231. številka. Ljubljana, sredo 8. oktobra. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p« posti prejeman, za avairo-ogerake dežele za celo leto 16 golu., za pol leta 8 gon , za eetrl leta 4 gold. — Za Ljubljano hrnz pošiljanja na dem sa celo !eto 13 gold., za četrt 'ata 3 golri. 30 kr., za en mesec I gola. 10 kr. Ža pošiljanje ia dom ae računa 10 kraje, za meaeo, 30 kr. za četrt leta. — Za toje dežele za celo loto 20 guid., za pol lota 10 gold. — Za gonpode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti projomau za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plaČujo od četiri-»topne petit-vrete 6 kr. če se oznanilo enkrat tiaka, 5 kr. i-- •>» rfvakrat U 4 W. če s* tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat se plača štompelj za 30 kr. Dopisi uaj se izvole frankirati. — Rokopisi »e ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški ceBti v Tavčarjevi hiši „Hotol Evropa4. OpravniŠtvo, na katero naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiakarni" v Tavčarjevi hiši Dr. Costa in njegove zasluge za slovenski narod. Vojaki v bojih le takrat zmagujejo, kadar imajo dobre in poštene poveljnike. Isto tako je treba vsakemu narodn v sedanjih polit i <"n ili borbah razumnih in poštenih mož, kateri imajo glavo in srce za svoj narod, da ga pripeljejo do duševnega razvitka in do užitka njegovih pravic. — Žalibože! da slovenski narod do zdaj nij imel pravega voditelja! Prvi voditelj, dr. Hleivvcis, jc zmiraj hodil v copatah, okolo sebe so oziraje, da se ne bi komu zameril. Nekaj živahnejo potem je stopal njegov adjutant, dr. To man, kateri nas je vendar tako daleč spravil, da so drugi narodje vsaj izvedeli, da smo Slovenci na zemlji, katero so Nemci po njem Šaljivo imenovali: „Tomanicn!" Malo smo takrat napredovali — a nekov napredek je bil. Odkar je pa ta dr. Costa stopil na politični oder, odsehmal seje vstavilo naše napredovanje — šli smo rakov pot. Čas je tedaj , da si natančneje ogledamo tega moža in njegovo delovaujo. Komaj je bil dr. Costa zadosti Btar, že ga jc povzdignil slovenski narod na najvišja častna mesta, katera so mu zraven tudi dober krajcar nesla. Zupan glavnega mesta, deželni poslanec in odbornik je bil skoro vse kmalu. Ko je prvič stopil v deželni zbor, takoj se je začutilo, da ga Tomanova zvezda hudo v srce peče; kajti prvo njegovo delo je bilo tja obrneno, da bi otemnelo častno ime Tomanovo. Jcl jo vse njegove predloge, če so bili še tako dobri, zistematično podirati. V vseh sejah deželnega zbora, odbora in pri vseh naroduili društvih nij bilo takrat, druzega čuti, nego polemike Costovo proti T omami, ki so trajale, dokler je Toman živci, tako da se je Toman še na smrtni postelji, previdevši OostOVO intrigiranje, britko pritožil. Po tem potu jo Tomana kmalu izpodrinil i u postal dr. Blei\veisov „gencralstabs-chci'.*' A to mu še uij bilo zadosti ; priti je hotel na prvo mesto in prodno je Hlcivvcis zapazil i mu je diktaturo iz rok i z vil. Vsegamogočno je zdaj vse tako delal in sukal, daje le njemu služilo; nihče drugi nij smel zasluge imeti, podiral je vse dobre ideje družili, da bi bili ljudje mislili: Vse, kar imamo, jc storil edini dr. Costa. Ko se je dr. Razlag imenoval deželni glavar, je po njem mahal in proti ujm.u roval, da je bila groza, — a njegovim nemškim naslednikom se pa uklanja, da je veselje! — Postavljal je on vse kandidate , a zbiral si je tako gardo , katera jc, brcztalcntna, ma-mcluško molče in niižć prikimavala le njemu. Če je bilo treba, si jih je prikupil ali z mastno službo , ali sinekuro. Na primer jc edini on zahteval (menda je že vedel zakaj) dr. K luna za poslanca. Nikomur nij bil všeč, a vse je — molčalo in izvoljen je bil! V resnici je dr. Costa na Kranjskem edini prvak, drugi, katere tako imenujejo, so samo njegova svita. Pogledimo zdaj, kakovšne zasluge za Slovence si jc dr. Costa pridobil kot slov. župan ljubljanskega mesta? — Takrat je pokazal tako natanko svoj značaj, da ga je lebko zapazil vsak slepec. Prva zasluga njegova je ta , da je pri magisti atnih naznanilih in povabilih slovenski jezik postavil na desni kraj, nemškega pa na levo stran, kar je bilo prej samo narobe. To zaslugo tudi Descbmann še zdaj respektira, ker pusti slovenski jezik na desnej. Druga zasluga je ta, da jo dal tiskati zapisnik ljubljanskih volilcev v III. razredu (kjer so borni ljudje), v slovenskem, v I. in 11. razredu pa v nemškem jeziku, držeč se tistega gesla, katerega nam tolikokrat pripovedujejo njegovi bratje Nemci in popolubratjo nemškutarji : da je naš jezik kmetski, za inteligencijo in za kapital pa mora biti nemški jezik! — Te zasluge pa Descbmann nij hotel respektirati ; se mu jc preneumno zdelo, da bi bil zapisnik pol tiča, pol miša. Če kdo ve za druge zasluge, naj jih pove ! Vredno jo še morda opomniti to, da se omeni, kako dobro srce je dokazoval, ka dar so bile ustanove podeliti. Obdaroval jo ž njimi svoje prijatelje. To se je videlo pri oddaji 4 Zalokarjcvih dijaških ustanov. Prvo je dal bratu premožnega duhovnika, drugo in tretjo sinovoma nemškutarskih bogatinov in ko ga obišče neka prijateljica, katera je iz graščine doma, jej reče: „Kavno na Vas sem čakal z zadnjo Z. ustanovo, prosim, pošljite mi .prošujo za svojega sinčka". Mnogo pridnih siromaških slovenskih dijakov je pa odposlal s praznimi rokami. Ta zasluga pa se vendarle ne smo za-niolčati, da je bil šel dr. Costa s svojo suito k svečanosti petstoletnice Zrinjskega v Zagreb in tam s Hrvati zvezo sklenil za politično sodelovanje. Nadepolno jc bilo to razveselilo vse Slovence, ker je bil tudi naše brate Hrvate v Ljubljano povabil rekoč: „Jaz Vas hočem v Ljubljani sprejeti na magistratu!" — Nekaj mesecev pozneje gre dr. Costa „posne uro žeu iz gostiluice črez veliki trg domov ter naleti pred neko hišo „turnerja" in „sokolca" v pretepu. Pomakneta se v vežo, iz vežo v hlev in koujski hlapec priskoči z gnojnimi vilami na pomoč. Dr. Costa plane za njima, izdere hlapcu gnojne vile iz rok in teče ž njimi ven — a namestu do komaj 50 korakov oddaljene mestne sira že, da bi bila zločinca polovila — v nasprotno kavarno, kjer so bili „sokolci" po nekej slovesnosti mirno zbrani in jih pokliče nna pomoč". Sokolci skočijo na bojišče in to je bil uzrok tiste znano „sokolske pravde", zarad katero je bilo društvo „Južnega sokola" razpuščeno, in so vsi Slovenci po nemških časnikih tako grdeni bili. Zavoljo te b r oz tak t n o s t i, katero je zakrivil dr. Costa kot mestni policijski „chef", se je bal, da ne bi izgubil županstva, ter romal je na Dunaj do ministra dr. G iskre. Zdaj mu pa žuga še druga nesreča! — Kavno takrat se je bližal ča^, da so imeli v Ljubljano priti povabljeni Hrvatje. Mislil si je: Ce zdaj še Hrvate sprejmem, gre gotovo moje županstvo po vodi. Naprosi tedaj od nekdaj strahopetnega dr. Bleivvcisa, da piše v Zagreb znanemu profesorju, po rodu Slovencu, kateri jc imel velik vpljiv pri Mra-zoviču, ter ga za božjo voljo prosi, da naj pregovori Hrvate, da ne bi prišli v Ljubljano, rekoč: „Zdaj so za nas hudi časi." Kes su bili hudi časi, a za dr. Costo menda najhujši! Profesor se je trudil pri Mrazoviču kar je le mogel, a Mrazovič mu odgovori, da je ta stvar že predaleč angažirana in se ne da prenarediti. Kaj stori zdaj dr. Costa V — Menda sprejme Hrvate vsled svoje obljube na magistrata, kali? — Ko so se Hrvatje na pot podali, — zbeži dr. Costa pred njimi v Egipt! — Kajti odpelje se zjutraj ob polusedmih v Kamnik. — Gospodin Costa, bolje skoro ne bi bili mogli odkriti svojega značaja! Hrvatski prvaki rnedpo-toma to izvedo, si dokupijo železniških kart in se peljejo skozi Ljubljano — v Postojno in Trst. Drugi Hrvatje so pa res bili prišli v Ljubljano. Tako je bila Costova samopriduost takrat raztrgala komaj pričeto hrvatsko zvezo. Kako jc pa Costa pozneje uničil ves vspeh ljubljanskega shoda Jugoslovanov, pripoveduje Miškatovič v „Obzoru" dosti jasno in še dan deucs o Costi na Hrvatskem čuješ: „politički komedijaš!" Pa vse to dr. Costi nij nič pomagalo, vlada ga je bila suspendirala od županstva. Zdaj si misli Gosta: „Aut ego, aut ni-hil! Pri svojem padcu hočem imeti bengalično osvečavo! Vos slovenski mestni odbor mora pasti, če padem jaz!" — Izda tedaj parolo: Slovenci ne volijo v mestni odbor! Vse je za njim kričalo: Mi ne volimo. Dobro je vedel Costa, da ga vlada ne bi več za župana potrdila, če bi bil ravno zopet izvoljen; torej bi prišel drug Slovenec na njegovo mesto, tega mu pa uij pripustila njegova častilakomnost. Tako je dr. Costa popolnem pre-pastil Ljubljano nadim nasprotnikom, da so se prav dobro že ugnezdili, Ljubljančane je pa pokopal v pregrešno politično letargijo, iz katere jih bode zdaj čedalje, tem težje iz d ram it i; kajti njemu na čast so pred nasprotniki infamno kapitulirali, ker so orožje proč vrgli in se n ijso že toliko let ž njimi v b o j podali! Ravno tako, kakor na političnem polji, je tudi drugod Costa za v iral napredovanje. Vladi je zmirom očital, zakaj da ne vpelje slovcn8kegc jezika v uradnije, a on sam je pa sedel v deželnem odboru, pa ga nij hotel vpeljati v deželne uradnije; dokler nij bil prišel v deželni zbor dr. Zamik, kateri je na svojo roko predlog postavil, da se je vendar sprejel. A Costa Še dan denes v deželnem odboru in drugod nemškuti. Pogledite dalje dela „slovenske matice" ! Koliko je med njimi izvirnih? — Odbac-nil je od nje vHe talentirane, učene in izvedene može, kateri bi bili v stanu kaj stvariti. Ker je po teh dogodjajih Costova veljava jako obledela, je zopet dlako spromenil. Poiskal si je druzib pomagaČev, katere pa enako za nos vodi. Postal je iz „erzdemokrata" — ultraklcrikalcc! Nij ga bilo sram, pri shodih katoliškega društva pridigovati, papeževo nezmotnost zagovarjati in v posmeh omikane Ljubljane s kuharicami kleče plazno za procesijami hoditi! Se ve da, na oni „Hettelbriof", katerega je bil pisal cesarju Napoleonu IIL, nij reda dobil, nadeja se pa papeževega redu sv. Gregor i j a. Po trpite malo, gospodine doktor! Kmalu Vam dojde iz Rima! — SHohenvvartom bi se zato radi prav poprijaznili z mandatom, da bi, ako dobodo Ilobemvartovci zopet vlado roke, tudi Vi dobili ministorski „Portefeuil"! — Ha- ha- ha ! Zdaj še ostane ključ najti za čudno Costovo vedenje. Dr. Costa jc sin najhujšega sovražnika vseh Slovanov, kateri je od 1. 1848 do zad njega dne Slovence grdil po nemških časnikih. Odgojen nemški, je vstopil, kakor on sam pravi v rVodnik-Album-u", za dopis valnega uda v germansko muzejo Nilrnbergu. V mestu „Frankfurtu" so pa Nemci 1. 18;")9 na dan stoletnice „Schiller jevega" rojstva po šegi „frajmavrerjev" usta novili še drugo društvo za razširjavanje germanizacije pod imenom: „Freies deutsches Hochstift", katero je bilo po sklepu višjega sveta prostega mesta frank furtskega od 30. oktobra 1863. 1. potrjeno za korporacijo. Udje tega društva se raz likujejo med družabnike in mojstre. V grbu ima želod, iz katerega kali hrastič. Za geslo ima znane Schillerjeve besede: Druži v celoto so. Čo pa sam biti ne moreš celota Tudi pridruži so celoti za li 1 a p c a samo. In bcBedc Gothejcvc: „Kdo naj u u o n o c bo? Hodi vsak. Knmijshit „Sonn- und Montags-Zei-tnng" izrazuje mnenje, da prasko-nem^ka stranka v Avstriji hitro pada in da je zdaj samo še priteklina dunajskih demokratov. Res ti prusofili sprevidajo, da nemško ljudstvo v Avstriji ne mara za izdajo, ki so mu jo silili na vrat. Zato ravno tisti nemški in nemčurski ljudje, ki so prej vsa usta polna imeli o silni potrebnosti nemške hegemonije v Avstriji, zdaj pred volitvami morajo o „ravnopravnosti narodov" besediti. Celo na. Šega ljubljanskega S c h a f f e r j a pred pru-sačkim mladonemštvom, ki se je v konsti-tucijonelnem društvu in v kazini včasi šopirilo, strah postaje in se roti, da nij mlado-Nemec ter strašno psuje „Slovenski Narod", ki je tako brezobziren bil, priporočati ga c. kr. avstrijskim uradnikom kot prusoflla. Ce&ki novinar Lukeš pravi v svojem listu „Nation", da vzlic vprašanju, ali v rajhs-rat iti ali ne iti, je češki klub zaupnih mož needin in v sebi razporen; nekateri so za rajhsrat, le Clam-Martiniccv vpliv drži „status quo" po konci. — O postavljenih Čeških kandidatih pravi Lukeš, da jih bo 7 za brezpogojno, 15 za pogojno pošiljanje v državni zbor, 12 pa odločno proti vsemu udeleženju Čehov pri rajhsratu. Vse eno je plemenitaški vpliv na Čehe tolik, da je sklep, ne na Dunaj iti, najbolj verjeten. baldijevo himno. Še le po polunoČi so začele svetilnice ugašati. *»riVff rstet zavezni svet je terjal od onih 69 duhovnikov iz Jure, naj vzamejo svoj podpis iz protesta, ki se je vložil proti odstavljenju škofa Lachata, inače se obsodba nad njimi izvrši in izgube oni za zmiraj svojo službo. IV naučni minister je zapovedal, da se ima v poznanjskej provinciji cerkvena knjiga in cerkveni pečat konfiscirati in vladi izročiti, povsod, kjer so se duhovniki proti cerkvenim postavam namestili. Vlada bo potlej sama dajala interesentom spričala iz cerkvene knjige. Dopisi. Ik Kostanjevice 4. okt. [Izvir, dop.] Pri nas so se pri volitvi za kmetske občine volilni možje volili 30. sept. in so taki voljeni, katerim je rca blagor ljudstva in soseščanov pri srci in katerih geslo je: vse za narod, omiko in svobodo, in ki se ne dajo več od mračnjakov za nos voditi, in pa tudi sprevidijo, da vera nij v nikakoršni nevarnosti akoravno fanatična duhovščina zmirom kriči. Pri naa je gotovo, da mali Ir-kič ne bo glasu dobil, akoravno so se prav-ničarski kaplanje veliko prizadevali in trudili da bi mn kam prilesti pomagali. Volilni možje naši bodo volili g. Pfeiferja. Naj mi bo še tu kaj dovoljeno nekoliko odgovoriti na dopis iz Kostanjevice v nezmotljivih „Novicah" od 24. sept. v katerim me nekateri podpisani (?) furmani kostanjevške fare terjajo, da naj jim povem, kje je tista večina, ki me jc pooblastila tako „obrekovanje" čez kostanjeviško duhovščino zlasti o „gospodu" kaplanu po svetu trositi. Prav smešen se je nam vsem izobraženim ta dopis zdel, in mislil sem, da pač nij vredno takim kaplanovim nosačem in klečeplazom odgovarjati, a da bo vendar svet zvedel, kje je pravo, sem si namenil nekoliko površno odgovoriti. Prvič se moram čuditi, kako da so predrzne kaplan narekovati „mi podpisani" ker večji del onih pisati ne zna. On bi bil moral diktirati: mi od kaplana prisiljeni in podkrižani. V drugič je tudi čudno to, da jih je ravno enajst podkrižanih dobil. Ali bi ne bilo kaplančck dobro, ali more biti še boljše, ko bi bili še dobro znano Rarbko poklicali, jo za roko prijeli in jo podkrižali, da bi potem vsaj dvanajst jogrov podkrižanih imeli; to bi bil vsaj en ducent. — Iz ziljNK« ilolilU* na Koroškem 8. okt. [Izv. dop.J Volitveno življenje se je pri nas pričelo in upati je, da bode naše ljudstvo povsod pravo korist dobrega, izvedenega in za narod v resnici vnetega poslanca spoznalo ter z vso silo delalo, da spravimo našega vrlega sodomačina in krepkega narodnjaka Viff«*lc»- i a v državni zbor, kjer bode gotovo, kakor nam je vsestransko obljubil, težave in nadloge naše razkril in se potezal za nam od boga, narave in narodnostnega stališča pripadajoče pravice. Slovencem protivni beljaški Nemci v zvezi s celovškimi so za našo skupino že razne kandidate stavili, tako protestantovskega pastorja AVinklcrja, znanega kričača in nasprotnika slovanstva dr. Doma, ali vsi so se morali umakniti ter prostor pustiti nem-čurju Petritschu. Da zadnje imenovani možak vse svoje sile napenja, da bi prodrl proti narodnemu kandidatu, to je razumno ; neza-popadljivo pa je, kake klasične slovenščine v ti it »ni;* d.r Sšhsko „ Jedinstvo " poroča, da se je god avstrijskega cesarja v Belgradu slovesno praznoval, in ministri so izrekli svoje gratu-lacije generalnemu konzulu. #'•■/#*/rr'.»■/.•# bivši predsednik Thiers piše županu v Nancv, zakaj ne pride tja, zato namreč, ker so ga zaradi slovesnega prejema v lielfortu imenovali političnega agitatorja. Sicer pa, meni Thiers, bi bila agitacija prav na svojem mestu v času , ko se, ne da bi so Francoska vprašala, določuje o njenej osodi. Potem pravi, da se dandenes obravnava brez mandata, brez oblasti, v ne-navzočnosti narodne skupščine o bodočnosti Francoske, o bodočnosti, v katerej bi sam narod moral določevati. Dalje pravi Thiers, da bode on z vsemi svojimi pripadniki bra nil republiko in vse pravice, katere začenjajo z letom 1789. B tu! t/ttn* h i listi veliko pišejo o svečanosti, ki je bila v Rimu v spomin rimskega ljudskega glasovanja. V vatikanu bo bile Btraš ue demonstracije; kardinal Uonneehose je pri peljal 300 mladenčev pred papeža. — P0 ujj_ cah pa jc bilo vse svetlo, in godba je gvi rala avstrijsko, prusko, italijansko in Gari-ao v to'svrho" v svojem oklicu na volilce po služuje. Da bodo Slovenci po drugih pokrajinah katerim nij dana prevelika čast imeti enacega veljaka in slovenskega pisatelja, spoznavati se učili, kako da se ima prav za prav pisati, podamo tu nekatere odlomke klasičnega oklica, kateremu pisava Fohlinova še senca nij. „ Volitve v rejhsrat so pred duomi in folk ima aufgob prave, prebrisane moži voliti, v katero ma zaupanje, da bojo pravice pavra varvali, nja pvačile, stojer zmenjsali in nja ston zbolsali, posebno zdej ko bo rejhsrat stojer bol glih razdelil. Prej je land-tag, u kteram je naj več bio odi in duhovščina voliv može u rejhsrat u Wien, folk pa ni smov svoje mozi naravnost v Wien posva- ti......to je samo za pametne (!?) šribano no pa za tače, hi se ves čas le sveto kažejo in svetniham noje lekajo.......kdo jo biv urzab, da smo 1. 185!) in 1806 v vojski zgubili, da so tako strašne pvačile in da jc toliko tauzent žovnirjov zmirum na nogah?.. . rcH, je da svetnikam noje ne lekarno, da celi den v cerkvah po bozjUh potah ne postajamo, pa gvisno imamo boljši vero......ne pa od druzeh veci kvaftrati.... gvižno bi potla bol z folkoin držali in regirenži ne zmirom nasproti ravnali (?)..... ako bi ne nemški bukov imeli in se ne v nemškim taktu učili... ti le za svoj tošen škrbo . ..." i. t. d. Končno še pravi znameniti oklic: »bodite pametni in bomo delali za vos"; mi pa dragi volilci prideni mo izrek: Kdor tako naš sveti materini jezik sk run i, zaničuje ob enem tudi nas in nam ne more biti zastopnik. 1 igel«* sam je naš mož in poslanec! Iz IJllW»IJt»lie 5. oktobra. (Kako so „ Novice" 15 1 azn i kova lastnina postale.) (Konec.)* V analah kmet. družbe, v katerih se nahajajo obširna poročila tajnika, g. dr. Rleivveisa ua glavne skupščine, in sicer od 8. maja 1844 str. 5—7. od 7. maja 1845 str. 12, od 15. maja 1846 str. 14, od 20. maja 1847 str.1 15 in končno od 24. maja 1849 str. 5 so prijavljeni vsi Blaznik-ovi računi, ki jih je moral vsako leto kmet. družbi o dohodkih in izdatkih „Novic" polagati, o številu naročnikov in celo o zavitkih za „Novice" (Adress-schlcifcn). V teh računih, ki se še vedno v društveni blagajnici nahajajo, stoji tole zapisano: „Novice" 1844 1., dohodki 2585 gold. izdatki 2380 gld. 45 kr.; izplačano anticipando tiskarju: 476 gold., 6. julija tiskarju : 668 gold. 20 kr. 31. oktobra tiskarju: 484 gold. 20 kr.; „Novice" 1845. leta, dohodki: 2363 gold. 45 kr., izdatki 2488 gold. 9 kr.; „Novice" 1846. L, dohodki 2579 gold. 10 [kr. Seja permanentnega odbora od 26. februarja 1846: 30. marca 1846. 1. se je dovolilo uredniku dr. J. Bleivveisu 300 gold. honorara iz dohodkov „Novic". Stroški 1846. leta: 2485 gold. 82 kr. (tiskarski stroški so so morali zmirom anticipate Blazniku plačevali); „Novice" 1847. leta: dohodki: 2818 gold. (5 kr., stroški: 3073 gold. 55 kr.; „Novice" 1848. 1., dohodki: 3152 gold. 50 kr., stroški: 3152 gold. 50 kr. ; „Novice" 1849. 1. Opazka: Ausgaben, Rubrik 9, die Zeitschrift „Novice" bat der Gcscllschaftssecretair Herr Dr. Blei-\vei8s im Laufe des heurigen Jabres in sein * V začetku toga dopisa jo včoraj v 45. vrati beseda „Tiieht" izostala. Torej so mora J. Ilradrc-kega govor glasiti : dass, soilte das Iilatt seinon Zweck nrreichon — dassolbo nicht in den llanden eines Privaten bleibon diirfto. Dopisnik. Eigenthum llbernommen. e. c. t. — Pri glavni skupščini kmet. družbe je imel vsak ud pravico o računih svoje mnenje povedati in zaradi izdavanja „Novic" brez vsega ozira na založnika Blaznika predloge stavljati. Vsako leto, ko so se enkrat Blaznikovi računi odobrili, je potegnil on za „Novice"' svojo plačo iz blagajnice kmet. družbe. Pogodba z Blaznikom o zalogi „Novic" se je še le v glavni skupščini 23. in 24. aprila 1843 odobrila (genehmiget). — Na Cehi vsakih „Novic" 1843. in 1S44. leta je tiskano, da se mora naročnina za list v pisarnici kmet. družbe odrajtovati! Nikdar nij do 49. leta nobenemu udu kmet. družbe v glavo padlo, o Blaznisovih „Novicab" govoriti, ker se nij nikdar nikomur sanjalo, da utegne katerikrat kdo tako predrzen postati, to lastnino kmet. družbe tajiti. V št. 22. „Triglava" 1868. leta se nahaja po nalogu predscduika kmet. družbe Fid. Tcrpinca tale izjava: Am 2<>. November ls49 vvurde unter dem Vorsitzo des Priisidenten, Kid. Terpinz ,von der Generalversammlung der LandvvirtHchaftsgescllschaft besehlossen, die „Novice" an Hcrrn Josef Blasnik und Ilerrn Dr. J. Blebveiss zu Uberlassen. V analah 1840 leta na 5. strani se bere, da jo tajnik dr. J. Bleivveis to - le govoril: Die Žalil der rNoviceu-Prjinumeranten mehrt sich von Jahr zu Jahr, vvoraus sich das \ve-scntlicho Bedtirfuiss dieser Zeitschrift fiir das Landvolk herausstellt. Nur die bedentende Zahi der Priinumeranten bat es der Land-n'irtschafts-Gescllschaft moglich gemacht den Abonncntcn so vverthvolle Gratiubcilagen, als cs in land\virt*chaftlicher Beziehung die Ver-tovc'schcn VVerke liber Weinbau und die land-vvirtschaftliche Cbcmie sind, in dio lltindo zu geben und dcnnoch dem gesellschaftlichen Fonde gar keino Auslagcn zu verursachen, denn die Zusammeustellung der Einmahmen u. Auslagen fiir die „Novice" vom J. 1843 bis zum Sclilusse des J. 1848 hat das Resultat gezeigt, dass die „Novice" sammt allen Bei-lagen der^Landvvirtschafta-gesellschaft keinen Kreuzer Auslagcn verursacht bat." V glavni skupščini 20. novembra 1849, kateri je novo izvoljeni predsednik g. F. Tcr-pinc predsedoval, se nijso „Novice" prodale, temuč Blazniku in dr. Bleivveisu darovale, ker nijsta ne solda za nje dala. V tiskanem in razposlanem programu za tisto skupščino se no nahaja nobene črke o točki, da bo darovanje „Novic" tudi pri obravnavah na vrsto prišlo, torej je bila ta točka protipravilno v obravnavo skupščine eskaniotirana. Ako bi bila ta 8ilovaŽna točka poprej v programu prijavljena, ne bili bi nikdar Blciwcis-Blaznikovi mame-luki pri glasovanji veČine dobili. Nesramna laž zadnjih „Novic" je ta, da jo bil predlog o darovanji „Novic" enoglasno (l— I) v tej skupščini sprejet. Velika manjšina se je z vsemi štirimi zoper to početje branila, naročito jo pa g. dr. Orel zoper ta atentat na lastnino kmet. družbe protestiral. — Tajnik, dr. Bleivveis, je imel sestaviti program in zapisnik za to skupščino. Zapisnika o tej seji še nij bilo nikdar in nikjer dozdaj na svitlo danega. Vprašamo, kje je ta zapisnik? Kako je bil program sestavljen, smo že povedali. — Se le od 1850 leta naprej Be ne bere več na čelu „Novic", da jih kmet. družba izdaje. Kakšen pakt sta potem' dr. Bleivveis in Blaznik zaradi delitve „Noviškega" dobička med saboj naredila, tega se ve da ne bomo nikdar zvedeli. Mi vprašamo, kdo je bil po teh podatkih do 20. nov. 1*47 L lastnik „Novic" Blaznik ali kmet. družba? S katerimi primernimi besedami bi se moral karakterizirati način, po katerem se jc ta lastnina kmet. družbi odvzela? — Kaj? Ali jih nijsta res dr. Bleivveis in Blaznik po izreku „N." kmet. družbi eskamotirala ? Enkrat pa o Prulah — pri priliki. Domače stvari. — (Iz A j d o v š 6 i n e) nam je po dokončanem uredovanji zadnjega lista došel sledeči telegram : V vipavskem sodniškem okraji je zmaga narodnih liberalcev sijajna ! Doktor Razlag bo naš poslanec! — (Iz Ljutomera) se nam telegra-(ira: Volilni shod pri Kapeli je bil mnogoštevilno obiskovan. Klerikalci so pod komando kaplana Kocuvana kakor divja žival kričali, vendar je narodno-libcralni program kandidata dr. Ploja z veliko večino bil sprejet. Radgonski okraj stoji z večino na strani dta. Ploja, samo mežnarji so bili za Hermana. — (O d S en t L en ar t a) na slovenskem Štajerskem se nam piše: Klerikalec Herman, ki vse obleti, da bi zopet poslance Slovencev postal, se je zadnjo nedeljo pri sv. Jurji na Ščavnici volilcem predstavljal. V svojem ogo-voru je rekel, da kandidira samo za to, ker so ga volilci prosili. Pri tej besedi vstane iz srede kmetsk mož in pravi : „Vi ded, to pa nij res, prosil vas nij nobeden." Potem je nastal velik hrup in Herman jc malo opravil. — (Iz novomeške okolice) se nam piše, da je v veliki srenji sv. Mihci in Stopič, kjer je voljenih okolo 40 volilnih mož, velika večina za V. Pfeiferja. Vmes sta samo 2 fajmoštra, sicer so sami neodvisni možje. — (Iz Svibuj ega) se nam piše: Resultat volitev volilnih mož naše županije je : da bode vseh 6 volilo E. Tomšiča na Dunaj. Za zdaj se naši kmetje nijso opekli z duhovnoma, če tudi so ja volili, ker k sreči „mlada" in klerikalna slovenska stranka voli Tomšiča, ker smo vsi Slovenci proti renegatu Dežmanu. — (Od št. Jarneja) na Dolenjskem se nam poroča, da je novi nemškutar Z a-gorec pri volitvah volilnih mož s svojimi prijatelji vred propadel. Voljeni so klerikal-no-narodni volilni možje. Vsakako bolji, nego da bi bili nemškutarski. — (Iz LeŠ) na Koroškem se nam piše 6. oktobra: Ravnokar sklenena volitev volilnih mož obširne Ro žiške občine pokazala je sijano zmago narodne stranke. Vsi izvoljeni devet mož bodejo volili g. Ferdo Vige-lcta za državnega poslanca. Narodnjaki so dobili 50 glasov, nemškutarji komaj 15. Živeli zgornji Uožani! — (Iz Ziljske Bistrice) na Koroškem se nam piše. V naši občini je voljenih šest narodnih volilcev. V občini pod Kloštrom (Arnoldstein) šest nemškutarjev. — V Sme-rečjah jc izvoljenih pet narodnih. Tedaj pri nas 11 narodnih v dveh občinah. Co bo po drugod kolikaj enako, je zmaga slovenska! — (Iz Središča) nam kaplan Sleko-vec piše, da on nij fanatik ter da „Slov. Naroda" v cerkvi nij omenil, kakor nam je eden naših dopisnikov pisal. — (Dr. Costa) je zadnjo nedeljo strastno proti temu ropotal, da bi se dr. Razlag v Ljubljani kandidiral. Tudi mu nij prav, tla je prof. Pajk kandidat v Mariboru. Nemški klcčcplaz! — (Slovensko gledaliI5e). Zadnjo nedeljo smo imeli v deželnem gledališči prvu slovensko predstavo dramatičnega društva. Lrala se je v prvič igra „Trdoglavec*. V obče je bilo občinstvo s to predstavo zadovoljno. Gospod Kmel j, brez dvombe najzmož-iH'hi igralec, je Trdoglavca z večino dobro igral. Kno stvar pa moramo želeti, da prihodnjič opusti, t. j. namreč ljubljanski jargon v spačenein izgovarjanji besedi kakor: „t'lil*" namesto „tulili", — „uz8llU namestil „vsega" itd. To velja tudi nekaterim drugim igralcem najmenj izv/cmši režiserja g. Nolija. Vse graje pa zasluži to, da tajnik dramatičnega društva kot končni urednik in preglednik in režiser iger taeib, jezik in okus v obraz bijočih izrazov in rekov ne izbriše, s kakoršnitui je nam gospodičina Pardubska kot „kuharica" morala ušesa trgati, kakor „kaj zašufajoV" — „frava" — ali celo „ona se ne auskenna" (!) To nij več dovtip, to nij več kot karakteriziranje, to je „princjduševski" jezik Jakoba Aleševca, katerega niti galerija ne mara, kakor se je iz splošne nevolje videlo. Naj torej režiser blagovoli take jezikove surovosti izločevati. Naše slovensko gledališče naj ima tudi nalog, naš jezik v njegovi lepoti pokazati ne pa ga suroviti. — Kar se jezika tiče, trudi so še najhvalneje g. šini d za dobro izgovarjanje. — (Jospod Kaj zel, kot ljubljenec občinstva, je bil precej prvi dan] živahno pozdravljan. Ir/iiu iioroMla. Iz Dunaja 4. okt. Trg je bil od začetka mlačen, v drugi polovici tedna pa malo živahnejši. Sploh pa se je nadejati čedaljo boljšega trga, ker potreba se že v cesarstvu samem kaže, in Amerika, Rusija in podonavske krajine nemajo nič kaj veselja prodajati, kar se žc zdaj kaže. Pšenice so jo prodalo 3O00O vagauov, po 7 gold. 77 kr. do 8 gold. 10 kr. Kož, lepa sorta, se je prodajala po prcjŠnjcj ceni, slabša pa je pala v ceni. Prodalo se je je samo nekaj čez 3000 vagano v po 5 gold. 70 kr. do (> gold. 20 kr. Ječmen so prodajalci zelo držali, zato je bil trg slab, in eene so se za 5—10 kr. stisnile. Prodalo se ga je 14000 vaga nov po 4 gold. 75 kr. do 4 gold. 75 kr. Koruza nij imela Bkoraj nič trga, in jc v stari ceni ostala. Oves se je zelo kupoval, in sicer po 3 — 5 kr. dražje: cent po 4 gld. 12 kr. do 4 gold. 35 kr. Iz Pešte 4. okt. Trg je bil precej iz začetka tedna zelo živ, kajti kupovalci so plačevali pšenico, ker so je jc malo pripeljalo, takoj po 5—10 kr. dražje, nego oni teden. Proti koncu tedna pa se je podražila celo za 15 kr. Obrnilo se je pšenice 150000 centov. Cena je sklenila s 7 gold 35 kr. Rež je imela miren trg; dobra sorta je ostala pri poprejšnji ceni, slaba pa se jc morala dojati ceneje, ako se je hotela prodati. Prodalo se je reži 10000 centov, končna cena O gold. 02 kr. Ječmen, lepa sorta, se je zelo iskal in po lO kr. dražje plačal, za krmo in žganinco pa je ostal pri stari ceni. Obrnilo se ga je okolo 40000 centov valaškega in turškega blaga po 3 gold. 15 kr. do 3 gold. 20 kr. Ovsa je iz začetka manjkalo, iu se jc cena proti onemu tednu za 5 kr. povikšala. Prodalo se ga je 25000 vaganov, po 1 gold. .s.") kr. do 1 gold. 87 kr. Koruza jc imela slab trg; cene so rajše padale, kakor poskočile, da se jc je samo 15000 vagauov prodalo po 4 gold. 50 kr. — Speli, slab trg, po 28 do 32 gold.; prekajen 35—30 gold. Med po 21 gold. Vosek iz druge roke po 8(5 gold. Jezice po 11 gold. 75 kr., nekatere tudi po 12 gold. in čez. Vinski kamen po 33 gld. l*o*luno. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry Izvrstno zdravih* Ke valesciere du Barry odstrani vse bolezni, ki se leku zoperstavljajo, namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsili, na pijueah, jutrab, žlezah, n.i slizuiei, v diiSiijaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, Bttlico, naduho, kašelj, neprebav ljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenju v ušesih, medlico, in bljuvanj« krvi tudi ob času nosečosti, sealno silo, otožnost, sušenje, revnmtizoui, protin, Medico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem tekom kljubovala: Spričevalo št. 68.471« I' r u n i! 11 o pri Mondovi, 26. oktobra 1869. Moj goijpođ! Morem vas zagotoviti, da odkar čudovito Revalesciere du Barry rabim, to ju od dveh let, niti nadležnosti svoje starosti, niti težo svojih KI let več ne čutim. Moj« nogo so zopet šibke postale, moj pogled je tako dober, da ne potrebujem očal; moj želodec je močen, kakor bi bil 80 let star, — s kratka, čutim se pomlajen; jaz pridigujem, spovedu-jeni, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš, čutim svoj um jasen in svoj spomin očvrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer iu kakor hočete. Vam zelo udaui Abbe Peter C a s t e 11 i, Bacb-us-Tlieol. in župnik v Prunettii, okrog Mondovi. Spričevalo št. 75.705. Dunaj, Pratentraise 22. maja 1871. Jaz sem Vam hvalo dolžen za prospeh, katerega je Vaša Revalesciere pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krču, kašlju in driski, od kojega me je Vaše izvrstno zdravilo odrešilo. L. G r o s m a n n. Tečnejši kot meso, prihrani liovalesciuro pri odraSčunih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plubastih pušicab po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — RevaluBciuru-Biscuitun v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalescieru-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 57« tas 36 gold. — Prodaje: Barry d u Barry & Coni p. na I»u-■injj, UitIIIi>< ihfMM št. 8, v EJ ubijani Ed. Mahr, v iu 73 15 30 W JJJ. UlUUiiU M LUliU t UU I U> Advokaliiriia pisarna dr. Alfonz Moše-ta je zdaj lin dima cesii v im rnmnikoi i iiiii š<«'\ . 7fl v 1. nadstropji. (204—i) Služba podučiteljice oziroma |mmI ii«'ii