hiše so pred leti sodelovali dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje (SŠGVO), za katere so bile to ure praktičnega usposabljanja. Mestna občina Celje se je ob odločitvi za postavitev nove hišice za goste ponovno povezala s šolo. Dijaki so aprila in maja v delavnici in na terenu poskrbeli za novo hiško, ki je pripravljena, da bo čez čas dobila končno podobo in tudi novo vsebino, z njo pa bi lahko območje celotnega spominskega obeležja v Pečovniku 44 postalo nova zanimiva točka kulturnega dogajanja. Delo za oceno Dijaki programa Tesar so hišico izdelali po navodilih celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in v dogovoru z Mestno občino Celje. Ta je jeseni 2019 začela priprave na ureditev hišice v prvotni obliki, pridobila je vso dokumentacijo, vključno s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasji ZVKDS, ter se s šolo dogovorila, da bo postavitev lesene hiške vključila v svoje izobraževalne vsebine. Tako so se dijaki najprej v delavnici šole lotili izdelave posameznih delov hiške in ko je bil izkop na terenu končan ter je bila betonska plošča vlita, so na njej začeli sestavljati leseno konstrukcijo, ki so jo nato obložili z deskami in prekrili s streho. Z donacijo materialov je pomagalo podjetje Remont. Ob našem obisku so bili že skoraj pri koncu, le še vrata so nameščali. Ekipo osmih dijakov zaključnega razreda programa Tesar je vodil Srečko Draksler, vodja gradbenih delavnic v SŠGVO, dijake je usmerjal tudi učitelj Janez Kričej. Kot je povedal, so delali po načrtih v skladu s prvotno podobo hiške, kar pomeni, da so uporabili les in za vezavo lesne zveze in žeblje, saj vijakov takrat niso poznali. »Dijakom je bilo tovrstno delo bolj všeč kot v delavnici,« je povedal Kričej. »Postavitev hiške je bila idealna zaključna naloga za tesarje, sodelovali so tudi nekateri dijaki drugih poklicev. Ocenjevali smo delo bodočih tesarjev, dijakov tretjega letnika, in sicer tako v delavnici pri pripravi lesa in branju načrta kot na terenu pri postavitvi hiške. Želimo si še več takšnih projektov, ki so koristni za vse sodelujoče,« je povedal Dra-ksler, ki je vesel, da so lahko dijaki nabirali izkušnje pri praktičnem projektu. Šolsko leto je bilo namreč za tiste, ki potrebujejo veliko prakse, zelo težavno. Praktični del pouka so lahko nadoknadili šele ob vrnitvi dijakov v šolo. Kljub temu verjame, da večjega primanjkljaja ne bodo čutili.« Čarobni material Poklic tesarja sodi med tiste, za katere se mladi ne odločajo zelo pogosto. Mnogi se po končanem tretjem letniku odločijo za nadaljevanje šolanja in pridobitev izobrazbe pete stopnje, ki jo iščejo delodajalci, in tudi dodatna znanja so lahko dobrodošla. Dijaki, ki smo jih srečali na delovišču, so povedali, da jim je všeč les in da radi delajo z njim. Nekateri bodo zato ostali tesno povezani z njim, drugi iščejo še dodatne možnosti. Srečko Draksler je bil vodja šolskega projekta. Anej Prah bi rad nadaljeval šolanje za lesarskega tehnika v Mariboru, saj ima rad delo z lesom. Patrik Geršak se odloča za vpis v lesarsko šolo v Ljubljani, saj ga zanima delo s tem naravnim materialom. »Že vonj je zanimiv,« priznava in dodaja, da mu je bilo všeč delo pri postavitvi hiške in da ni bilo prenaporno. »Nenazadnje imamo dijaki že utrjene roke,« je dodal v smehu. Si-nan Fazlič je delo z lesom spoznal pri stricu in bi rad znanje o gradnjah dopolnil še v izobraževanju za gradbenega tehnika. Podobno razmišlja Lan Furman, ki že od otroštva rad dela z lesom in se želi s tem ukvarjati tudi v prihodnje. Tim Kač Jelen je za nadaljnje šolanje izbral smer modnega oblikovanja, saj je prepričan, da lahko oblikuje različne stvari tako iz lesa kot iz drugih materialov, in upa, da bo lahko nekoč združil znanje in ustvarjalnost. Kdo ve, morda je mlade pri tem navdihnil tudi duh neupogljive in vedoželjne Alme M. Karlin. Foto: SHERPA Almina hiša je bila zaradi znanih razmer lani dolgo zaprta, v času odprtja pa jo je obiskalo 580 obiskovalcev, leto prej 550. Obnova v Pečovniku 44 MOC je leta 2001 hišo Alme M. Karlin v Pečovniku 44 razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena. Leto kasneje je odkupila zapuščeno hišo z zemljiščem. Del finančne pomoči pri obnovi je pridobila na javnem razpisu ministrstva za kulturo. Občina je leta 2003 financirala statično sanacijo stavbe v skladu s smernicami ZVKDS. V letu 2009 se je začelo sodelovanje s Srednjo šolo za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC, ki je v okviru ur praktičnega pouka uredila stavbo, del notranjih prostorov pa je restavrirala akademija za likovno umetnost. MOC je v letih 2009 in 2010 poskrbela za umestitev novega stavbnega pohištva in tlakov. V letu 2010 je upravljanje s spomenikom prevzel Zavod Celeia Celje in s Pokrajinskim muzejem Celje, z Muzejem novejše zgodovine Celje, Osrednjo knjižnico Celje ter s celjsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pripravil vsebinsko zasnovo za izvedbo programa. V letu 2015 je bila pridobljena projektna dokumentacija, opravljena so bila gradbeno-obr-tniška dela, nujna za spremembo namembnosti stavbe za postavitev razstav v prihodnje. Jeseni 2019 se je mOc lotila še postopkov za ureditev hišice za goste v skladu z njeno prvotno podobo. V njej bo opremljen večnamenski prostor, namenjen izvajanju različnih kulturnih dejavnosti v povezavi z Almino hišo, in sicer literarnim večerom, predavanjem, gledališkim predstavam, delavnicam, občasnim razstavam ... Nova hiška za goste. Na sliki so dijaki z učiteljem praktičnega pouka Janezom Kričejejm- Ob prazniku občine z županom Martinom Breclom »V objem u narave smo koron ačas lažje preživeli« Dobrnaje zgodovinsko gledano močno povezana s turizmom, Iii je tudi danes vodilo gospodarskega in družbenega razvoja. Čeprau je bilo zadnje leto prav zr turistični sektor eno najzahtevnejših v zadnjem obdobju, župan Martin Bred pravi, da po letu dni vse vendarle ni tako črno, Poln optimizma pričakuje prihajajoče poletje, v občini si, kot pravi, veliko obetajo tudi od nove finančne perspektivr. Z veseljem pove, dig iima občina prijavljenih ogromno projektov, ki bodo kakovost življenja občanov in oddihi turistov dvigniei na še višjo raven. LEA KOMERICKI KOTNK »Človekje res čudno bitje, ki se hitro vsega navadi,« z nasmehom pravi župan Občine Dobrna Marnin Brecl, ko ga pnvpraramo, kaOlno je trenutno vzdušje e občini, ki žiei iti diha z a turizem, z njo pot so vselej dihi ali tudi številni nbiskovalei. »>Spomnim se, kako je pire d adaj že dvema letoma turizem pri nas cve-tel. Nato je udarila >korona< in naenkrat je Ubilo vse prazno-iiho in mirno. To, da se na-nnkrat ni nit;; dogajalo, je- bil prtcejšen šok za vse nas. Potem smo novo stanje sprejeli in tudi v družbi po se stvari začrle urejati. Spoznrvali smo življenje? s koronavirusom in tako je postajalo vedno lažje,« vazmišlja župan, ki jr poltvalil tudi crdziv države, predvsem kar zadena lansko reševanje domačegv iurizma in ideje o iuriseičnihbonik. Tudi za radi teh je lani Dobrno obiskalo precej več domači, turistov. Tudi ponudba v Zdraviliškem parku seje v zadnjem času povečala. V osrdju Zdraviliškega parka, kije lani praznoval častitljivih dvesto let in se res lepo zliva s celotno podobo obainn, smo v zadnjih dveO letih dobili dva nove butična hotela, kmalu bodo končani tudinad-standardni apartmaji, v Termah Dobrna pripravljajo tudi načrtezanovprojektnaob-močjunekdanjekavarne.Že-lje gostov se spreminjajo, vse manjjemnožičnega turizma, ponudba se vse bolj usmerja k individualni obravnavi, kar ocenjujem kotdobro.Tudira-zvojslovenskegaturizmagre v smeriindividualneobravna-ve inpetzvezdičnihdoživetij. Dejavni ste tudi pri pripra-ki investicijskih projektov. Obdrbje »korone« sovpada iudi p no»d finančno pe espek-tivo, dodatno se odpioajo re možnosti financiranja iz skiada za ekreranje Evrope pe »koroni«, s iem birmo imeli se več možnosti za črpanje evropekega denarja. Vi rem pmidlu smo tudi naravnali delo in prveačun. Še nikoli do zdaj nismo toliko dela in energije vlagali v pripraao projektnih rešit er kot v zadnjem šasu. Veliko projektov imamo pripravljenih, zdaj čakamo na razpise. Ko imaš enkrat prad-beno dovoljenje in zagotoviš ee lastni delež, lahko projekte hitro tudi kdejanjiš. Kmalu najbi dobili grad, keno dovoljenje za graOnjo lb kilometrov nodovodov. Država je obljubila, da le o fi-nanoirala tudi siižeme, ki so manjši od deset tisoč populacijskih enot. Pri tem projektu sodeluj emo z Obrino Vitanje, t»ko da bomo zagotsvili še vo-dooskrbo za naselje Brezen. Gre za zele zahtevneprejnkte, predvsem kar zadeva umešča-njev prostor. Pred nam i je še eden pomembnejših projektov, vreden malo vea kot dva milijona evrov. Gre za dogra-ditevkanalizacijskih sistemov kjer jih v občini še ni - Loka, Vrba, Zavrh. Drugje smo ka-nalizacijožezgradiliindanes selahkovnašihpotokih tudi kopamo,sajsogospodinjstva večinoma priključena na centralni komunalni sistem. Letosbomo vobčiniasfalti-rali približno2,5kilometra lo-kalnihcest. Kervzadnjihletih za to nibilo državne podpore, smote projektepotiskalina »Turizemje razlog,dasevobčiniveliko ukvarjamoz okoljem.Stempridobivamo vsi, gostjeinpredvsem domačini. Nenazadnjejeto pokazalotudi obdobje koronavirusa,ko smo lahko v naši občini kljubštevilnimomejitvamživelidokaj normalno. To je zagotovo velika prednost in tega,kar imamo,sebomozdajše bolj zavedali.Šeboljbomoznalicenitinaravo, ki nas obdaja.« stran. Zdaj je občinski svet odločil, da je skrajni čas, da zakrpamo tudi lokalne ceste. Treba je priznati, da v zadnjem času v občinah nekoliko lažje dihamo, saj se je financiranje vendarle nekoliko izboljšalo. Bili so tudi časi, ko ni bilo denarja niti za pripravo projektov, kaj šele za izvedbo. Treba je priznati, da je bila prejšnja finančna perspektiva do podeželskih občin precej krivična. Mestne občine so imele možnost pridobiti kar nekaj denarja, medtem ko za nas na obrobju ni bilo nobenega razpisa. Lahko bi rekli, da se je v tem času država nekoliko centralizirala. Ravno zdaj se veliko govori o decentralizaciji. Decentralizacijo je mogoče izvesti na dva načina, pri čemer je najbolj učinkovito to, da denar prenesemo navzdol. Mislim, da imajo pri ustanavljanju pokrajin vsi figo v žepu. O tem bi se morali pogovarjati, preden smo ustanavljali statistične regije. Teh smo se zdaj že nekako navadili, delujejo tudi pri pri-dobižanju evropsOih sredstev. Ne zdi se? mi smiselno zdaj delati še ene infrastrukture za to majhno Slovenijo. Morka »e na to premalo rpoznam, a res ai vidim pravega učitka. Razvoj rzgij sploh ni težava. Če ebčine delujejo normalno, tudi v okviru statističnih regij ali d našem primreu celjskega območje, menim» da je to dovolj. V zadnjih letih smo s todrstnim sedelovanjem in ponezoeanjem mersikaj na-tedili» občine sme se povezale in imamo ezorno urejene sku pne službe . Župani nimamv nikoli ta-žav s sodeieeanjem. V zadnjih keretih letih se glede dobnih projektov vselej uekladimo in eo-o dobrosodelujsmo. Seve-dapa je Ireba preb tem doma urediti osnovne zadevo, »pomnim se, da smo bili pred leti povabljeni k sodelovanju poi ustanavljanju skepne Pokalne turirtične org anizacije. Na Dobenitakrat nismo imeli niti prospekta ntti informacijske točke, kaj šele floveke, ki bi to koordiniral. Treba je bilo najprej te stvari urediti doma, šele nato smo se lahko povezali v širšo mrežo. Ob tem je treba priznati, da so v Sloveniji vedno bolj izrazite težave s pomanjkanjem kadra. Že nekaj časa si prizadevate, da bi v občini zgradili športni park, kako daleč je ža projekt? Tudi uri trm projektuje pomembno, da gledamo in načr-dujemoza nekaj let naprej. Na Dobrni smo leta 2011 uredili oolo, prizidek, kulturni dom, Sve knjižnici. Imamo pa telo- Martin Brecl vadnico iz leta 1975 in komaj zadostuje za potrebe šole. Za vse popoldanske dejavnosti je že zdaj bistveno premajhna. Zadnje čase tudi turistični delavci vedno pogosteje izražajo želje, da bi v občini začeli razvijati tudi športni turizem. Tako smo začeli snovati projekt in zanj v proračunu že namenili nekaj denarja. Približno do sredine prihodnjega leta bomo skušali pripraviti idejne rešitve, ki bodo zadostile vsem potrebam. Želimo Kgraditi dvorano in urediti zunanji štadion. Sočasno bo tre-ža povečad tudi aolo in vrtei. ke go sme» leta 2011 graditi kolo in smo pripravljali ra-nvojne programske smernice občine, smo imeli kar neJnaj načrtov za večjo šolo. Državo, ki je projekt sofinancirala, smo sieer skušali pregovoriti za gradnjo večje šole?. Ker sei je bilo ireba držati tokratnih standardov in smernic, žal nismo uspel» In tako se nam je že po desetih letih zgodilo° da sia šola in vrtec °re-majhna. Dva oddelka vrtca gostujeta v šoli, earadi česar se e prostorsko stisko soočejo pri organizaciji pouka. Tako se morajo šolarji, za izvedbo nekaterih dejavnosti, seliti v kulturnidom.Znekajselitva-mi in s prilagajanjem se da za zdajvserešiti.Ajeobčinaže pred časom kupila zemljišča v bližini, s čimer je zagotovila prostor za dozidavo. Kakšna so demografska gibanja v občini? Kakšne so potrebe po stanovanjih in koliko je zanimanja za individualno gradnjo? Ko smo pred leti urejali središče,smo zgradili4 8 socialnih stanovanj. Za zdaj to zadostuje in večjih težav na trm področju nimamo. V vseh tal". letih smo ogromno vložili v komunalno opremljenost v vseh zaselkih, tako da imamo kanalizacijo speljano daleč »»gor v» hribe«. Prejšnji Zakon o urejanju .prostora je bil melo krivičen in »Tojevirus,skaterim sebomomorali navaditiživeti.Čebo vsakprisebimalo >porihtalnormalno< stanje.« .e1 omejeval psadnjv na ran-pršenih območjih, sedanji .e do tega bolj Oolrranten. Toenutno spre minjamo tudi občinski prostorsk nagrt in rprejemamo pobude občanov glede iž.ividualnih gre-t.enj. O tsm ji h olb ee^am o in jih spodbujamo1 naj, če načrtuj ejo j^raa.di.isj^,^.,. to »»uvodno. dokumentacijo uradijo zdoj. Ko bo OPN enkrar eprejet, t)o vsako mo rebitno spremembo treioa obravnavati ponovne in ti pestopki trajajo. Prostora je? dovolj .n tako »udi na tt način sprdbujamo individualno gradnjo. S tom bomo zagotovili, da bodo) tudi nekali-ko bolj grietevnata območja ottala poroljeoa, polog tega lehko na ta način v občini obdržimo mlade. Fotoj SHERbA Drageobčanke, dragiobčani! Vsi, kot skupnost in vsak posameznik, se sprašujemo, kaj v življenju je pomembno, kaj mu daje smisel, nas bogati in nam daje moči za naprej. Iskreno smo hvaležni za bogastvo izkušenj, za vse uspešno izvedene naloge in mnoge projekte, ki jih skupaj z vami, spoštovane občanke in občani, udejanjamo v občni za njen razvoj in blagostanje vseh. Moč, upanje in energijo za prihodnost dajejo ljudje, ki so vedno tudi sami delrešitve zase ali pa za skupnost, tudi v kriznihčasih. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvalaza to lepo sodelovanje in pomoč, naj nas tudi prihodnost tako povezuje za dobrobit našeskupnosti. Iskrenečestitkeob 15.juniju,praznikuobčine Dobrna. Župan MartinBrecl,člani občinskega sveta in občinska upravaobčine Dobrna 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Gorazd Špegel in Dodo že več kot desetletje rišeta nasmehe Veseljak z majhnim rdečim noskom in velikim srcem Bolnišnični klovni se za svoje delo izpopolnjujejo na vajah in delavnicah tako v Sloveniji kot na Mednarodni šoli humorja (ISH - International School of Humor) na Dunaju, ki je namenjena izpopolnjevanju bolnišničnih klovnov držav članic Mednarodne organizacije Rdečih noskov (RNI - Red Noses International) Dobrčan Gorazd Špegel je poklicni animator, zaba-vljač, televizijec in podjetnik. Predvsem pa je velik človek s še večjim srcem. V vsej svoji veličini zažari, ko si nadene klovnski kostum, zdravniško haljo in pritrdi rdeč nos. Takrat postane dr. Dodo in skupaj z ostalimi klovni iz društva Rdeči noski razveseljuje male in velike bolnike. Srce mu še posebej veselo zaigra, ko se prelevi v Srečka, s katerim družno obiskujeta domove za stare. Ko pa Gorazd sleče vse svoje vloge, je predvsem mož in oče, ki svoja otroka vzgaja z veliko mero ljubezni in hvaležnosti. LEA KOMERICKI KOTNIK Človek se v Gorazdovi družbi preprosto mora počutiti odlično. Njegova pozitivna energija in širok nasmeh sta nalezljiva. Je zelo odprt in v pogovoru spreten mladenič, zato ne čudi, da je svoj naravni talent že pred več kot desetletjem prelil tudi v posel. Da je mož številnih spretnosti, je jasno takoj, ko stopimo na vrt družinske hiše v središču Dobrne. »Počasi dobiva končno podobo,« pove poskočno in v smehu. V domačem kraju se odlično počuti. Čeprav ga delovna pot vodi po vsej Sloveniji in tudi čez mejo, se vselej rad vrača domov, kjer ga poznajo kot vsestranskega anima-torja, moderatorja, voditelja, organizatorja in nenazadnje tudi zabavljača. Kot pove, se je že v osnovni šoli veliko smukal po odrih, povezoval različne šolske in občinske prireditve, kadar ni nastopil v vlogi voditelja, pa se je na odru znašel kot recitator. Danes je animatorstvo v vsej svoji razširjeni razlagi njegov poklic. In v njem neizmerno uživa. Za vsakim vogalom priložnost Z vsakim nastopom so se mu odpirala nova vrata in sledila so vabila na vedno večje dogodke, na vedno večje odre. Na vsakem dogodku se je naučil nekaj novega in spoznal ljudi, s katerimi je spletel dobra in trajna prijateljstva. Tako je po spletu srečnih naključij in zaradi dobrega dela pred približno petnajstimi leti dobil priložnost spoznati tudi ustroj javne televizije. »Na enem od dogodkov je k meni pristopil animator, s katerim sva se takrat videla prvič, in me prosil, če bi ga lahko v nedeljo zamenjal v oddaji Spet doma,« se spominja srečanja, ki mu je takrat odprlo vrata »Ustanove, ki jih Rdeči noski obiskujemo, imajo svoje zakonitosti in svojstveno energijo, ki se preliva v nas. Pomembno je, da znamo s to energijo upravljati. Treba se je zavedati, da nismo pomembni mi kot nastopajoči, zato je treba na prizorišče vstopiti potiho, z občutkom. Na ta način si odpremo vrata, da lahko potem delamo nore stvari.« Gorazd Špegel je vsestranski animator in podjetnik ter dolgoletni član društva Rdeči noski. v svet televizijskih oddaj in televizijskega zaodrja. Za tem je kot animator publike sodeloval tudi v oddaji Piramida, ki jo je vodila Erika Žnidaršič. Sčasoma je njegova vloga pri ustvarjanju televizijskih vsebin rasla in zadnja leta je bil član razširjene kreativne ekipe Slovenskega pozdrava. Zaradi številnih omejitev, ki jih je v zadnjem letu v naša življenja vnesel koronavirus, je bilo dela na televiziji manj, a kot v pogovoru razkrije Gorazd, bo morda jeseni sodeloval pri novem televizijskem projektu. Animiraj.me Ker je Gorazd že od mladih nog tudi zelo podjeten, je vseskozi razmišljal, kako svojo strast in ideje pretvoriti v posel. In tako sta leta 2007 z ženo Tino ustanovila podjetje Animiraj.me. »Takrat sem vse prijatelje, ki so se ukvarjali z animacijo, povabil k sodelovanju. V določenem obdobju smo delali res velike stvari, organizirali in vodili velike dogodke z več tisoč prisotnimi. Spomnim se dogodka, ki smo ga pripravili za Microsoft, na katerem je bilo 3.500 ljudi, naša ekipa pa je bila zadolžena za vso organizacijo, povezovanje, animacijo. Bilo je naporno, a uspešno in nepozabno,« se spominja. Z ekipo še vedno pripravlja velike in male nepozabne dogodke za večje in manjše družbe, za številna podjetja, a se je tudi njegov pogled na tovrstna druženja z leti nekoliko spremenil. Še največ zaslug za spremembo tudi na poslovnem področju pa imata Gorazdova otroka. »Ko enkrat postaneš starš, na svet gledaš drugače,« pravi. »Otroci so naši največji učitelji in od njih se lahko res veliko naučimo. Sam najbolj uživam, ko spoznavam življenje skozi njihove oči. Otroci začnejo v naša življenja znova vnašati prvinskost. Na svojstven in povsem preprost in odkrit način nam pokažejo, kaj je v življenju res pomembno. In nam prigovar- K I ■ ■ V ■ ■ ■ "V I ■ ■ I ■ Najvišji priznanji soli in planincem Dobrnčani praznik svoje občine praznujejo 15. junija v spomin na dan, ko so davnega leta 1875 z dograditvijo in obnovo zdraviliškega kompleksa vzpostavili pogoje in možnosti za hitrejše odpiranje Dobrne in njenega zdraviliškega turizma v svet. Povezana s tradicijo je občina Dobrna z vsemi izvajalci v turistični panogi tudi danes prepoznavna in uspešna turistična destinacija. »Časi, življenje in svet se spreminjajo. Ponosni smo, da tudi na Dobrni na številnih področjih našega življenja uspešno napredujemo,« je na torkovi slavnostni seji med drugim dejal župan Martin Brecl. »S svojim delom mnogi posamezniki, društva in or- ganizacije bogatijo naš skupni prostor in življenje ljudi. Med njimi zagotovo izstopajo letošnji nagrajenci,« je dejal. Najvišje občinsko priznanje, zlati občinski grb, je občinska komisija tokrat namenila Osnovni šoli Dobrna, ki v tem obdobju obeležuje nekaj pomembnih mejnikov v razvoju šolstva v kraju - 180 let izvajanja pouka, 150 let od prvega šolskega poslopja in 60 let izvajanja pouka v sedanji obnovljeni in dograjeni zgradbi. Srebrni občinski grb je ob 20-letnici prejelo Planinsko društvo Dobrna, ki je, kot poudarja župan, izjemno dobro organizirano: »V društvu prevladuje dobra, pozitivna planinska energija, članstvo je zgled za dejavno prostoča- sno dejavnost in prizadevanja za ohranjanje naravnega okolja.« Posebni priznanji Župan Brecl je letos izkoristil možnost, ki mu jo daje poslovnik, in podelil še dve posebni županovi priznanji. Za pestro ponudbo storitev, tudi poštnih, lepo urejeno vstopno in informacijsko točko na vhodu v turistično Dobrno in zgledno sodelovanje z lokalnim okoljem si je priznanje prislužila ekipa bencinskega servisa Dobrna. Kot je pojasnil Brecl, je zaradi svoje lege ob glavni prometnici skozi občino bencinski servis postal prepoznavna in obiskana točka, skoraj kot vstopna turističnoinformacijska točka. »Poleg tega smo družbi Petrol jajo, da ne smemo biti takšni >grebatorji< in materialisti. Na novo nam razporedijo prioritete,« z žarom v očeh razlaga ponosen oče 11-letnega Lovra in dve leti mlajše Mete. Ko sta z ženo postala starša in sočasno vodila podjetje, sta se vse bolj zavedala, da želita v svoje delo vnesti več vrednot. In ko sta razmišljala o spremembah, sta z ekipo dobila priložnost sodelovati z ljubljanskim podjetjem, ki je želelo pri organizaciji internega dogodka poudariti prav to, družinske vrednote. »Tako smo se z ekipo usmerili predvsem k pripravi dogodkov za podjetja, ki imajo certifikat družini prijazno podjetje,« pripoveduje o takratnem mejniku na poslovni poti. »To me resnično veseli, medgeneracijsko druženje nas lahko vse bogati, vesel sem, da lahko ustvarjam dogodke, kjer se poveličujejo družinske vrednote, kjer se ustvarja sreča in krepi ustvarjalnost.« Svet iskrenosti in ne zlaganih čustev Ko je bil Gorazd še precej nepopisan list, ga je prijateljica in takratna sodelavka Pika Pilko že nagovarjala, naj se pridruži skupini klovnov, ki v bolnišnice prinašajo vedrino. Sprva na to še ni bil pripravljen, se je pa udeležil avdicije dve leti kasneje. Med skoraj sto arti-sti z različnih področji, ki so predstavili zelo veliko različnih spretnosti, je bil izbran v skupino, ki je nadaljevala šolanje za bolnišnične klovne. »Zame je bil to precej velik preskok v življenju, predvsem s področja razvoja čustev. Imam občutek, da sem bil prej zelo čustveno potlačen in sem z odkrivanjem tega neverjetnega in nadvse navdihujočega sveta začel lupiti to čustveno čebulo,« priznava. »S tem ko spoznavaš kulturo klovnanja, spoznavaš globoko iskrenost brez kakršnihkoli balastov. Delaš, govoriš in čutiš iskreno. In kar čutiš iskreno, tudi pokažeš.« »V bolnišnico moraš priti dobro pripravljen in opremljen. Imeti moraš >poln žep< veščin in znanj, a hkrati biti sposoben slediti trenutku, odzivom otrok. Za lik klovna sta zelo pomembni pristnost in iskrenost, prav tako to velja za odnos med dvema klovnoma in za odnos z otroki, odraslimi pacienti ali stanovalci domov za stare.« in vsem zaposlenim izjemno hvaležni, da so z veliko mero razumevanja ob svojem delu prevzeli tudi naloge pošte, ko je Pošta Slovenije želela ukiniti poslovalnico. Tako imamo Dobrnčani in naši turisti še vedno dostopne poštne storitve, kar je izjemnega pomena predvsem za starejše,« je dejal župan. Za več kot 20-letno udej-stvovanje na področju kulturnih dejavnosti v Folklorni skupini KUD Dobrna in za dejavno nadaljevanje družinske tradicije prostovoljstva v PGD Dobrna si je priznanje župana prislužil tudi Matej Krivec, ki je med Dobrčani izjemno priljubljen in spoštovan. LKK Dr. Dodo je v vseh teh letih opravil skupno že tisoč klovnovskih vizit, za kar si je prislužil tudi posebno medaljo mednarodne organizacije. V ekipi Rdeči noski si je takšno medaljo prislužilo že pet klovnov. (Foto: osebni arhiv) NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Gorazd pravi, da obožuje stvari, ki osrečujejo ljudi. »Imam občutek, da sem bil prej zelo emocionalno potlačen in sem z odkrivanjem tega neverjetnega in nadvse navdihujočega sveta začel lupiti to čustveno čebulo.« Umetniška izurjenost in čustven pismenost Bolnišnični klovni, ki delujejo v društvu Rdeči noski, so profesionalni umetniki, ki opravljajo poklic klovna v občutljivem okolju bolnišnic, ustanov za ljudi s posebnimi potrebami, v domovih za stare in tudi begunskih centrih. Preden lahko klovn prvič opravi tako imenovano klovnsko vizito, mora opraviti skoraj leto dni ustreznih izobraževanj. Tudi člani slovenskega društva so del mednarodnega izobraževalnega sistema krovne organizacije Red Noses International, ki si prizadeva za pridobivanje in vzdrževanje visokih standardov umetniške kakovosti bolnišničnih klovnov. Že na avdiciji za sprejem novih bolnišničnih klovnov je pomembno, da imajo prijavljeni umetniki določene izkušnje in sposobnosti. Vsi bolnišnični klovni se izobražujejo po mednarodnem enotnem učnem načrtu, ki zagotavlja pridobivanje znanj tako z umetniških področji, kakor tudi z drugih področij, ki so bistvena za njihovo kakovostno delo (zdravstvene študije, psihosocialne študije, sociologija in komunikacija). Učni načrt skupaj zajema 480 ur izobraževanj, kamor spadajo tako praktične izkušnje, pridobljene v bolnišnicah, kakor predavanja in seminarji. Del izobraževanj izvajajo na Mednarodni šoli za humor (International School of Humor) na Dunaju, kjer se na delavnicah in seminarjih srečujejo klovni iz 11 držav mednarodne organizacije RNI. Drugi del izobraževanj organizira društvo Rdeči noski glede na potrebe po znanjih, ki jih člani društva zaznajo pri svojem delu. Pomembna energija, ne zgolj predstava Kot pripoveduje Gorazd, ki ga v bolnišničnem okolju poznajo pod imenom dr. Dodo, mnogi mislijo, da so Rdeči noski predvsem v podporo in oporo najmlajšim bolnikom. Sam je kmalu spoznal, da se večina otrok odziva na signale staršev. »To pomeni, da lahko Dodo pozitivno vpliva na otroke, če pred tem to energijo prenese na njihove starše oziroma spremljevalce. Ti pa se v bolnišnici dobro počutijo, če je dober servis. Torej je treba razbremeniti in nasmejati vso osebje - sestre, zdravnike, bolničarke in hišnike. In tako hitro spoznaš, da tudi oni potrebujejo sprostitev, pozornost, da je prav, da jih nekdo opazi, nagovori, jih nasmeji. Klovn lahko vse to naredi zelo nežno in hkrati direktno,« o pomenu in načinu dela bolnišničnih klovnov razlaga Gorazd. »Predvsem se je treba osredotočati na energijo, ki se ustvarja. Malokdo si namreč zapomni, kaj si delal, ko si bil tam, zapomnijo pa si, kako so se ob tem počutili.« Rdeči noski so zadnja leta vse bolj dejavni tudi izven bolnišničnih prostorov, kjer delujejo z ranljivimi skupinami. »Veliko delamo z otroki in odraslimi s posebnimi potrebami in zato razvijamo tudi nove prilagojene programe. Prav tako je ciljno naravnan program cirkusa, ki je narejen tako, da se več dni družimo z istimi ljudmi, z istimi otroki, zato da imamo čas odpreti njihova srca. Delamo cirkus je program, ki ga večinoma izvajamo na pedopsihi-atrijah,« razlaga sogovornik Nove razmere so ustvarile nove programe Tako kot se je v zadnjem letu zaradi koronavirusa veliko aktivnosti preselilo na svetovni splet, je bilo tudi delovanje Rdečih noskov veliko bolj virtualno. Sprva je bilo, kot priznava Gorazd Špegel, tudi med člani društva veliko negotovosti. »Počasi smo začeli vzpostavljati nove povezave in graditi nova prijateljstva in po letu dni izrednih razmer lahko rečem, da smo spisali številne lepe in zelo pozitivne zgodbe. Gotovo ena lepših je prijateljsko sodelovanje z društvom Junaki 3. nadstropja, gre za hematoonkološke bolnike. Kljub trudu vseh programov v času koronavirusnih omejitev niso mogli izvajati. »Energija je pri našem delu zelo pomembna, pomembno je čutiti, se dotakniti. To na daljavo ni mogoče. Lahko pa na daljavo ljudi zabavaš, lahko se igraš, lahko opaziš in pohvališ. In marsikdaj je že to zelo veliko vredno.« Tudi v domovih za starejše je korona vpeljala nov način druženja. Tako so na primer pripravili podoknice in program skozi okno. Vpeljali pa so tudi individualne virtualne pogovore s klovni in klovne-sami, ki so mnogim starostnikom lajšali dneve v osami. Posebno mesto v Gorazdo-vem srcu imajo starostniki. V zadnjih letih prizna, da ga delo v domovih za stare, kot jim sam pravi, vsestransko bogati. »Starejši kot sem, bolj se mi zdi, da je medgeneracij-sko povezovanje pomembno,« razmišlja in razkrije, da se v današnjem svetu prepozno začnemo zavedati pomembnosti bližine in razumevanja starejših, modrih ljudi, ki nam lahko dajo zelo dober uvid v življenje. »To, kar delamo z Rdečimi noski v domovih za stare, nam da zagon, da v svojem okolju bolj skrbimo za starejše in stare. In da nenazadnje izboljšamo odnose s starši.« Gorazd, dr. Dodo in Srečko Čeprav je delo animatorja navadno sila zabavno, pa se Gorazd pri svojem delu srečuje Dr. Dodo ima strašno željo imeti svoje podjetje za prevoze z dvigalom. Rad bi imel tudi svoja vrata s ključavnico in ključi, ki bi bili samo njegovi in bi lahko odklepal in zaklepal, kadar bi se njemu zahotelo. Rad bi imel svoje okno, ki bi omogočalo najlepše razglede našega planeta in oglede sončnih zahodov. Brez plesa in petja ne more preživeti. Zelo rad flirta, če ima priložnost. Dodo je romantik brez primere. (Foto: osebni arhiv) tudi s številnimi težkim in kdaj tudi z žalostnimi zgodbami. Kot prizna, je včasih čustva, ki se po končanem obisku nabirajo v človeku, težko nadzorovati. Pomembno vlogo pa pri tem odigrata oba lika, ki ju na obiskih igra Gorazd. V domovih je Srečko, v bolnišnici je Dodo. Ob tem zelo pomembno vlogo odigra tudi supervizija. »Gre za srečanja, pogovore, kjer se pogovarjamo o tem, kaj doživljamo mi med sabo in kaj doživljamo v prostorih, kjer smo z otroki, starši, osebjem. Da teža zgodb ne postane pretežka, se je treba o vsem, kar pri delu doživljamo, odkrito pogovarjati,« pravi Gorazd, ki priznava, da je njegovo delo pri Rdečih noskih močno vplivalo tudi na vezi v družini. »Če ne prej, se pomena zdravja zavedaš, ko postaneš starš. In z najbližjimi se veliko več pogovarjaš o hvaležnosti.« Kot pove, pri njih ne mine večer, da se z otrokoma ne bi pred spanjem pogovorili, za kaj vse so ta dan hvaležni. »Večkrat se pogovarjamo tudi o težkih zgodbah, ki jih doživim na terenu in nato se pogovarjamo o tem, kakšen privilegij imamo, da smo zdravi, da lahko ustvarjamo, da imamo dve roki, dve nogi.« Ne le odnos z otrokoma, zaradi bolnišničnega klovna se je močno spremenil tudi odnos med Gorazdom in njegovo ženo Tino. »Ko vidiš, s čim vse se starši, ki imajo bolne otroke, ukvarjajo in spopadajo, postaneš resnično hvaležen,« pravi zadovoljen, da je našel svoje poslanstvo, ki mu daje moč in v njem krepi željo odpirati vrata in vstopati v življenja ljudi ter širiti veselje. Foto: SHERPA Sprejemni pogoji za novega umetnika - bolnišničnega klovna so: izurjenost in izkušnje kot nastopajočega umetnika, čustvena pismenost, sposobnost in veselje do skupinskega dela, socialne veščine, osebna prožnost in zrelost, starost najmanj 25 let ter primerna količina časa za delo. Vsi umetniki, sprejeti na avdiciji, se najprej uvajajo in izobražujejo, kar traja pol leta. V tem času se umetnika spozna ter oceni, ali je primeren za to delo, hkrati pa tudi sam zase ugotovi, ali mu delo v tako posebnih pogojih ustreza. V društvi Rdeči noski je trenutno aktivnih 20 klovnov. Norčije uganja kjerkoli in kadarkoli. Domači vrt je odličen prostor za vajo kot tudi za priložnostne predstave. Svet rad opazuje iz zraka . ... ali obrnjen na glavo. 32 FOTO SPOMINI Edi Masnec je bil kot fotoreporter in urednik fotografije pri Novem tedniku zaposlen od leta 1983 do 1996. (Foto: SHERPA) Edi Masnec na razstavi s soavtorjem razstave dr. Borutom Batageljem, direktorjem Zgodovinskega arhiva Celje (Foto: RG) Edi Masnec, avtor razstave Celje: Črno-belo v osemdeseta Fotografije, ki vzbujajo čarobnost nostalgije Kadarkoli sem v minulih dneh hodil po Krekovem trgu in mimo razstave, ki jo je Edi Masnec, nekdanji sodelavec pri Novem tedniku, tam postavil v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje, sem opazil, da si jo z zanimanjem ogleduje kar nekaj ljudi. Tudi ko sva se z Edijem na prizorišču razstave pogovarjala za ta prispevek, je mnoge zamikalo, da so si ogledali na razstavi postavljene velike črno-bele fotografije. Šlo je za ljudi različnih generacij, mlajše in starejše. Očitno torej je, da je ob vizualno zelo privlačni razstavi težko ostati ravnodušen. ROBERT GORJANC »Ti posnetki na razstavi so le drobec iz tisočih posnetkov črno-belih časov Celja iz osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Veliko več materiala sem imel pripravljenega, vendar smo se potem z zgodovinskim arhivom odločili za izbor drobcev življenja iz obdobja od leta 1980 do 1990,« je ob začetku pogovora povedal Edi, s katerim sem v času svojega prvega obdobja pri Novem tedniku preživel veliko skupnih terenov. Na njih sem jaz poskrbel, da sem nabral dovolj gradiva za pisanje, Edi pa za dobre fotografije za opremo besedila. Kot je še dodal Edi Masnec, so ti panoji odlična priložnost, da se prebivalci Celja najdejo na fotografijah in se spomnijo svojega življenja iz tistega časa. »Na razstavi je veliko celjskih obrazov, lahko bi jih bilo še več, če bi imeli na voljo dovolj panojev. Opažam, da se ljudje ustavljajo pred njimi in si z zanimanjem ogledujejo razstavo, kar me zelo veseli,« je bil zadovoljen Edi. Drugačni fotočasi Povedal je, da so bila osemdeseta leta prejšnjega stoletja romantično obdobje fotografije, ko so fotografi filme razvijali ročno, pri čemer so morali biti varčni pri uporabi filma, ko so se zaprli v temnico in pogledali, kaj je iz vsega nastalo. »Za to delo je treba kar veliko fotografskega znanja, treba je bilo paziti, včasih smo tudi kaj >zamočili<. Danes so digitalni fotoaparati dostopni vsem, so zelo kakovostni. Priznam, da velikokrat uporabljam telefon, saj gre za tehnologijo, ki je zdaj že kar dobro izpopolnjena. A je izpodrinila ta fotografski čut, ki je bil prisoten včasih pri nekaterih,« Ob takšnem razmišljanju je moralo slediti moje vprašanje, ali je bil večji izziv fotografirati v tistih črno-belih časih ali je večji izziv danes. »Zelo rad sem v objektiv ujel ljudi, ki so bili postavljeni v nek prostor. Danes je izziv ujeti kakovost barv, saj zelo veliko fotografiramo pokrajino, česar včasih nismo. Zato kar nekako izgubimo stik z ljudmi ob tej novi tehnologiji, čeprav se vsak rad postavi pred telefon in naredi >selfie<. Predvsem je razlika, ker so pri črno-beli fotografiji zaustavljeni trenutki nekega časa. Zdi se mi, da ima to svoj čar in svojo patino,« je prepričan Edi Masnec. Kako izbrati v množici? Posebne vrste zalogaj je bila izbira posnetkov za to razstavo. »Seveda sem imel na voljo ogromno posnetkov in izbira med njimi je bila kar težavna. Pravzaprav se včasih nismo niti zavedali, kaj pomeni dober arhiv. Ko opazujem nekatere fotografije, šele zdaj vidim in se čudim, kako zanimive stvari so se dogajale. To, da v tistih časih nismo pravilno pristopili k arhiviranju, ustreznemu dokumentiranju posnetkov, je bila napaka. Tako se zdaj kar težko prebijam skozi vse te filme.« Veliko njegovih posnetkov je ostalo tudi pri Novem tedniku, potem so našli začasno mesto v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer se, kot Edi ugotavlja, tudi težko prebijajajo skozi to fotogradivo. »Ker ni bilo dobro zapisano oziroma, ker sem fotografije mogoče premalo natančno arhiviral. Veliko posnetkov je torej odšlo mimo mene, a veliko jih je ostalo.« Fotografije za to razstavo so narejene s skeniranjem filmov, ne iz skeniranih fotografij, kar se pozna pri kakovosti. »V pri- bližno mesecu sem jih uspel skenirati približno dva do tri tisoč, približno sto tisoč jih je zagotovo še na zalogi, torej jih še moram prebrskati in poiskati. Ob tem moram imeti pred sabo tudi stare Nove tednike, da vem, kdaj in kaj se je takrat dogajalo. Vsega si pač ne morem zapomniti, čeprav je štirideset let fotoreporterstva tako hitro minilo, da se nekaterih stvari spomnim, kot bi se zgodile včeraj. Posebej za te posnetke, ki so postavljeni na razstavi, se mi zdi, kot da sem jih posnel pred kratkim in ne pred štiridesetimi, tridesetimi leti,« se je spogledal s spomini. Od fotoreporterstva do turizma Prvi posnetek za razstavo je nastal leta 1978 na obrtnem sejmu. Takrat je Edi Masnec zaključeval srednjo šolo. Razstavo končujejo posnetki s konca osemdesetih let. »Seveda na tej razstavi še zdaleč ni zajeto vse, v Celju se je namreč v tem obdobju še veliko dogajalo, na primer bil je Teden domačega filma, ki smo ga pripravljali pri Novem tedniku in Radiu Celje, poleg sejemskih prireditev so bili tudi veliki športni dogodki. Veliko bi še imel pokazati, mogoče ob kateri drugi priložnosti.« O črno-belih časih v osemdesetih letih je pred leti že izdal monografijo v samozaložbi. V njej je objavljenih približno 120 posnetkov. »Kolegi, ki so videli to razstavo, so mi ponudili, da bi pripravil posebno izdajo fotografske revije, ki bi bila izključno namenjena samo Celju.« Fotoreporterska pot Edija Masneca v Novem tedniku se je končala leta 1996, ko se je tudi začenjalo obdobje digitalizacije. »To mi ni bilo všeč in nekaj let fotoaparata sploh nisem več vzel v roke.« Povedal je, da mu je novinarska pot omogočila, da je dobro spoznal tudi turizem in po koncu dela pri Novem tedniku se je posvetil temu področju. »Kljub temu da sem neke svoje vrhunce v turizmu dosegel, še vedno ostajam v njem in pomagam hčeri, ki ima svojo turistično agencijo. Prejšnja, Dober dan, ki sem jo vodil jaz, je bila v slovenskem prostoru zelo uveljavljena. Tako imam tudi zdaj še omogočena potovanja z lepimi razgledi, zaustavljenimi trenutki. Kar veliko lepega je na svetu, moraš gledati z odprtimi očmi. Je pa pri fotografiji tako, da ni pomembno, kakšen aparat imaš, pomembno je, kako vidiš svet in stvari,« je še sklenil nekdanji sodelavec pri Novem tedniku. Z avtobusov v blagajne. Preštevanje denarja v podjetju Izletnik (marec, 1985) Izbor nekaterih fotografij Edija Masneca z razstave: Video klub Sova (1989). Zasebnik Matjaž Ručigaj je izposojo video kaset "i vodil tudi v sodelovanju s celjsko knjižnico. Županja Ana Rebernik: »Občina smo ljudje in ne občinska uprava« Obnova rečiških cest v rokah celjskega kodjetja Občina Rečica ob Savinji praznuje občinski praznik 17. junija kot spomin na leta 1899 ustanovljeno kmetijsko društvo. Občani se hikrati na ta dan spominjajo podelitve trških pravic leka 1585. Ob tej priložnosti smo s e pogovarjali z županjo Ano Rebernik, ki ji vodenje "te zgornjesavinjske občine prevzela leta 2018. ŠPELA OŽIR Veseli jo, da so se letos spomladi s pomočjo izbranega koncesionarja, podjetj a Voc Celje, lotili obnove vsega skupaj trinajst kilemetrov oban-skih cest, ki naj bl bile prenovi ene v dve h letih. Če Ido vse po sreai, naj bi že naslednje leto na mestu zapuščenega starega kozolca v glavnem križišču za Rečsco ob Savinji ztaslo sodobno krožišče. Nekoliko manj gladko gre pri reševanju prostoeeke stiske Zdrovstvenego doms Nazerje, a kot praai žppanja, verjame, dei se betudi na tone področju našla ustrezna rešitev, Iti bo sprejemljiva ze vso Zgoenje-savinj čane. Zndnjih nekaj meecev je bilo ve vaši občini v zna-msnj u do^etarjanj gletle ob nove tako občinpkih loot pržavnih cest Občina je dobila konceseonarja za vzdrževanje in obnevo občinskih cesl Kakšne so njegove naloga? Ker oo občani pritožujejo zaradi slabih cest v občini, bo skrajni čas, da nekaj večjega postorimo tudi na tem podtočju. Odločili smo se,da bo najbolje, da coste obnovi izbran koncesionar. Kot najugodnejšega smo izbrali podjetje Voc iz Celja, ki bo poleg rednega vzdrževanja v dveh letih obnovil še trinajst kilometrov naših cest. Naložba je vredna več kot pet milijonov evrov. Od tega bo približno polovica namenjena za redno vzdrževanje en poeoseale polovic a za olzno'vo. Občine bo nalogo odplačevala petnajet let, mesočno to znaša približno 322 tisoč evrov. Kako daleč je obnova? Koncesienor se je prve ceste v Dol - Sultn že lotil. Odsek naj mi trii končan v začetlou julijn. Zotem se be totil cesre Trnovec-Poerežje-Hemec, ki ni podobna niti maneda-mu, kaj šote asfaltu. Sestajamo ee s krajani zaseDiev, ki živijo ob cesnah ki bode obnovljene. Tamkajšnja obcestna zemljišče občini predajajo brezplairne. Zagmtovo si lahke aoedmtavljate, da prihaja donekaj tnžav, vendar za eočino peimerov menim, da jih le omo tahko reš ili. Če sie morda pje kaj ne bo delo, lahto to privede v s°rajnem poimeru do tega, da tega odseka rje bmmL obnovili. Na srečo ljudje aazumejo, ker vedo, da so cesio nujno potrebe ne ob nove. Na poti k vam, na Rečico ob Savinji, posameznik ob državei cesti le težko sppe-gleda star porušen kozolec, zaraščen z grmovjem, ki klavrno propada že več desetletij. A kot kaže, se tudi na tem področju obetajo spremembe. Oupanje Ana Rebernik Občino Rev-ca ob Vavinji vodi od leta 2018. (Frto: SHEeaA) »Zanaše občanepe zagotovo najbližja lolocija Nazaojel ti če vzamemo v obzir V V I ■ I • V • • • • V • h • aenasekolege,kizi vijo višje v Zgornje Lavinjskidoliaii mis lim, da ne bi bilo tako hudo, on bi sekdajmorali na fizioterapijo aliloaitepo drua ea sito r itev odpeljati v Gornji GeadalinaLjubnv.« Podeliii bodo občrnska p riznanja Slavnostna seje Občinskega sveta Občine Rečica ob Savinji bo nocoj jčetetek). Na njej bodo podelili občinska priznanja. Prizninje županje bodo pnejeli osnnvnošolski ottoce ki so bih odhčni osih dovet razredov, di"u^^vo upokojencev oba ev-lei tnici dekwanja, gastiske pionirke, ki so nedavno zmagale na geiilsloem tenmavsnin v CPeeljis. im postale državne prvakinje, in smetov^ ji^zznan zagre^ii £i^ti'ofi^^]k do. Bojan Vršnak, ki süjeo ni cjlt)čtiln Rečkte ob eavmji, e ssveoj čas zoelo ^ntdo preživlja v nj obnine od kodrr izvnajo njejeovi prednik0 Dobimikleto-;зir^egjja srebrnega gebe bo Rudi Krsnik, p^i-ed^dB^nilu Združenja izdelovalcov gorntjs,^v^njssklcega. žeto dca, secer dejaven na razltonih deugih področens -i gastiskem. balinarskem, gobarskim, mizarskem, bicenergetskem. Tako je. Čo se peljete pn nrževni c esti proti Rečici, ne morete speooleOati našega velikega »spominka«, kozolca ne Reneku. Zelo nestrprio pričolujemo srečanje z diree-cijo za inf raztrukturoa zaočeit:-Icu julija. Lastnik zemljinča je pro vseh šeh letih podpisol pogadba e direkcij o in s tem omogočil, da bodo pristojne službe; na tem mestu iahko začele načrtovedi krožišče. Morda se ga bomo razveselili celo že prihodnje leto, ko naj bidirekcijapo fazahobnovila še državno cesto vse do Gru-šovelj. Sicer smo pred časom z direkcijo za infrastrukturo obnovili že državno cesto na Spodnji Rečici. Direkcija je prispevala denar za cesto, občina za pločnik in postavitev avtobusnih postajališč, obnovo dela vodovoda in javne razsvetljave. Trško središče Rečice ob Savinji se zaradi svoje oblike nemalokrat spremeni v prireditveni prostor. Kdaj naj bi bil ob njegovem robu končan amfiteater in kako naj bi točno izgledal? Obnovo trškega jedra počasi končujemo. Zadnji del je obnova amfiteatra oziroma stopnic do župnišča. Glede na načrto ki so vsi usklajeni z zavedom za varstvo kohur-n e dedišane, je na tem mestu načrtovano polkcožnč stopnišče. Tako imenovani amfiteater katesega geadnja naj bi rtala približno 90 tiseč evrov im be ^ofijtr^cir^a s pomočjo LAS, naj bi bil gotov žo do septembra. Dn zdej sta se na razpis prijavila dva icvajal-ca. V sklopu projekta Mi smo evetlobe, v katerem sedeluje-mo vse ravinjske in šalnške obelne, boma v trškemjedru obnovili tudi kar nekaj javne kazsvešljavej Tudi ta naložba je v 880 odstotkih sofinenci-rana s pčmočjo LAS Zgornje Savinjske in daleoke dohne. Veliko breme za obninski prosačun je reševanje prostorskih težav Zdravstvenega doma Nazarje! kateoega loustanoviieljice ete vse občine Zgornje Savinjske doline. Občine Zgornje Savinjske doline kot soustenoviteljice rkrbimo zavse maložbe v tem gdгavstvenem domu. Na podlagi presežko onhodlsov nad prihodki, ki so se v zadnjih letih vrstili v te m javnem zavodu, je nastopil kolaps, earadi česar so bili obdani cela naperjeni poroti občinam, da premalo skrbimo za to. Pokrile smo izgube, da bi zdravstveni dom lahko začel nekoliko bolje poslovati, kar se je izkazalo kot dobra popotnica za naslednjo direktorico, ko je nastopila mandat. A prostorska stiska še vedno ostaja pereč problem, ki ga bomo v bližnji prihodnosti morali rešiti. Že nekaj časa je načrtovana gradnja prizidka k obste-ječš zgradbi Zdravstvenega doma Nazarje. Se za to občine glede a^nje novega doma nisoe poenotile? O grednji novega zdravstvenega doma se govori že oslo dGijgo. Obline zeledobro eoclehijemo, a kljub iemu se mnenja glede tega v zadnjem obdobju malo keešejo. Novi zdravstveni dom nas bi stal »Občom s/ prvi vasti ž elipo ob novo ces! integasmose tudi !oedi. Gtede na noš okeomen občrnsk. prooečun nmo zeta veseli. ao om pe ne o et- r i dob fti ra zpioan državmdenar.« približno 2,8milijonaevrov, kar je na primer za našo oblino, ki ima proračun vreden približno tri milijone evrov, iudi v pripadajoč cm de ježu cofinanciranja zo1o veliko. Vprašanje je tudi, kje bi nova zgeahba stala. Pevsemlogič-so jeei dm se žu]ljjn) ki ima iakšno ugodnosti, da ima v svoji občini zdravotoeni dom, o vsemi močmi bori, da ge ne Vi izgubil. Enako vsi prebivsl-cl obttine Nazarje. Kaj je po vašom mnenju majboljša rešitev? Nihče od županov Zgoonje Savinjeke doline ne narprotu-je dozidavi, kerpričakujemp, da bomo pridobüi s ]romccčjo razočnih razpisov še kakšna sredstva, vendar je treba že v tem trenutku poskrbeti za nekaj podatnih prostorov, ki se nujni za nemoteno delovanje zdravstvenega dom a. Za naše občene je zagotovo najbližja lokacija Nazarje, a če vzamemo v obzir še občane višje ležečih občin, mislim, da ne bi bilo tako hudo, če bi se kdaj morali na fizioterapijo ali katera drugo iiooitvv odpeljati v Gornji Gnad ali na Ljubno. Občani Luč in Solčave sa namreč zaradi edda-ljenosti delržni sMeše zdravstveno oekrbe. V primeru nujne je odzivni ovc pomoa izreckjo čo lg, kar je seveda boleče in za priza- detega ternjegove najbližje nerazumljivo. Če s e vtneva k letošnjo-mu oboinskemu prazniku. Kako ste oboteži li lanski občinski praznik in kako boste letošnjega? Praznovanje lanskega občinskega prezniVaje Oile zelo okrnjono. Na slavnostniseji so b ili prisotni le svetniki in dobitniki priznane Pribhžno tako bo tudi leto s, s to raz loko, da bo večino preostalega doeajanja organiziranega na zunanjih poeremah. Slavnostna aeja je vsako leto 17. junija, potem sleih ševeč dogodkov, kijih v- večini pripravijo društe^a. Sklepna prireditev bo 10. julija Rečica praznuj e. Zaradi apidemio^kih razmer bo tradicionalno vese-hco Veter pod trško lipo in še nekatere že uveljavljene peireditve nemogoče izvesii. Ob koncu morda misel ob letošnjem občinskem prazniku ... Občina smo ljudje in ne občinska uprava. Marsikdo to pozablja. A vedeti je treba, da lahko najoeč dosežemo le po -vezani. Več kot bomo ikupaj nečrtovali in narediti, manj t)o občinska upeava imela manjših nepomembnid težav en za^ev ob čanov, zaradi če -ear e bo ostalo seč energije m denarja za uresničevanje večjih projektov. 34 NA PRAZNIČNEM OBISKU Letošnji prejemnik srebrnega grba je Rudi Krsnik, predsednik Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca Dolgo časa ni niti vedel, kaj je bioenergija V roke je vzel zgornjesavinjski želodec, prižgal me-soreznico in ga počasi ter z občutkom začel rezati. Zadnjo rezino je pridržal v zraku, se ozrl k nama s fotografom in povedal, da takšnega želodca ne najdemo nikjer drugje kot pri njih v Zgornji Savinjski dolini. Posebnega ga dela tamkajšnje predalpsko podnebje v kombinaciji s smrekovimi gozdovi. Če to pravi predsednik Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca, bo najbrž že držalo. Ob letošnjem občinskem prazniku Rečice ob Savinji je za svoje udejstvovanje v občini prejel srebrni srebrni občinski grb, a Rudi Krsnik je veliko več kot zgolj dolgoletni izdelovalec tega znanega suhomesnatega izdelka. Poleg tega, da je mizar, je tudi strasten vrtnar, gobar, gasilec in za piko na i ljubiteljski bioenergetik. SPELA OZIR Pričakovali bi, da je rojeni Zgornjesavinjčan, ki je z izdelovanjem želodca povezan že od otroštva, a ni čisto tako. Rodil se je na kmetiji v bližini Krapine v Hrvaškem Zagorju. Pri rosnih štirinajstih letih je prišel v Zgornjo Savinjsko dolino kot mizarski vajenec. Najprej je bilo mišljeno, da bo ostal le tako dolgo, da se bo priučil obrti. Vrnil naj bi se domov in prevzel domačo kmetijo. Kljub temu da so bila prva leta v povsem tujem okolju vse prej kot enostavna, se je počasi privadil in ostal za vedno. Verjetno ima za to največ zaslug njegova žena, ki jo je neko nedeljo zagledal v cerkvi in sklenil, da bo njegova. In tako je tudi bilo. Preselil se je k njej v Spodnje Pobrežje in postal del družine. Ni mu bilo vseeno »Tast je bil velik ljubitelj izdelovanja želodcev. Na ocenjevanju na Rečici ob Savinji je sodeloval od prvega dne. Pritegnil je še mene. Prinašala sva vsak svoje izdelke. Seveda je bil prva leta njegov ocenjen bolje, nato se je enkrat zgodilo, da sem boljšo oceno prejel jaz, zaradi česar je bil kar malo užaljen. Prijatelj se je pošalil: >Veš, Tona, moraš biti ponosen, vsa čast mojstru, ki vajenca tako dobro nauči, da je boljši od njega.< Tast je odvrnil, da ga je res malo potolažil, a vseeno mu še vedno ni bilo,« se danes v smehu spominja Rudi Krsnik, ki te priljubljene suhomesnate izdelke iz svinjine izdeluje že od leta 1973. Čeprav postopek že ves čas ostaja enak, je kakovost želodcev, odkar obstajata združenje in ocenjevanje, vedno boljša. »Izdelki so bistveno manj slani kot nekoč. Zaradi sodobnih tehnologij dodajamo veliko manj nitratov, zaradi česar jih lahko jedo tudi majhni otroci,« pojasni predsednik Rudi Krsnik, predsednik Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca, jih izdela približno trideset. »Pri izdelavi želodca je staro pravilo, da te mora ves čas zebsti, saj je to čas, ko se zaradi nizkih temperatur bakterije ne morejo razviti.« se z izdelovanjem tega suhomesnatega izdelka ukvarja ljubiteljsko. Letno »Dolgo nisem niti vedel, kaj je bioenergija. Ljudje so se ob meni počutili zelo dobro, zaradi česar sem imel včasih celo težave, ker sem prišel prepozno domov.« »Zgornjesavinjski želodci so bistveno manj slani kot nekoč.« in doda, da so velik korak naprej naredili tudi pri čistoči ovitkov. »V prvih letih ocenjevanje je bilo nekaj želodcev takšnih, da smo jih morali izločiti še pred začetkom ocenjevanja. V zadnjih petih letih takšnega primera nismo imeli.« Do 45 evrov za kilogram Rudi Krsnik se z izdelovanjem želodcev ukvarja zgolj ljubiteljsko. Letno jih izdela približno trideset. Za vse tiste, ki se s tem ukvarjajo profesionalno, je to izdelek z veliko dodano vrednostjo, tudi po zaslugi pridobljenega certifikata. Cena za kilogram znaša od 35 do 45 evrov. A je z njimi, še posebej če jih pridelujejo brez nitratov, veliko dela. Sveže svinjsko meso od gnjati in pleč zme-ljejo in premešajo z na kocke narezano trdo slanino. Nadev začinijo z morsko soljo, s poprom in česnovo vodo. Dobro premešano maso dajo v svinjske mehurje, izdelke zašijejo, odcedijo in za nekaj dni stisnejo ter nato v leseni sušilnici postopno sušijo štiri do pet mesecev. »Pri izdelavi želodca je staro pravilo, da te mora ves čas zebsti, saj je to čas, ko se zaradi nizkih temperatur bakterije ne morejo razviti. Približna temperaturna meja, kdaj je želodec primerno izdelovati, je pri šestih stopinjah Celzija,« navrže in nadaljuje, da se, če kdo morda misli, da je glavnina dela končana, ko so želodci narejeni, krepko moti. »Jaz sem pri njih vsak dan. Ali jih obrnem, postrgam, preverim vlago ... Včasih so to povsem prepustili naravi.« Tudi bioenergetik Večino svojega profesionalnega dela, z izjemno nekaj let, ko je bil zaposlen v Glinu, je preživel v domači mizarski delavnici. Danes je upokojen, a ob mizarske stroje občasno še stopi. Z velikem veseljem namreč naredi kaj za svojih pet vnukov. Ima sina in hčer. Če smo nekoliko natančnejši, ima kar dve hčeri. Z ženo sta namreč bila skrbnika za tetino hčer in sina, ki sta le v roku dveh let ostala brez staršev. Sonja je živela pri Rudiju v Spodnjem Pobrežju in postala njun tretji otrok, njen brat je odraščal pri teti v Celju, a je prav tako ogro- mno časa preživel v Rudijevi mizarski delavnici. Morda je vanjo rad zahajal tudi zaradi energije, ki jo Rudi oddaja. »Dolgo časa nisem niti vedel, kaj je bioenergija. Ljudje so se ob meni počutili zelo dobro, zaradi česar sem imel včasih celo težave, ker sem prišel prepozno domov,« se pošali Rudi, ki je svojo energijo prvič uporabil, ko je zbolela žena in ji je uspešno pomagal. Danes se s tem ukvarja ljubiteljsko. »Ko grem z dlanmi po telesu, vse, kar je pozitivno ali negativno, čutim v pesti. Potem vprašam, ali oseba čuti toplo, hladno ali mravljince.« V delavnici ima energijsko točko na mestu, kjer je preživel največ časa. Tam je energija najbolj močna. Zanimivo je, da so točno na tistem mestu svoje mladičke skotile prav vse njegove psičke nemške ovčarke, čeprav so imele zelo dobro urejen prostor v bližnji pasji uti. Njegovo energijo, kot kaže, čutijo tudi vrtnine okrog hiše, ki odlično uspevajo. Ne smemo pozabiti, da ima pri tem veliko zaslug tudi njegova soproga. Takoj ko mu ostane še kaj časa, zavije v gozd. Je namreč strasten gobar. Kot ob koncu doda, namreč ni boljšega od domačih vloženih gob in savinjskega želodca. Foto: Andraž Purg - GrupA Njegovo energijo, kot kaže, čutijo tudi vrtnine okrog hiše, ki odlično uspevajo. Ne smemo pozabiti, da ima pri tem veliko zaslug tudi njegova soproga. »Tast je bil velik ljubitelj izdelovanja želodcev. Na ocenjevanju na Rečici ob Savinji je sodeloval od prvega dne. Pritegnil je še mene.« NA PRAZNIČNEM OBISKU 35 Večino svojega profesionalnega dela, z izjemno nekaj let, ko je bil zaposlen v Glinu, je preživel v domači mizarski delavnici. Danes je upokojen, a ob mizarske stroje občasno še stopi. Da je ostal v Zgornji Savinji dolini, ima največ zaslug njegova žena, ki jo je neko nedeljo zagledal v cerkvi in sklenil, da bo njegova. Police, kjer Rudi suši želodce, so trenutno prazne. V leseni sušilnici želodce postopno suši štiri do pet mesecev. Je ljubiteljski bioenergetik. V delavnici ima energijsko točko na mestu, kjer je preživel največ časa. »Ko grem z dlanmi po telesu, vse, kar je pozitivno ali negativno, čutim v pesti. Potem vprašam, ali oseba čuti toplo, hladno ali mravljince.« Pionirke postale državne gasilske prvakinje Gasilke pionirke z Rečice ob Savinji so na nedavnem državnem gasilskem tekmovanju v Celju dosegle velik uspeh. Postale so državne prvakinje in s tem navdušile soobčane, zaradi česar bodo ob letošnjem občinskem prazniku prejel občinsko priznanje. Poleg tekmovalk, ki so tekmovale na državnem prvenstvu, so za uspeh zaslužne tudi učenke, ki so bile za tokratno tekmovanje v knežjem mestu prestare, a so se izkazale leta 2019, zaradi česar se je tokratna ekipa uvrstila na državno raven. Veliko zaslug za uspeh imata mentorici Petra Goličnik in Katarina Blekač, ki sta ekipo poleg strokovnega znanja obogatili s človeško in osebnostno noto. V veliko pomoč je gasilkam vodstvo PGD Rečica ob Savinji, ki vedno spodbuja delo z mladino in se trudi zagotavljati najboljše pogoje za delo. Z uspehom in s pridobljenim nazivom državnih prvakinj v konkurenci pionirk je lahko ponosno na svoje člane in zgledno delo z mladino. So pa tudi velik zgled ostalim gasilskim društvom v Gasilski zvezi Zgornjesavinjske doline, Savinjsko-šaleške regije in Slovenije, da se s srčnostjo in delom vedno uspe. ŠO Tekmovale so Manca Blekač, Petra Lenko, Katja Bizjak, Gaja Predovnik, Ema Planovšek, Ota Tiršek, Adriana Flere Ahmetovič, Katja Hriberšek, Neža Goličnik, Patricija Skok in Tinkara Tanšek. Njihovi mentorici sta Petra Goličnik in Katarina Blekač. Obveščanje o načrtovanih izklopih električne energije Uporabniki omrežja Elektra Celje lahko zdajprejmete obvestilo o predvidenem izklopu električne energije v vaši hiši, podjetju ali drugem objektu na vaš e-naslov ali v obliki SMS sporočila na vaš mobilni telefon. Za vas smo pripravili spletno aplikacijo, kjer se enostavno registrirate, vnesete svoje podatke in merilna mesta, za katera bi želeli prejemati obvestila. Če se še niste vključili v sistem obveščanja, vas vabimo, da to storite na naši spletni strani. Elektro Celje www.elektro-celje.si ■ O 36 INFORMACIJE OGLASNO SPOROČILO V V KDO PREVERJA IZDELKE Z ZAŠČITNIM ZNAKOM 'IZBRANA KAKOVOST ~ SLOVENIJA' IN KAKO Zaščitni znak 'izbrana kakovost - Slovenija' na hrani že od leta 2016 Ob vstopu v shemo 'Izbrana kakovost' in pridobitvi zaščitnega znaka so se kmetje in živilska industrija zavezali, da bodo pri svojem delu spoštovali vrsto precej zahtevnih kriterijev. Te so zapisali v specifikacije za posamezne sektorje (mleko in mlečni izdelki, goveje, prašičje in perutninsko meso, sveže sadje in predelani proizvodi iz sadja). Izpolnjevanje kriterijev najprej kontrolirajo sami (t. i. notranja kontrola), zatem pa jih kontrolira tudi neodvisni certifikacijski organ (t. i. zunanja kontrola). Če želijo pridelovalci in predelovalci pridobiti oziroma ohraniti zaščitni znak, morajo ves čas izpolnjevati predpisane kriterije, ki se nanašajo na sestavo kmetijskega pridelka ali živila, okolju prijaznejšo pridelavo, kakovost surovin, večjo skrb za živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, Kdo preverja, če so izdelki skladni s specifikacijami Zunanje kontrolorje je imenovala država, natančneje Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Dodatno kontrolo torej opravljajo certifikacijski organi Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru in Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor. Ti obiskujejo naključno izbrane pridelovalce in predelovalce, pa tudi trgovce, če je tako določeno v specifikaciji, in na kraju samem najprej preverijo izvajanje notranjih kontrol, zatem pa izpolnjevanje višjih zahtev proizvodnje, ki so se jim kmetje in predelovalna industrija zavezali. Izid kontrol je lahko izdaja certifikata, podaljšanje certifikata ali odvzem certifikata v primeru kršitev. Obenem pa še Izdelki z zaščitnim znakom 'izbrana kakovost - Slovenija' so poleg dvojne dodatne kontrole deležni še rednega uradnega nadzora Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, s katerim država zagotavlja, da je vsa hrana na našem trgu varna in v skladu z zakonodajo. Slovenski potrošnik je tako lahko prepričan v učinkovit nadzor nad hrano. 4 ' •••i* www.nasasuperhrana.si DIRKA PO SLOVENIJI 37 ■ S cilja na Starem gradu , - * • ' '.i.! 2SS--. ä ^ i, SiolNE Tadej Pogačar po prihodu v cilj na Starem gradu, kamor je prispel z minuto in 22 sekundami prednosti pred drugouvrščenim Matejem Mohoričem (Bahrain Victorius). (Foto: Andraž Purg - GrupA) fclfejp jcx I АОШД 25 »Pogi« po zmagi s kpcen. ce|jskega rt«. ki mu ga je podeli1 župao Bojao m„a navijaška kulisa na Starem gradu (Foto: Andraž Purg - GrupA) Srot. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Tadej Pogačar veličastno zmagal na etapi s ciljem na Starem gradu »Nov Celjski grof« kot blisk z vznožja Svetine Druga etapa letošnje dirke Po Sloveniji, od Žalca do Celja, bo šla v zgodovino slovenske pentlje kot tista, ki je odločila končnega zmagovalca. V njej si je glavni favorit dirke Tadej Pogačar, zadnji zmagovalec Dirke po Franciji, privozil takšno prednost, da jo je naš as s pomočjo kolegov iz izjemne ekipe UAE Emirates zlahka nadziral do končnega cilja v Novem mestu. ROBERT GORJANC Predvsem si bomo to etapo zapomnili po načinu, kako si je Tadej Pogačar pokoril konkurenco. Že pred začetkom dirke smo lahko od poznavalcev slišali napovedi, da bo druga etapa z vzponom na Svetino, s spustom s Celjske koče ter še krajšim eksplozivnim vzponom na Stari grad že lahko odločilno vplivala na razplet dirke. Kar se je tudi zgodilo in tudi sobotna kraljevska etapa z zelo zahtevnim vzponom na Sveto goro nad Novo Gorico tega ni mogla spremeniti. Ob izjemnem napadu Tadeja Pogačarja na začetku vzpona na Svetino, ki mu nihče od kolesarjev ni niti približno mogel več slediti, je »Pogi« dajal videz, kot da vozi na obratih nepozabnega epskega kronometra z lanskega toura, v katerem je suvereno premagal Primoža Rogliča. Zastrašujoča moč v nogah in prepričljivost, ki ju je izkazal v tem pobegu, ter veličastna zmaga na Starem gradu z veliko prednostjo so dokaz, da je izvrstno pripravljen za obrambo zmage na touru. Da je odločen doseči ta cilj, je z izvrstnim nastopom na letošnji dirki Po Sloveniji dal tekmecem, tudi Primožu Rogliču, jasen znak. Še zlasti ker je tudi zelo močna ekipa UAE za letošnjo dirko pri nas (poleg Pogačarja še Rafal Maj-ka, Diego Ullissi, Jan Polanc, Matteo Trentin, Rui Oliveira) pokazala, da je izredno uigrana. Najbrž je takšno postavo mogoče pričakovati tudi na Dirki po Franciji, kjer se nam obeta še en epski spopad z moštvom Jumbo Visma Primoža Rogliča. Po slavju na Starem gradu, kjer je za zmago od župana Bojana Šrota prejel celjskega viteza, so nekateri mediji Tadeja Pogačarja okronali kar za V središču Celja »novega Celjskega grofa«. Še zlasti zaradi tega, kar je povedal po zmagi: »Ta etapa je bila na sporedu že pred tremi leti, a takrat sem imel slabše noge. Danes sem se počutil odlično in poskusil sem z napadom od daleč. Pri spustu s Svetine sem bil previden in nisem šel do limita. Če si sam v ospredju, se je lažje spuščati. Ta etapa mi je veliko bolj všeč kot sobotna, je klasična na dirki Po Sloveniji in zato sem jo izbral za napad. Nisem pa pričakoval, da bom prišel v cilj s takšno prednostjo.« Tadeja Pogačarja in ostale kolesarje v karavani je na Starem gradu pričakala fantastična navijaška kulisa, veliko gledalcev je kolesarje pozdravilo tudi v središču Celja. Razburljiva tudi etapa s ciljem v Rogaški Slatini Dan prej je v uvodni etapi od Ptuja do Rogaške Slatine 4V slavil Nemec Phil Bauhaus, član moštva Bahrain Victorius. Ta kolesar je dobil tudi zadnjo etapo od Ljubljane do Novega mesta. Tudi prva etapa, ki je pred ciljem v Rogaški Slatini obšla še lep del našega območja (Podplat, Mestinje, Šmarje pri Jelšah, Pristava, Sodna vas, Vonarje) je bila zelo razgibana, tudi razburljiva. Bilo je tudi nekaj padcev, zlasti grd je bil tisti v glavnini, malo več kot tri kilometre pred ciljem. Tadej Pogačar je prispel v cilj z glavnino, tik pred ciljem je tudi sam precej potegnil, da je omogočil omogoči portugalskemu kolegu Rui Oli-veiri čim boljše izhodišče za šprint. Tudi v naših krajih, ki so bili vključeni v prvo etapo, je kolesarje na poti in na cilju v Rogaški Slatini pozdravilo veliko gledalcev. J-ATARNAffli Tadei Pogačar pred Hotelom Evropa (Foto: SHERPA) Glavnina pred Celjskim domom. »Pogi« je bil že daleč spredaj. (Foto: SHERPA) 38 OTROCI POJEJO Lea Artič, 4. razred, OŠ Rogatec, pesem Sreča na vrvici (Martina Ramljak), lastna spremljava na kitari: »Letos sodelujem tretjič. Tudi lani sem se spremljala sama, in sicer z violino, prvo leto sem pela v duetu. Rada pojem slovenske in angleške pesmi. Pri izbrani pesmi sta me najbolj pritegnili in na nek način spodbudili besedi >nobenih skrbi«. V tem času jih imamo veliko. Zato je čas za brezskrbnost. V šoli imam najraje glasbo in šport. V glasbeni šoli igram violino, zasebno se učim še igrati na kitaro. Plešem balet in jaham, rada imam živali, želim postati veterinarka.« Ela Petek, 5. razred, OŠ Rogatec, pesem Življenje je lepo (Alenka Godec): »Pesem sem izbrala, ker je življenje res lepo. Raje pojem angleške pesmi. Od slovenskih pevk sta mi posebej všeč Alenka Godec in Tanja Žagar. Pri pesmi me najbolj pritegne ritem. V šoli imam najraje glasbeno umetnost, matematiko in likovno umetnost. V glasbeni šoli igram flavto. Družim se s prijatelji. Rada imam živali, doma imamo tri muce, za katere skrbim. Želim postati učiteljica flavte.« Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Novi polfinalistki: Ela in Minea Občina Rogatec je z OŠ Rogatec že nekaj let zvesta partnerica projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Mladim pevskim in glasbenim talentom tudi s sodelovanjem v tem projektu v šoli omogočajo, da razvijejo svoje potenciale na tem področju, da bodo nekoč tudi sami peli na velikih pevskih odrih doma in v tujini. S tem bodo sledili tradiciji vseh tistih pevcev in glasbenikov, ki že leta razveseljujejo ob različnih priložnostih. Letos so se pevski talenti OŠ Rogatec predstavili v okrnjeni sestavi, saj je bolezen nekaterim preprečila nastop. Klara Kitak, 9. razred, OŠ Rogatec, pesem Boš znal naprej me ljubiti (Uroš in Tjaša Steklasa): »To je moj prvi nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Spodbudila me je učiteljica Barbara Žerjav. Pesem sem si izbrala sama. Rada imam narodnozabavne pesmi. V šoli je bilo zadnje dni zelo napeto, veliko je bilo spraševanja. Zdaj vsi komaj čakamo počitnice. Igram harmoniko, pojem. Zelo rada igram tudi odbojko in nogomet. Postala bom slaščičarka.« Sponzorji prireditve MANA НЕДМ/Х B/S/H/ /t ATP BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje OBČINA ROGATEC r&dem dravske elektrarne maribor Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov oculus " Weltweite Industriemontagen - S3 Elektro Celje SAZAS Lahkota prihodnosti CC ANpro Technik d.o.o. CINKARNA tostepoint Perutnina Ptuj by IFF A Kovintrade * TelekomSlovenije OTROCI POJEJO 39 Minea Krivec, 9. razred, OŠ Rogatec, pesem Mlade oči (Ditka Haberl): »V tem projektu sodelujem od 6. razreda. Pesem, ki sem jo pela letos, sem slišala na lanski prireditvi, zelo mi je bila všeč. Veliko sem vadila tudi ob pomoči učiteljice. Rada pojem vse lepe pesmi, ki imajo ritem, da jih lahko začutim. Všeč so mi Eva Boto, Ines Erbus in Polkaholiki. Od predmetov so mi bili najbolj všeč glasba, šport in likovna umetnost. V prostem času rada berem knjige, se sprehajam, veliko tudi pojem. Vpisala sem se na predšolsko vzgojo, ker želim postati vzgojiteljica.« Mia Šket, 9. razred, OŠ Rogatec, pesem Kjer pomol poljubi morje (Manca Špik): »Najraje poslušam pesmi, ki jih poje Manca Špik, te tudi najpogosteje pojem. Všeč so mi tudi Polkaholiki. Pri pesmi me pritegneta besedilo in melodija. Zadnje dni je bilo v šoli zelo napeto, saj je bilo treba zaključiti ocene. Moja predmeta sta glasba in šport. V prostem času igram klavir, pojem, se družim s prijatelji, pomagam doma, se igram z bratcem in s sestro. Vpisala sem se v oblikovalsko šolo Maribor - smer frizerstvo.« Komisija je ocenila, da bosta v polfinalu 7. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Občino Rogatec in OŠ Rogatec predstavljali Ela Petek v mlajši kategoriji s pesmijo Življenje je lepo in v starejši kategoriji Minea Krivec, ki si je izbrala pesem Mlade oči. »V občini Rogatec se mnogi občani ljubiteljsko in nekateri tudi profesionalno ukvarjajo z glasbo, občina predvsem s sofinanciranjem delovanja ljubiteljskih kulturnih dru- štev podpira razvoj in ohranjanje različnih zvrsti glasbe, od ljudskega in zborovskega petja do igranja na tamburico. V vseh letih delovanja občine je nastalo kar nekaj glasbenih ansamblov in skupin, ki so ponesle ime Rogatca daleč v slovenski prostor in tudi izven meja, na primer Mi2, Aplavz, Donačka ... Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo z veseljem podpiramo, saj se zavedamo, da na mladih svet stoji in da je zelo pomembno čim prej začeti razvijati talente. Projekt je seveda dobrodošel tudi v smislu promoviranja naših mladih talentov OŠ Rogatec ter tudi občine Rogatec. Pridružujemo se željam organizatorja, družbe Radio-Tednik Ptuj, da bi iz dosedanjega sodelovanja otrok iz osnovnih šol oz. 50 občin projekt prerasel v vseslovenskega,« je po nastopu pevskih in glasbenih talentov OŠ Rogatec povedal župan Občine Rogatec Martin Mikolič. MG Foto: Črtomir Goznik Peli so: OŠ Rogatec: Lea Artič in Ela Petek v mlajši kategoriji ter Klara Kitak, Minea Krivec in Mia Šket v starejši. Sponzorji so bili Občina Rogatec, Perutnina Ptuj, Talum, Telekom Slovenije, Oculus Welteweite Industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Anprotehnik, ATP, Klima Ptuj, Sazas. BSH, Testepoint, Mana, Cinkarna Celje, Elektro Celje, Hermi, Kovintrade. 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Slatinsko Sonce je bilo nekoč Solnce Prvotno Pušnikova gostilno omenjajo že leta 1803. Leta 1840 je bila temeljito prenovljena, o čemer priča letnica na podboju glavnega vhoda. Kot lahko razberemo iz upodobitve na litografiji iz tistega časa, je visoka pritlična hiša stala ob levi strani nekdanje avtomobilske ceste proti Celju oz. Poljčanam in Mariboru (Režek, 1964), na katero dandanes spominja promenada. Na starih razglednicah je upodobljena gostilna Sonce (tedaj zapisano Solnce) po prezidavi okoli leta 1860, s katero je t. i. »hiša št. 43«, nekdaj poimenovana tudi »Badelhof«, »Gast- und Kaf- Razglednica: Hotel Solnce - Rogaška Slatina (poslana leta 1928) Prikazuje slatinsko gostilno oz. hotel Sonce (tedaj zapisano Solnce), ki je nekoč stal levo od nekdanje ceste Rogaška Slatina-Celje, ki je bila po liniji današnje slatinske promenade. Pred glavnim vhodom v gostilno vidimo pet pogrnjenih miz z gosti. Reprodukcija (izvorno) barvne litografije (avtor ni znan) iz 1. izdaje Puffove monografije prikazuje gostilno Pri lepi gostilničarki (Zur schönen Wirthin) okoli 1840. fehaus zur Sonce«, tudi »Zur schönen Wirthin«, dobila današnjo podobo (z izjemo pokrite verande pred vhodom, ki je bila zgrajena kasneje). V 19. stoletju je bila gostilna Sonce shajališče določenega kroga slatinskih gostov (domnevno tudi članov ilirskega gibanja), ki so se ob večerih iz hrupnega zdraviliškega središča želeli umakniti na obrobje, kjer so se lahko v miru družili ob resnejših pogovorih. Dr. Adolf Režek omenja, da je leta 1868 gostilna imela osemnajst sob za goste (Režek, 1964). Po reklamnih napisih sodeč, je bilo tam shajališče vseh, ki ljubijo domačnost, dobro kuhinjo, originalna vina in točno postrežbo (Vardjan, 2004). Napis na fasadi gostom oglašuje, da se gostilna oz. hotel Sonce ponaša tudi z garažo za avtomobile. Maja Mohorič, Knjižnica Rogaška Slatina Miguel Angel Violan: Metoda Josepa Guardiole Vsakemu, ki se vsaj malo spozna na nogomet in gospodarstvo oziroma vodenje podjetij, je jasno, da imata obe panogi kar precej skupnega. Ko preberemo knjigo Metoda Josepa Guardiole, ki jo je napisal španski novinar in strokovnjak za korporativno komuniciranje Miguel Angel Violan, smo v to tesno povezavo prepričani še toliko bolj. Španski športni novinar v svoji knjigi ne skriva, da je navdušen nad uspehi, ki jih je Pep Guardiala dosegel kot dolgoletni trener Nogometnega kluba Barcelona, katalonskega ponosa, kjer je bil Guardiola nekaj let tudi odličen igralec. A še zdaleč ne tako uspešen kot v času, ko je bil trener. V domala neponovljivi sezoni 2008/09 je Barcelona z Guardiolo osvoji- la vse lovorike, ki jih je bilo mogoče osvojiti: naslov španskega državnega in pokalnega prvaka, ligo prvakov, naslov svetovnega klubskega prvaka. Za nameček je v tej sezoni v znamenitem »El Classicu« Gu-ardiolova Barcelona v derbiju vseh derbijev španske La Lige na Santiago Bernabeu ponižala domači Real, ki je doživel poraz s kar 2:6. Avtor knjige izjemne trenerske dosežke Pepa Guardiole pripisuje njegovim voditelj-skim in motivacijskim sposobnostim, zdravemu razumu in sistemu vrednot, ki kot gorivo »poganjajo« Guardiolova moštva. V poglavju Vrednote, vrednote in še enkrat vrednote Miguel Angel Violan povzema intervju, ki ga je imel s filozofom in teologom Francescom Torralbo. Ta je napisal knjigo Sto vrednot za življenje (Cien valores para vivir), španskega novinarja pa je zanimalo, katere vrednote bi filozof pripisal Pepu Guardiolu. »Zrtvo-vanje, preudarnost, trdnost in vztrajnost, diskretnost, eleganco, sposobnost povezovanja in zmagovanja in da poraz prenese z dvignjeno glavo,« našteva Francesc Torralba in poudarja, da je takšne vrednote zelo težko preliti v življenje, še posebej ko delaš s pomembnimi posamezniki. »A ko se vrednote iz besed prelijejo v dejanja, skupnost vedno napreduje,« dodaja Torralba, ki je tako kot Violan prepričan, da je z »Guradiolovimi vrednotami mogoče uspešno voditi razred dijakov ali podjetje. Angel Violan izpostavlja pomembno dimenzijo Guar-diolovega vodenja: da je namreč zgled, da najprej veliko zahteva od sebe in šele potem tudi od drugih, torej nogometašev in vodstva kluba. Le tako si je mogoče pridobili kredibilnost in avtoriteto, da lahko sestaviš in vodiš uspešno ekipo kot dobro naoljen stroj in med drugim shajaš s takšnima muhastima nogometnima zvezdnikoma, kot sta Zlatan Ibrahimović in Samuel Eto. Ker se nista prilagodila sistemu, kot je katalonski nogometni gigant, ki je namreč »več kot klub«, kot govori slogan Barcelone. In ker nista premogla čustvene in politične inteligence, ki po Angelu Violanu krasi Pepa Guardiolo, s katerima ustvarja enotno, bojevito in ustvarjalno vzdušje v ekipi ter zmagovalno miselnost. Gre za filozofijo in model vodenja, ki ga avtor knjige preprosto imenuje metoda Pepa Guardiole, kot se tudi imenuje knjiga. Na nogometnem igrišču pa je ta model dobil ime igra tika-tika, a se je roko na srce v zadnjih letih Guardiolovega vodenja Barcelone izpel, zaradi česar je potem Pep tudi sam zapustil klub in se preselil v münchenski Bayern. Vse našteto so tudi gradniki uspešnega podjetja in voditeljev takšnih podjetij, mar ne? Miguel Angel Violan je knjigo napisal po analizi novinarskih člankov, ne da bi se uspel prebiti do intervjuja s Pepom Guardiolo, saj jih ne daje in sodeluje le na novinarskih konferencah. Avtor sicer o španskem nogometnem novinarstvu nima prav dobrega mnenju, saj da je sprijeno in da mu gre le za senzaciona-lizem. ROBERT GORJANC Beseda o avtorju: Miguel Angel Violan iz Barcelone ima ob novinarstvu in pisateljevanju tudi več kot 30 let izkušenj na področju korporativnega komuniciranja. Med drugim je bil več kot desetletje direktor internega komuniciranja hotelske verige Riu na Majorki, zdaj pa izobražuje in usposablja nove strokovnjake s tega področja. Bil je tudi Fulbri-ghtov štipendist za evropske študije v Salzburgu. ALBUM S CELJSKEGA Kolesar Martin Strašek iz Mestinja, okoli leta 1930 Pred tednom je bila po Štajerski, med drugim tudi skozi Šmarje, velika kolesarska dirka Po Sloveniji (Tour of Slovenia). To, da je bilo kolesarstvo v Šmarju razvito že od nekdaj, je razvidno s fotografije, ki je nastala pred trgovino Wagner v Šmarju. Foto: Slavko Ciglenečki Prispeval: Jožef Čakš Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje. si, medijski pokrovitelj: Novi tednik ZA ZDRAVJE 41 Venska tromboza in pljučna embolija Znake teh stanj je treba prepoznati hitro V zadnjih mesecih javnost pa tudi stroka zaradi cepljenja in covida-19 pogosto omenjata trombozo ali pljučno embolijo, ki nastaneta zaradi krvnih strdkov. Tromboza je zamašitev arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza) s krvnim strdkom. Venska tromboza najpogosteje nastane v venah okončin. Če se strdek odtrga in odpotuje v pljučne vene, to imenujemo pljučna embolija. SIMONA ŠOLINIČ Na splošno je tromboza pogosta povzročiteljica smrti. Zdravstvena stroka ocenjuje, da vsak četrti človek na svetu umre zaradi nje ali njenih posledic. Raziskave in študije kažejo, da je stopnja osveščenosti ljudi o trombozi, njenih vzrokih, posledicah in možnostih preprečevanja še vedno zelo slaba. V Ameriki je raziskava pokazala, da je le sedem odstotkov ljudi zaskrbljenih zaradi krvnih strdkov, čeprav venska tromboza v Evropi in ZDA povzroči več Znake in simptome, ki nastanejo kot posledica tromboze, je treba prepoznati hitro, saj le tako oseba hitro poišče zdravniško pomoč, ki lahko reši življenje. Prav tako kot hitro prepoznavanje simptomov je pomembno trombozo preprečevati. Opozorilni znaki globoke venske trombem-bolije vključujejo bolečino in občutljivost v mečih ali stegnu, otekanje noge, stopala in gležnja, pordelost in opazno razbarvanje kože, koža, ki je topla na dotik, in razširjene površinske vene. Znaki in simptomi pljučne embolije vključujejo kratko sapo oziroma zasoplost, hitro dihanje, bolečine v prsnem košu, hiter srčni utrip, izkašljevanje krvi, vrtoglavico, omotičnost ali izgubo zavesti. Pri venski trombozi so dejavniki tveganja poškodbe, operativni posegi, sedeč način življenja, zdravljenje v bolnišnici, pri ženskah med drugim tudi jemanje kontracepcijskih tablet. Bolniki z vensko trombozo so povprečno mlajši kot bolniki z arterijsko trombozo. Najbolj znani obliki arterijske tromboze sta srčni infarkt in možganska kap. Med dejavnike tveganja zanjunnasta-nek spadajo kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, debelost, povišan holesterol ... Kaj je krvni strdek? Krvni strdek ali tromb nastanev žilah, kadar pride do motnje procesa strjevanja krvi. Strdek ovira alipovsem preprečuje p retok krvi po žilah. Stanje, ko v žili na stane strdek, se imenuje trombozai Strjevanje krvi je zelo na- spodbujajo, in mehanizmi, Iti tančen proces, saj v tnlesu obi- ga zavirajo. Če je ta mehani-čajno vlada ravnovesje med zem kakorkoli moten, lahkt mehanizmi, kistrjevanje krvi nastane krvni stodek: zaradi smrti kot prometne nesreče, rakdojkeinokužbazvirusom HIV skupaj. Vensko trombozo in pljučno embolijo zdravniki imenujejos skupnimimenom venska trombembolija. Gre za pogosto bolezen in v Društvu za zaščito srca in ožilja Slove- aktivacije sistema za strjevanje krvi, zaradi upočasnjenega toka krvi ali zaradi okvare žilne stene. Podatki Nacional-negainštitutazajavnozdrav-je (NIJZ) kažejo, da je bilo v Sloveniji od leta 2015 do 2019 letno samo zaradi pljučne embolije hospitaliziranih do 986 ljudi. Med hospitaliziranimije bilo več žensk kot moških. nije ocenjujejo, da to obolenje vnašidržavivsakoletodobi približno tri tisoč ljudi. Tako venska tromboza kot pljučna embolijastavvelikimeri preprečljivi, zato je ključnega pomena, da znamo prepoznati simptome in znake bolezni ter takoj poiskati zdravniško pomoč. Venska trombembolija pogosteje nastane pri bolnikih z rakom, slabo pomičnih bolnikih, pri bolnikih po kirurških posegih inpoškodbah,v povezavizbolnišničnimzdra-vljenjem, pri ženskah pa tudi v povezavi z jemanjem hormonske kontracepcije in nosečnostjo ter zgodnjim poporodnim obdobjem. Foto: Pixabay Tromboza in cepljenje V zadnjih mesecih se torej veliko govori o pojavu tromboz in sočasne trombocitopenije po cepljenju z vektorskimi cepivi proti covidu-19 (AstraZeneca, Johnson & Johnson). Zaplet je zelo redek, nastopi le pri eni osebi od sto tisoč cepljenih. Pritemzdravnikidodajajo, da ni dokazov,da bi bilo tveganje za ta zaplet povečano pri osebah, ki so že utrpele trombembolične dogodke v preteklosti. Preventivno jemanje protitrombotičnih zdravil (kot so aspirin, nizkomole-kularni heparini in druga zdravila) po cepljenju zdravniki odsvetujejo, saj ni dokazov o koristnosti takšnih ukrepov. Po drugi strani bolniki, ki redno prejemajo protitrombotič-na zdravila, zdravljenja zaradi cepljenja ne smejo prekiniti. »Pomembno je, da zaplet hitro prepoznamo, saj ga znamo učinkovitozdraviti.Čepet do 28 dni po cepljenju scepivom AstraZeneca ali Johnson & Johnson nastopijo simptomi in znaki, ki govorijo v prid venski ali arterijski trombozi, je potrebna takojšnja obravnava,« so zapisali na spletni stra-niNacionalnega inštituta za javno zdravje. Dodajajo še, da morajo biti cepljeni proti covidu-19 pozorni na izrazit glavobol, ki ne mine v 48 urah ali se izrazito stopnjuje. V tem primeru je treba čim prej poiskati zdravniško pomoč. Prav tako, če se pojavita bolečina ali oteklina predvsem v spodnjih okončinah, če se pojavijo hujše bolečine v trebuhu ali modrice na koži. Ordinacija za manualno mediano MOGY v Celju Speciali st t z a hr btenieoin gi balni sistem Gibalni o istem js skupenizraz za hrbtenico, iklep e, mišice in vezivno akivo. Vsbk člotatk ima vsaj ea krat v odrasli doü težave, Iii tih povzto-Oa gibalni sistem, prtsdvsem hrbtenica. Vzrali st nie so predesem obrabns spremembe, oreo-ieesmenjenost, pisilna drža it poškodbe: Lahke» gre zu več let tronajoče, kaonitaa težave, Iti so enkrat bolj ш drugič mans izraiene, pogoste pa so tudi občakte intenzivne bolečine oziromt občctki zakečenosti ve rtziičnih delih tblesa1 Vte več ljudi tspi tudi zaradi glavobolov, vvtogta-vic in nesptčnosti. Večino teh ttžav uipešno zdravipa v ordintcijah MO-GY, o katerih btib-ji-o kditvniki, splkialisSi nevrolog1 Kaj pe mantaina medicin a? Manualna medicine obsega številne rečne tehnile in predbtavlji nijbolj učinkoviti obliko zdravljenja težao, toveztaih s hrbtenice. Za razlito od drugi vrstteraNj (npr. Iriropraktiltaj mtsaža, maistlna terapija) tela ni je manu alte mtdicitit ptoznajoin izvajaJoieključtezclr■avm ti, zato nphovo storitvb sod ijo v trt dno sd ravejvo. Ordinacije ze manualno medicoo MOGY so razšlii^jt^n«- po vsbj Slovit tpv njih de ltj a šest zairavn ikavope ciai istov. Njihovi zdravniki prihajajo iz pusije in eeltrusijt, pjer so najbolj na^edii ceotai za mantalno madi-cine v svbtki Obiskajjejo lip ljudje vseh starosti, od otarostnikoe z najrazličnejšimi težaaami (to otrok sstoliozo.VvNkojetodi aposttikovii jaHs stanji os pošto dbah i n op erativmh po segih. Najpogostnjne težave, ki јЊ uvpešno zdravijo, so: - bovine v hratiaici(v vratnem, prsnem in ledvenem deia), - bolečiie v roiah in iogah, o o bčutv mraoltičenja, otopelosti, nemoč i, -i občutki zakrčbnosti it goiečme v sklepih, - hondrozt, ostiihondroza, spondilartroza, s^ov-diloza jobrnbne spremembe)1 -, ne^ivilna ukrivljenost hrbtenice (izravnana lo!doia, kifoza, skolioza^ - raflektomi oindromi (cervikalgija, cervikobrahi-alioa, lumbalgija, lu mboišiaigija id rt, - dreoenje vtg etativnih ganglijev svtonomnega živčnega sistema, - moSnle kivnega obtoka p hrbtezični arteriji, - ^i^o^ndlli^iisteEiza I. in II. stopnje (zamii vretenca), - ргсОшсјо, bernija diskićj, - artrozk skitlepiov, - napaao gittalnega storeot|pej -i itanja fr o poškodlsah, oaerativnih posegih, -i ^n)ikondilitis (tenišvi kioimolie^c). - sindrom .aopalnega ianala, - skoliota l. en II. stopnje, - g■roN^t^trrr^i, vrt oglavise, esp ečnostf - tinitos .šumenje v ušesiii^^, motnje vida. IKako »ooI»«^ka zdravijenje? Ob povem obisku oporavijo natoočen jitkoc-l^cd bolniki1 Pregied obsega itiogojvor, anamnezo, pre gle d z^ ravs tvenedokuraientacije, nevrološ ki pregledt mitnualn1 pregied gibijivost ^kilepp::v, ^и^ i:^ i en, tetiv in veziviroga t H^ioo-a, ooeno ipi^ćjga diže, gib<ćinjći rtd. ii^:^ i_juscji сј1з<ј:1г|11^ zmanjšanje boleč it že po grvi torapiji, sicer, pa za popolnoodpravo Polečii 5,^,,јј|1ј110|јп^^ IloIiče na primer kilečina v križu, zadošča v povprečju pet otisinv. Pri terapijaIs gre za ba noKetir^e tehnike delovanja nt gibalai aistern, s katerimi razmeroma neboieče in hitro odpravijo vzroke bolečin. Pi končanem zdravljsajupe prieoiočikvo aata-Ijevati z vajam i za krepitev mnic in \^^c|ii2ii^anjei stanja, sOiadno s priporočiN zdraviika. »Naša ekipa ima v pivi meri povluh za sočbo-ve^i^ >n njegove težave, Uspehe merimo c več tisoi zadovoljnimi judmi vseh stvanositi, krt smo jim tridesetih letih našega delovanja pomaaali io zdriavio in boljšega počutja,« nam pojasni vodja ordinacij MO-GY, mčiig. Sanja Zrimšed. Zaupajte svoje zdravje strokovnjakom! OsOi-o' ta rasi oč/koije POSEBNA UGODNOST ZA BRALCE NOVEGA TEDNIKA Prvipregled pri zdravniku: 20 € Redna cena pregleda je 40 € Ole pregledu možnost izvedbe manualne tesapije po presoji zdravnika na vašo željo. Polovična cena pregietla eeloa za iaročila do30.6. 20221. Brezplačna številka (((« 080 12 03) www.mogy.si * MANUALNA MEDICINA Zdravljenje gibalnega sistema — že 30 let! Naročila in informacije: MO-Gi Celje, T: 040 866 456 Dineiirij Gaidukevich , lr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine MO-GY Ljublj°na,V:01 56t 225 22 č Andrej Kotov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne menNcine MO-GY Maritoj in Morsča Snbtta, T: 02 470 24 13 Sergej Fidorov, dr. med., spec nevrolog,spec.manualne manlicine Vladimii Fedoron. Vt met1, spec п€ј^го,ојј^ ipec mageine mi^i^lcivei MO-Gj Ncrva Gorka in Ieola,T: 05 3300 iO 77 Arkada Janu o0ovič, dr. m ed., spec. nevrotog, spec. manualne imedicice benadij Filipov, Or. met., vpec. nevrolog, spre;o. manualne medicine V skrbi za vaše zdravje 42 BRALCI POROČEVALCI Tako so se srečali uspešni mladi podjetniki in podjetnice. (Foto: MPI Vrelec) Izzivi ženskega podjetništva Mrežni podjetniški inkubator Vrelec Rogaška Slatina je ob mednarodnem dnevu ženskega podjetništva tudi organiziral že četrto mednarodno konferenco na to temo. Spletnega dogodka se je udeležilo več kot 60 podjetnic iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije in Severne Makedonije. Letošnja posebna gostja je bila motivacijska govorka svetovnega slovesa ter velika zagovornica ženskega podjetništva Madi Sharma iz Velike Britanije. Udeleženci konference so kaj nas je pandemija nauči-se med drugim pogovarjali, la in kakšen odtis je negotov čas koronakrize pustil pri podjetništvu. Na konferenci so opozorili, da več kazalnikov kaže, da so ženske, ki se še vedno borijo za enakopraven položaj v podjetniških vodah, v času epidemije bolj obremenjene od moških kolegov. Mastercard Index ženskega podjetništva kaže, da je pandemija koronavirusa ženske po vsem svetu prizadela nesorazmerno. Kar 87 odstotkov lastnic podjetij pravi, da je pandemija negativno vplivala na njihovo poslovanje. Na njihovo večjo ranljivost vpliva to, da so ženske prekomerno zastopane v sektorjih, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Težave predstavljajo še naraščajoča digitalizacija, ki veča vrzel med spoloma, povečan pritisk na področju varstva in šolanja otrok na domu in tudi povečana skrb za gospodinjstvo. Da se ženske še vedno borimo za svoj položaj v podjetniškem svetu, je dejala direktorica MPI Vrelec in gostiteljica dogodka Branka Aralica. »V podjetništvu je še vedno več moških kot žensk, v Sloveniji je med podjetniki zgolj 30 odstotkov žensk, kar nas uvršča na rep Evropske unije. Zanimivo je, da ženske vstopamo v podjetniške vode velikokrat iz nuje ter starejše in bolj izobražene kot moški, vendar smo kljub temu manj samozavestne. Smo pa bolj empatične kot moški in celoviteje gledamo na posel, zato je tudi manj ugašanja podjetij, ki jih vodijo ženske. Poleg tega zastopanost obeh spolov prinaša večjo finančno stabilnost, česar bi se morali zavedati tudi odločevalci.« S pomočjo spleta sta udeležence konference nagovorila župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič in državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc. Slednji je izpostavil, da se zadnja tri leta zgodnja podjetniška dejavnost žensk v Sloveniji povečuje. »Dosegla je 38,3 odstotka ter presegla evropsko povprečje 38,1 odstotka. Še vedno ostaja plačna vrzel med spoloma. Povprečna bruto plača moških je bila leta 2019 za 6,2 odstotka višja od primerljivih plač žensk. Ob tem analitiki ugotavljajo, da zastopanost obeh spolov prinaša večjo finančno uspe- šnost in stabilnost. Večja zastopanost žensk na vodilnih mestih je tako velik potencial za prihodnost.« K večji zastopanosti žensk bodo doprinesle tudi evropske in državne spodbude za razvoj podjetništva in večjo zastopanost žensk v poslovnem svetu, o katerih je na konferenci spregovorila Mojca Komljanc Skalar iz Javne agencije Spirit. Madi Sharma, mednarodna govorka indijsko-poljskih korenin iz Velike Britanije, je sporočila, da bi bilo prav, da bi bile ženske kot mame in steber družine druga drugi v oporo. Prepričana je, da smo ženske v poslu bolj premišljene kot moški, predvsem smo bolj naklonjene sodelovanju in manj tekmovanju. Dogodku so se pridružili uspešni mladi podjetniki in podjetnice, ki se krize niso ustrašili. Svoje izkušnje so predstavili Urška Hartman iz založbe, specializirane za razvoj in izdajo družabnih iger Value Add Games, samostojna podjetnica Damijana Štraser, ki je z vodenja dogodkov presedlala predvsem na PR- in digitalne storitve, Tjaša Jarc iz spletne trgovine Džungla Plants, ki je predstavila začetke spletne trgovine rastlin v času pandemije, ter Luka Drofenik iz podjetja za prodajo kmetijske mehanizacije Lagerhof, v katerem so v času »korone« našli tudi čas za predstavitev izdelkov z lastno blagovno znamko. BA CINKARNA 35 WP se up ni kontaktni L': * Pepelin WG se uporablja ia zatiranje pršic trsne kodravosti in trsno listno šiškarico, zatiranjebidijavinsketrte ter kot preventivni fungicid zajjreprečevanje okužb s pepelastimi plesnimi na sadju, hmelju, žitih, bučnicah, plodovkah in okrasnih rastlinah. 4 - ' . . . . / v _ N. - - . - , V www.cinkarna.si V . cc A jpp^ - f^pi^ - V kv • BRALCI POROČEVALCI 43 Obletnica mature Maturantje celjske gimnazije, ki smo 4.a-razred končali leta 1966, praznujemo letos okroglo obletnico mature (55 let). 29. maja 2021 se nas je večina (18) spet srečala, da bi proslavila obletnico. Druženje je bilo prijetno, saj je še vedno veliko živih spominov na skupna gimnazijska leta, ki jih je vredno ponovno podoživeti. Preden smo se razšli, smo si obljubili, da bomo (še bolj) skrbeli za zdravje in da se bomo zdaj srečevali vsako leto konec maja. FRANČEK PINTER Pohod Stari pisker-Gozdnik 30. maja smo se udeležili »odpovedanega«, toda ne »prepovedanega« pohoda od Starega piskra do prizorišča pod Gozdnikom pri Zabukovici, kjer je bilo izdanih in umorjenih deset partizanov aktivistov. Pohoda se je udeležilo več kot 50 pohodnikov. Pot, dolga približno 15 km, nas je vodila iz Celja ob Savinji do Kasaz. Po kratkem počitku in tekoči osvežitvi smo se odpravili ob nasadu jablan Sadjarstva Mirosan in ob obronkih Bukovice na prizorišče proslave. Kratek govor Marijana Turičnika, polaganje venca, kratka recitacija in častna straža Slovenske vojske, vse to je naredilo prireditev slavnostno. Na njej so bili prisotni tudi številni drugi gosti. Poseben aplavz je dobil naš stoletnik Ivan Grobelnik - Ivo, osvoboditelj talcev iz zapora Stari pisker in častni občan Celja. Letošnjega pohoda so se udeležili tudi naši prijatelji Zveze koroških partizanov s predsednico Mojco Koletnik in tudi znana aktivista Franci in Saša Jankovič iz Ljubljane. Na pohodu in na prireditvi smo upoštevali smernice in navodila NIJZ. Upam, da se bomo drugo leto zbrali na pohodu še v večjem številu in brez zaščitnih mask. BRANE FELDIN, sekcija pohodnikov Stari pisker Prvaki Šolskega plesnega festivala Nika Klaužer, Pia Veniger Djuras in Nuša Hercog (Foto: arhiv GCC) Konec šolskega leta so z uspehom in nazivom državnih ekipnih srednješolskih prvakov Šolskega plesnega festivala zaokrožili plesalci z GCC, ki jih vodi Špela Lužar. Ob ekipni zmagi so osvojili tudi tri nagrade - Nika Klaužer je v kategoriji latino osvojila 1. mesto, Pia Veniger Djuras 1. mesto v kategoriji pop in Nuša Hercog 2. mesto v kategoriji hip hop. Ples ima na GCC pomembno mesto in že več desetletij predstavlja eno tistih ustvarjalnih dejavnosti, kjer se povezujejo dijaki vseh treh programov šole. Zlasti program Predšolska vzgoja s predmeti ustvarjalnega izražanja poudarja pomen gibalnega in estetskega razvoja mladih v šolskem prostoru. Ne glede na to, da je bil pouk večino šolskega leta na daljavo, je Plesna skupina gCc zelo plodno dopolnjevala pester kulturni utrip šole tudi v koronskih časih in s spletnimi nastopi dopolnjevala številne prireditve in dogodke v tem drugačnem šolskem letu. Plesalke in plesalci so z mentorico še posebej ponosni na to, da je naziv srednješolskih državnih prvakov Šolskega plesnega festivala tudi letos ostal na GCC. GD 44 BRALCI POROČEVALCI V svetu mavričnih barv Na sončno majsko petkovo dopoldne so stanovalke in stanovalci slikali s člani Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica Rogaška Slatina pod vodstvom predsednice Damjane Trobec. Risalni blok, vodene in akva-relne barve ter čopiči so hitro pritegnili pozornost talentiranih mentorjev Damjane, Jožice in Borisa. Kmalu so začele nastajati zanimive slike. Jože je skiciral svojo domačijo, Lju- dmila se je spomnila, da je bila najboljša slikarka v šolskih časih, in je naštela, kaj vse so risali. Nekateri so menili, da to ni zanje, a ko so poskusili, so bili sami nad sabo pozitivno presenečeni. Društvo Mavrica že od leta 2000 druži volja do ustvarjanja s čopiči in z barvami, s katerimi člani ustvarijo čudovite slike, ki jih večkrat postavijo na ogled tudi v Pega-zovem domu. Ves čas skrbijo za izobraževanje članov dru- štva, redno tudi razstavljajo. V preteklosti so organizirali delavnice pod vodstvom različnih mentorjev, sodelujejo z učenci 2. OŠ, vrtci in domovi starejših občanov v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Poljčanah in slike običajno podarijo za Miklavžev bazar. S člani društva Mavrica smo preživeli zanimivo ustvarjalno dopoldne, za kar se jim lepo zahvaljujemo. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka Odlična vina savinjskih vinogradnikov Člani Društva savinjskih vinogradnikov so tudi letos poslali svoja najboljša vina na ocenitev vin vinorodne dežele Podravje. Ocenjevanje letnika 2020 in starejših vin je bilo 2. junija v Kme-tijsko-gozdarskem zavodu v Mariboru. Ocenjevala je vseslovenska 21-članska strokovna komisija, ki je ocenila 153 vzorcev vin, med temi tudi šest vin savinjskih vinogradnikov. Tokrat je bilo prvič ocenjevano po metodi, po kateri vino, ki doseže 85 točk in več, dobi zlato diplomo oziroma je vrhunsko vino. Vina savinjskih vinogradnikov so se odlično odrezala. Najvišje je bilo ocenjeno vino laški rizling Emila Medveška z oceno 87,86, bio penina Romana letnik 2018 Silva Mariča je bila ocenjena s 86,29 in se je tako znašla med priznanimi proizvajalci penin. Z oceno za zlato diplomo sta bila ocenjena še renski rizling Adolfa Sevčnikarja (85,86) in modra frankinja Rudija Divjaka (85,14). Za las sta zgrešila oceno za zlato diplomo rumeni muškat Jožeta Sopotnika z oceno 84,71 in penina Silva Mariča letnik 2019 z oceno 84,71. Penina, pridelana po klasični metodi, je za ocenitev še nekoliko premlada, saj mora dozorevati v steklenici vsaj dve leti, ocena pa nakazuje, da gre v pravo smer. S tem se nadaljuje tradicija odličnih ocen članov Društva savinjskih vinogradnikov na najvišjem strokovnem ocenjevanju vin v vinorodni deželi Podravje. Diplome bodo podeljene na posvetu v okviru sejma Agra v Gornji Radgoni 24. avgusta. TT Dan prijateljev slepih Pri Združenju prijateljev slepih Slovenije smo obeležili dan prijateljev slepih, ki smo ga pred leti razglasili v spomin na ustanovitev združenja (ustanovljeno je bilo 9. junija 2004). Ob tem smo končali enega svojih največjih stalnih projektov, in sicer projekt Ozaveščanje učencev o slepoti. Namenili smo ga učencem sedmih, osmih in devetih razredov osnovnih šol po vsej državi, da bi vsaj med mladimi izničili čim več stereotipov in tabujev, ki so med polno čutnimi na žalost še kako živi. Zato mlade spodbujamo, naj se udeležijo tudi vsakoletnega literarnega natečaja z naslovom Ne tako, ampak tako. Seveda je epidemija posegla tudi v delovanje združenja, še posebej pri tem projektu, saj nismo mogli izvesti predavanj o slepoti v osnovnih šolah, zato smo posneli dokumentarno predavanje in ga razposlali na USB-ključkih po vseh šolah, s katerimi smo sodelovali kadarkoli v sedemnajstih letih, kolikor projekt traja. Nismo sicer prepričani, da so si ga v vseh šolah ogledali, kajti mnogo učiteljev je prepričanih, da je le učbeniška snov na prvem mestu. Mi pa menimo, da je ena najpomembnejših nalog, poleg tega, da se učence nauči vsega, kar je potrebno za življenje in njihovo nadaljnje izobraževanje, pri njih vzbuditi tudi zanimanje za slepoto in slepe ter empatijo do hendikepiranih ljudi. Na ta način bo slepim in slabovidnim generacijam, a tudi drugim invalidom nekoč lažje, kot jim je bilo nekdaj in je mnogim še danes. Nekaj otrok se je vseeno odzvalo in smo jih gostili na prireditvi ob dnevu prijateljev slepih na celjski Špici, kjer jo je gostil Kajak kanu klub Nivo Celje pod vodstvom neumornega predsednika Dušana Konde. Prireditev je z zares izjemnim glasbeno-pevskim programom obogatil najboljši kantavtor na naših tleh Adi Smolar, ki izjemno rad priskoči na pomoč s svojim nastopom ob različnih kakovostnih in dobrodelnih projektih. Z obiskom na naši prireditvi so nas počastili tudi podžupanja MOC Breda Arnšek. MOC že vsa leta sofinancira naše projekte, zato smo ji resnično hvaležni za vso pomoč in podporo. Z nami je bil tudi predsednik stranke Zeleni Slovenije in sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, tehnologijo in razvoj Andrej Čuš, s svojim obiskom nas je počastil tudi predsednik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl s tajnikom omenjene ustanove Štefanom Kušar-jem. Kot predstavnik socialne zbornice, katere član je tudi naše združenje in je naš donator, se nam je pridružil Brane But, svetovalec za invalide pri omenjeni ustanovi. V pozdravnem nagovoru se je predsednik našega združenja Davorin Deželak opisal naše delovanja zadnjih sedemnajst let. Na prehojeno pot smo lahko izjemno ponosni, pomagali smo številnim slepim in slabovidnim kulturnim ustvarjalcem, pomagali pri izdaji kar nekaj knjig ali pa jih celo sami izdali. Za slepe smo prilagodili tudi celotni in edini muzej igrač na naših tleh, Hermanov brlog. Letos smo za slepe obiskovalce priredili tudi na novo postavljeno razstavo z naslovom Hermanov bonton. V teh sedemnajstih letih smo naredili ogromno, kljub temu da se združenje financira izključno iz sredstev članarin ter večjih ali manjših prispevkov donator-jev ter s pomočjo razpisov, ki jih organizira Mestna občina Celje, ki nam edina stoji ob strani, kljub temu da dejavnosti izvajamo na območju celotne Slovenije. DD ZvezaPrijateljev MladineSlovenije sencu Omogočimo počitnice vsem otrokom! Pošljite SMS s ključno besedo POMEZIK5 na 1919 in prispevali boste 5 €. Sredstva lahko nakažete tudi na: TRR: SI56 0400 1004 9903 191, NKBM d.d. Koda namena: CHAR Sklic SI00-12-245012 Namen: humanitarni prispevek - Pomežik soncu Atelje o Savinji www.zpms.si, info@zpms.si 29. maja je Likovno društvo Laško štva je slikalo na prostem v Zdraviliškem godka so na FB-strani društva. Vabljeni pripravilo dogodek z naslovom Atelje parku. Slikali smo na temo Laško. Dela k ogledu. ob Savinji. Trinajst članov in članic dru- smo razstavili v parku. Fotografije do- MILENA ŽOHAR, Likovno društvo Laško BRALCI POROCEVALCI 45 Prihajamo iz vrtca v šolo Vrtec Polzela in Osnovna šola Polzela že vrsto let ohranjata odlično povezavo ob prehodu predšolskih otrok v prvi razred. V okviru projekta Iz vrtca v šolo, v katerem sodelujejo vzgojiteljice predšolskih skupin, razredničarke 1. razreda in dru- ge strokovne delavke, organiziramo skupne trenutke, ki povezujejo in navdušujejo pričakovanja ob vstopu v prvi razred, obenem prvo-šolci začutijo nostalgijo, ki pretehta, saj je biti prvošo-lec nekaj pomembnega. Ob vseh priporočilih in ukrepih smo 9. junija organizirali srečanje vrtičkarjev in prvo-šolcev na daljavo. Uporabili smo sončkovo sporočilo: »V šoli je lepo.« Naše srečanje se je začelo na videopovezavi Microsoft Teams. Otroci iz vrtca so imeli nekaj kratkih vprašanj, zanimalo jih je, kaj učenci delajo v šoli. In kakšen je bil odgovor? V šoli se učimo črke, pišemo besede, povedi, zgodbice in beremo. Učimo se računati, tako da seštevamo in odštevamo, rešujemo uganke, likovno ustvarjamo na več načinov, telovadimo in seveda se tudi še igramo. Otroci so prisluhnili slovenski ljudski pravljici Pet bratov in poustvarjali - otroci iz vrtca so risali književne junake, učenci prvošolci so svoje poustvarjanje zapisali v obliki povedi. Na varni razdalji smo se srečali pod brezami za šolo v obliki manjšega in večjega kroga in svoja poustvarjanja povezali tako, da smo ilustracijo in zapis zlepili. Vsa dela smo razstavili na vrvici pod krošnjama dveh dreves. V šolo so bodoči prvošolci vstopili skozi pravljični vhod, sedli za mize v razredu in se seznanili z vsebino šolske torbe. Pozdravila jih je tudi ravnateljica Bernardka Sop-čič. Prvošolci smo jih spremljali z očmi in dobrimi mislimi s šolskega igrišča. Podarili smo jim sončke, v katere smo zapisali: »V šoli je lepo.« Spretno povezovanje strokovnih delavk v vrtcu in šoli dokazuje, da smo šola, ki v ospredje postavlja otroka. Skupaj se trudimo, da sledimo viziji naše šole, ki pravi: »Odprto, varno in živo okolje za optimalen razvoj vsakega posameznika, moralnih vrednot in veščin vseživljenjskega učenja ... Usmerjeno k odličnosti.« Dobrodošli v naši šoli, v Osnovni šoli Polzela! DRAGICA VIDMAR Kljub težkim razmeram dosegli uspehe Zaradi letošnjih epidemioloških razmer je bilo treniranje in tekmovanje naših športnikov, dijakov Gimnazije Šolskega centra Velenje, precej omejeno, a vendar so bili zelo uspešni, letos izrecno na klubskem področju, saj šolskih športnih tekmovanj ni bilo. Tekmovali so lahko predvsem v atletiki, odbojki in rokometu v 1. državni ligi, kasneje še v plavanju in ka-rateju, odbojki, rokometu ter nogometu (v nižjih ligah). Šolsko leto 2020/21 so si športniki predstavljali popolnoma drugače. Pouk v šoli, normalni treningi in vsa tekmovanja, vendar žal ni bilo tako. Po dveh mesecih v šoli se je epidemiološka slika tako zelo poslabšala, da so morali šolanje nadaljevati od doma. Najprej jim je šolanje na daljavo ustrezalo, kasneje vedno manj. Osemurno sedenje za računalnikom je postalo utrujajoče, motivacija za učenje je padala. Tako kot šola so bili tudi treningi in tekmovanja prekinjeni za nedoločen čas. Na srečo so se kasneje nekatera področja sprostila in tekmovanja v prvi ligi so bila dovoljena. Seveda so morali na treningih upoštevati določene ukrepe, tudi testiranja. Ampak to ni bila težava, ker so bili tekme in treningi zanje sprostitev v tistih monotonih dneh. Ker se epidemiološka situacija ni umirjala, so atleti ob upoštevanju varnostnih ukrepov vadili samostojno po navodilih trenerja, trud in samodisciplina pa sta se obrestovala. Kljub izrednim razmeram in napornemu šolskemu delu lahko izpostavimo uspešne športnike in športnice, ki so dosegli izjemne rezultate na klubski ravni. Atleti iz Atletskega kluba Velenje: Filip Dominković, Tomaž Turinek, Sebastjan Turinek, Alja Trupej, Bruno Šonc, Naida Nišić, Tjaša Prostor, Gal Golob, Hana Marovt, Tia Sulejmanović, Tinkara Mi-klavžin, Sandra Šmerc, Gašer Juhart, Lan Jenšterle, Manca Cesar, Ema Hojan, odbojkarica Maja Marolt iz Odbojkarskega kluba Braslovče, karateistka Kaja Česko iz Karate kluba Velenje, smučarka Johana Lesjak iz Smučarskega kluba Celje, plavalka Sara Navodnik iz Plavalnega kluba Velenje in rokometaš Matic Ravnikar iz Rokometnega kluba Gorenje Velenje. Čestitke vsem dijakom in dijakinjam ter njihovim trenerjem! MORENA PERGOVNIK v nedeljo, 20. junij, ob 10. uri Tekli bomo na 800 in na 3.500 metrov. Več na spletni strani www.drustvo-veselenogice.si in na telefonskih številkah 041/610-284 ali 070/342-112. Prijave na spletni strani ali na dan dogodka med 10.00 in 11.00 uro. Dekleta navdušila v Hong Kongu Po majski prvi nagradi na mednarodnem spletnem festivalu Aegis Carminis je Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center pod vodstvom Davida Preložnika osvojil tudi zlato priznanje na mednarodnem zborovskem festivalu World Choir Festival 2021, ki na spletu potekal v Hong Kongu. Ob zlati plaketi je žirija s mnega mentorja nagradila tudi posebnim priznanjem za izje- dirigenta Davida Preložnika. Na tem festivalu je sodelovalo več kot 200 otroških, mladinskih in odraslih zborov iz celega sveta, dekleta s centra pa so na njem predstavila posnetek novitete, priredbe skladbe Jureta Torija Potujem sam, ki jo je napisal celjski skladatelj Leon Firšt. Spletna izvedba in snemanja pevskih glasov na daljavo so bili svojevrsten izziv. Končni posnetek je namreč nastal v povsem virtualnem svetu, brez ene skupne vaje, obogatili pa so ga tudi s plesnim gibom četrtošolke Naje Podbrežnik. GD [nirate nam lahko tudi s poslanim sms sporočilom NOGICE ali NOGICE5 na številko 1919. сш@[ЈД1 bass OH , Pogc ШрјЈ!sodelovanja so objavljeni na spletni strani društva. 46 RAZVEDRILO Stopnjevanje V razredu učiteljica zastavi vprašanje: »No, učenci, kdo zna stopnjevati besedo slab?« Oglasi se Nika: »Slab, slabši, najslabši.« »Bravo, Nika, odlično.« Kar naenkrat v ozadju Janezek dvigne roko. Učiteljica: »Povej, Janezek, kaj bi rad.« Janezek odgovori: »Nika ni pravilno stopnjevala besedo slab.« Učiteljica začudeno pogleda in vpraša: »Kako to misliš? Saj tako piše tudi v učbenikih.« Janezek pa ji odgovori: »Ne, učiteljica, moja soseda dela na ministrstvu za šolstvo Kupil sem steklenico žganja. Na njej piše, da ima neomejen rok trajanja. Pa kaj še! Prevara! Samo dva dni sem jo imel. Stara modrost pravi, da smeh, seks in denar podaljšujejo življenje. Pomagajte mi torej po svojih močeh. Propad naše družbe se je začel, ko smo besedi »kradel je« zamenjali z »znašel se je«. Po 68. klicu v ambulanto, kjer se nihče ne oglaša, sem se odločil, da jih prijavim na policijo kot pogrešane osebe. Včeraj smo imeli 20. obletnico valete. Od celega razreda ima samo razredničarka redno službo. Aja, pa »diler« Pero ... Oven Tehtni ca Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. - Jooooj, fanta kako vaju je mama lepo oblekla, kaj sta dvojčka? -Gospod, prometno in vozniško prosim...^ in vedno, kadar se pogovarja z možem o meni, reče: >Veš, dragi mož, sosedov sin dokazuje, da bi morali stopnjevanje besede slab malenkost popraviti.<« Učiteljica že vsa nervozna: »Potem pa nas razsvetli, kaj pravi ta tvoja soseda.« In Janez z nasmeškom pove: »Slab, slabši, tak kot fotr!« V trgovini »Potrebujem preprogo, na kateri se ne bo videlo, ko bo umazana. Za otroško sobo bi jo imel.« »Koliko otrok pa imate?« »Štiri.« »Potem pa kar asfalt položite.« SLOVENSKI SAH STAJERSKAvs DOLENJSKA Ves čas se že sprašujem, od česa sem tako težka, če pa pijem samo vodo. In sem se spomnila: gotovo je to od vodnega kamna! Planeti v vas prebujajo energijo, ki jo lahko uspešno uporabite na vseh področjih. Najpomembneje je, da zaupate vase in si dovolite, da nekatere spremembe vstopijo v vaše življenje. Vaš naravni vladar biva v znamenju leva, kar je dober položaj za ustvarjalno delovanje in tudi za ljubezen ter vsa povezovanja, ki izhajajo s čustvenega področja. 3\k lev Izredno boste čustveni, bodite tudi taktni, kajti ljudje v vaši okolici bodo nekoliko občutljivejši kot sicer. Povečala se bo želja po harmoniji in ljubezni, zato lahko naredite korakproti svoji sreči. Venera, vaša vladarica, se nahaja v znamenju raka, taktni, čutni in razumevajoči boste. Kljub strahu pred neuspehom boste na koncu srečni in zadovoljni. škorpijon Bivanje Venere v vodnem znamenju vas bo naredilo očarljive in obdane s pozitivno energijo. Venera vam predvsem prinaša dobre okoliščine v ljubezni, pa tudi pri financah ne bo slabo. Sicer nekoliko naporno življenje se bo odvijalo s presenetljivo naglico, prepustite se. Vpliv Marsa v ognjenem levu bo povzročil, da se boste prav po levje borili za vse spremembe. Pritiski se bodo stopnjevali do takrat, ko boste ugotovili, da ste za mnoge zaplete odgovorni sami. Korenite spremembe, ki jih boste vnašali v svoje življenje, se bodo dotikale tudi ranljivih točk. Ne izgubite glave, ko se bodo pojavile kakšne težave. Nastajale bodo zato, da popravite določene stvari, ki ne sodijo v vaše življenje. Pred vami je pot, ki vam bo prinesla nove poglede in zamisli. Dvojčka Vpliv planetov vas po eni strani dela nedejavne, po drugi strani pa energija kar prekipeva. Včasih se je treba malo bolj potruditi za uspeh. Mars biva v ognjenem ovnu, zato boste dobili nekaj zares originalnih zamisli, kako izboljšati obstoječe stanje. Vpliv retrogradnega Merkurja je še vedno dejaven, zato dobro premislite, katere zadeve morate spreminjati. Rak Strel ec Vaša potreba po dinamiki bo tudi v tem obdobju izredno velika, zato se lahko nadejate spremembe načina delovanja. Dobili boste ponudbo, ki vam lahko, v kolikor boste dovolj spretni, kroji vaše življenje. Bivanje Venere v znamenju raka vas opozarja, da si vzemite več časa za čustva in ljubezen. Včasih tako hitro drvite skozi življenje, da še sami sebe ne dohajate. Kozorog Pred vami je ciklus, v katerem morate aktivirati nove podvige. Preteklost je tista, ki vam povzroča ranljivost in vas v mislih opominja na blokade. Vpliv Marsa vam bo tokrat pomagal, da boste presegli sami sebe. Mars v levu vam bo dajal obilo energije, da boste imeli moč preseči določene blokade. Na prvi pogled boste ranljivi, vendar odločni, kar bo vaš partner kmalu ugotovil. Venera biva v raku, zato lahko s kakšno konkretno akcijo osrečite predvsem sebe. Izkoristite energijo planetov tudi za romantiko in ljubezenska razkošja. Plavali boste v spominih na preteklost in jih oživljali. Želeli boste narediti nekaj izjemno drznega, vendar se vam slednje v tem obdobju odsvetuje. Poglobiti se morate vase, se držati svojih pravil in počasi napredovati. Vodnar Mars v vašem znamenju vam bo poudaril prodornost, vendar boste pri zadevah, ki se dotikajo financ, tudi izredno praktični, zato imate veliko možnosti, da dosežete uspeh. Želeli boste doseči spremembe, vendar za nekatere od njih še ni pravi čas. Zaradi vpliva retrogradnega Merkurja je treba neko zadevo iz preteklosti spremeniti. Ozrite se okoli sebe in bodite bolj družabni. Zadeve se počasi umirjajo, vi pa občutite neverjetno energijo, ki vas obdaja. Čas je konkreten za kakšne večje podvige, predvsem v finančnem in poslovnem smislu. Merkur je še sicer retrograden, zato boste uskladili in umirili nemir, ki se pojavlja v zadnjem obdobju. Kljub oviram na poti boste uspešni in prodorni. V ljubezni se vam nasmiha prijetna sprememba. Devica Energija bo prekipevajoča, zato boste v tem tednu naredili veliko. Nikakor pa se ne boste znali vživeti v vlogo nekoga v vaši okolici. Diplomacija bo izredno pomembna v medsebojnih odnosih. Vaš vladar se nahaja v retrogradnem gibanju, zato bo še nekaj zapletov. Iz vsega skupaj pa lahko potegnete tudi tisto dobro plat. Življenje vas bo nagradilo, zato boste srečni. Ribi Retrogradno gibanje kar treh planetov vas navdaja z optimizmom in novo dinamiko. Z veseljem boste ugotavljali, da imajo vaši načrti realno osnovo. Partner vas bo razočaral, saj bo pokazal drugačno stran svoje narave. Držati se morate pravil, ki ste si jih zadali. Vaš vladar kmalu preide v retrogradno gibanje in vam bo pokazal, kaj je v vašem življenju resnica, kaj pa samo iluzija. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi na 041 519 265, 090 64 30 in na strani Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka NEKDANJI KDOR DELA BRAZILSKI NAČRTNO DIRKAČ FITTIPALDI RAZSTAVNI PREDMET ENA OD LASTNIC POTEPUH, BREZDOMEC GOSPA (ANG.) LADJA ZA LOV NA KITE USLUŽBENEC, KI SKRBI ZA NABAVO MNOŽIČNA ZBOROVANJA NA PROSTEM Povsod z vami FR. PISATELJ (MARCEL) NAČRTOVAN RDEČ KOT KUHAN ... DROG,NA KATEREM JE KOLO KAR JE PO VREDNOSTI ENAKO DRUGEMU ZVOČNE NAPRAVE VERA V BOGA FILMSKI ŠKOTSKI OVČAR SVETA GORA V GRČIJI BANKOVEC ZA 100 EUR HRVAŠKO OTOČJE ČEHOV: ... SESTRE TURČIJI BLEVEČ. PALADIJ OSEBA IZ VPLIVNA BIBLIJE SKUPINA (PUBL.) FRANC JAKOPIN SOD ... DNA NEKDANJI SMUČAR __MLEKUŽ 10 SLUŽBA DRŽ. VARNOSTI 14 SUROVINA ZA PLATNO RAČUN V KNJIGOVODSTVU MORALA, ETIKA PRISTAŠ NEONACIZMA NAJENO -STAVNEJŠI JE METAN MESTO V FRANCIJI SREDIŠČE PRLEKIJE MOŠKI Z MODNIH BRVI MESTO V DALMACIJI 13 ŽENSKA OB POROKI NAPAD, NASKOK KDOR SE 12 RAD JOKA (SLABŠ.) IGRALKA VALIČ KDOR JEDKA NASPROTJE MAZOHISTA NEKDANJA SLOVENSKA SMUČARKA ZAVADLAV VOJAŠKA AKCIJA PROTI PARTIZANOM VELIKA MORSKA RIBA 18 POKRAJINA V VIETNAMU KDOR ŽIVI V SAMOTNEM, ODMAKNJENEM KRAJU (EKSPR.) IVERNA PLOŠČA (POG.) VSE V REDU (ANG.) 15 KUHARSKA MOJSTRICA ROŠ ZVIŠANI TON D MESTNA ČETRT NAROČILO ZA DELO VEDA O ŽIVAL. BOLEZNIH 17 LIJAK NIKOLA (KNJIŽ.) TESLA OTO (LJUBK.) RADOVEDEN KOVINSKI SPOJ SANITETNI MATERIAL LAHEK, MEHEK MAKAROVIČ: SOVICA ... MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA STANDARDE ČUVAN, ŠČITEN KDOR GOVORI EKAVŠČINO 19 AMERIŠKA IGRALKA FARROW TEHNIČNA IZBOLJŠAVA 16 ZDRAVILNA RASTLINA TINA TRSTENJAK REKREACIJSKA TELESNA DEJAVNOST ZMANJ-ŠANOST OBSEGA AVTO Z NAJETIM VOZNIKOM 9 JAPONSKI REŽISER KUROSAWA PRIPADNIK MONGOLSKEGA LJUDSTVA NAJMANJŠA INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA SUDOKU 470 8 5 3 6 8 9 2 6 4 3 2 4 8 9 7 4 5 5 7 3 1 8 1 4 6 8 2 SUDOKU 161 4 1 8 7 6 2 5 3 1 9 2 3 6 4 3 8 2 4 1 3 4 9 8 6 6 REŠITEV SUDOKU 469 REŠITEV SUDOKU 160 5 3 7 1 8 2 9 4 6 1 6 9 5 3 4 7 8 2 4 2 8 9 7 6 3 5 1 7 4 1 3 6 8 2 9 5 8 5 3 4 2 9 1 6 7 2 9 6 7 5 1 8 3 4 3 7 4 8 1 5 6 2 9 6 1 5 2 9 3 4 7 8 9 8 2 6 4 7 5 1 3 9 4 7 1 5 8 6 2 3 5 3 2 6 7 9 1 8 4 6 8 1 2 4 3 9 5 7 7 1 5 3 9 6 2 4 8 8 6 3 5 2 4 7 1 9 4 2 9 7 8 1 5 3 6 2 5 4 9 3 7 8 6 1 3 9 6 8 1 5 4 7 2 1 7 8 4 6 2 3 9 5 5 8 ČA-ČA- IDRIS ELBA 2 6 3 11 4 7 novi tednik vMny> г i/wmyj/ Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 22. junija. Geslo iz številke 21: Proslavili smo rojstni dan. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Cvetka Gor-janc iz Dramelj, Jože Vitasovic iz Radeč in Ema Prosenik iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 TA PISANI SVET Na »laškem ovinku« nazdravili Pogiju Najzvestejši in najaktivnejši člani Kolesarskega kluba Laško so tudi na letošnji dirki Po Sloveniji ostali zvesti tradiciji in karavano pričakali na svojem ovinku na Svetini, kjer so si s pomočjo mini traktorja Toneta Zorka, nepogrešljivega člana ekipe, pripravili pravi navijaški tabor. V novih dresih za letošnjo sezono so poskrbeli tudi za jedačo in pijačo in kajpak s pivom svojega glavnega pokrovitelja nazdravili zgodovinskemu dogodku: ogledu v živo zmagovalca Dirke po Franciji in zmagi, ki jo dosegel na etapi s ciljem na Starem gradu. RG, foto: FB Kolesarski klub Laško Izjemno uspešne so bile prostovoljke OŠ Lava, saj so se zelo potrudile ter vse dopoldne aktivno vabile na stojnico in zbrale najvišji znesek. Skupna akcija za pomoč mamam in otrokom V soboto je bila v Celju že osma združena dobrodelna tržnica humanitarnih klubov. Z izkupičkom so člani klubov zadovoljni, saj so s prodajo domačih izdelkov na stojnicah zbrali kar 1.850 evrov. Namenili so jih Varni hiši Celje in s tem zastavili večjo akcijo, s katero želijo izboljšati pogoje za bivanje mamic in otrok, ki so prisiljeni zapustiti lastni dom. Na tržnici so sodelovali rotary klubi Celje, Barbara Celjska in Žalec, Rotaract klub Celje, Lionsa kluba Celje in Mozaik Celje ter Leo kluba Mavrica Celje in Celjski vitezi. Sodelovalo je tudi društvo Enostavno pomagam. Med letom se vsak od klubov na svoj način trudi zbirati donacijska sredstva ter izpeljati različne akcije, da bi lahko na osnovi teh pomagali ranljivim skupinam. Skupna dobrodelna tržnica se je v teh letih izkazala za odlično potezo, saj lahko združeni še uspešneje pomagajo. Akcijo vsako leto podpreta tudi ZŠAM ter Viki Ašič, ki za dogodek uredi ozvočenje. Foto: arhiv organizatorjev V družbi svetovnega zvezdnika Miran Gaberšek, prvi prometnik in operativec kolesarske in nasploh trajnostne mobilnosti v Mestni občini Celje ter pomemben člen celjske organizacije etape slovenske pentlje, se je v VIP-prostoru na Starem gradu, kjer je bil cilj druge etape dirke Po Sloveniji, znašel v imenitni športni družbi. Kot gost si je namreč zaključno dejanje etape ogledal tudi naš vrhunski biatlonec Jakov Fak, svetovni prvak, zmagovalec svetovnega pokala in dobitnik olimpijske medalje. Zagotovo sta kakšno rekla tudi o teku na smučeh, saj je Miran ob kolesarstvu tudi navdušen in odličen tekač na smučeh. Fotografijo z zvezdnikom Jakovom je na Miranovi FB-strani pospremil tudi zanimiv komentar, »češ da ga ta go-spodič nese na smučkah«. Ampak vselej vedremu športniku od glave do pet to ne bo vzelo poguma, da pozimi ne bi še naprej tekel na smučeh na Pokljuki, Rogli, v Planici in drugih središčih te priljubljene nordijske discipline. RG Lionsov podmladek, Leo klub Celjski vitezi Sodeloval je tudi Rotary klub Žalec. Svetina le postala Svetina Miran Jurkošek, župan Občine Štore, je na celjskem Starem gradu na skupni novinarski konferenci županov občin Savinjske regije, ki so bile v vključene v drugo etapo kolesarke dirke Po Sloveniji, potarnal, da večina novinarjev in komentatorjev elektronskih medijev nepravilno izgovarjajo besedo Svetina, namreč z naglasom na i. Kot je povedal, ga to zelo moti in izrazil je upanje, da se bodo na letošnji dirki vsi naučili pravilno izgovarjat ime najmogočnejšega hriba v občini Štore. Župan ima po koncu dirke res dovolj razlogov za veselje: pobeg Tadeja Pogačarja pri vzponu na Svetino je odločil letošnjo dirko Po Sloveniji, zato je sloves hriba obšel milijone kolesarskih navdušencev, ki so si prenos ogledali na Eurosportu. Tisti, ki so prenos gledali na TV Slovenija in spremljali novice o dirki na drugih slovenskih televizijskih in radijskih postajah, pa so lahko opazili, da so novinarji in reporterji končno začeli pravilno izgovarjati besedo Svetina. Štorski župan je sicer tudi sam navdušen kolesar, na tej fotografiji smo ga ujel ob odprtju odseka Tremarje-Rifengozd kot dela kolesarske povezave Celje-Laško. RG, foto: Andraž Purg - GrupA