Leto IX. (Vol. IX.) 7- JULIJA 1917. Štev. (No. 13) "Ave Maria" izhaja vsako t>rvo in tretjo soboto v mesecu s prilogo "Slovenska Žena". EUKRATIDA. K. o. f. m. (Dalje.) "Lupercij je pri Maksimijanu v Milanu kot njegov zaupni svetovalec. Težko bo-('e delo. Pazi na Oteomera!" Fo je bilo sporočilo, katero je poslal Kastov prijatelj iz Rima, kamor je šel, da ''i preprečil Lupircijev vpljiv na dvoru in da bi ga — "spravil s poti", — ter tako" lastil zagotovil name miški stolček še da-!je. Kast ni l»il nič kaj vesel tega sporočila. "Nekaj moramo storiti", svetovali so 1,1,1 prijatelji. "Nezadovoljnost v mestu in 1)0 deželi raste." Zlasti zadnje povišanje davkov je Vz')tulilo veliko nevoljo med ljudstvom", l)ripoveduje drugi. "Ljudstvo že javno iz-ra/-a svojo nevoljo " Senator Oteomero je zunaj in želi govoriti s teboj, :/ubernator!" naznani stražnik. Kaj pa ta starec tu hoče?" Ne veni! Na vsaki način se ga moram l2»ebiti. Se je tako predrzen, da si upa Pnt> -v mojo palačo." "Odpravi ga kratko in izženi ga ven", mu svetuje prijatelj. "Da! To bom storil." "Gubernator, v važni zadevi sem prišel k tebi", nagovori (Heotnero Kasta. "Govori!" odgovori kratko Kast in stile na krasen žametast naslonjač v spre-jemnici. Da bi pokazal svoje preziranje do Oteomera, ne veli mu sesti, temveč ga pusti stati. Toda Oteomero, kakor bi tega ne hit opazil, sede na stol nasproti Kastu. "Poslali so me meščani mesta Braga Austa, da si' v njili imenu pritožim proti krivicam, katere jim povzročaš." "Kdo si, da si upaš, kaj takega povedati meni v obraz", zakriči Kast in vstane razburjeno. "Jaz, Oteomero! In to j«-' tudi moja dolžnost. Kast, pomiri se in mirno sedi in poslušaj prijateljski glas!" "Ne potrebujem tvojega prijateljske-ga glasu!" "Kast, spomni se, da sem te jaz naredil v to, kar si, da sem toraj jaz soodgovoren meščanom za to, kar delaš?" Barve so spreletovale Kasta. Bil je bled kot zid, po zopet rdeč kot kuhan rak. Parkrat je že zgrabil za ročaj svojega meča. toda bal se Je meščanov. Vsi vedo, da je pri meni, si je mislil. Se danes imam upor v mestu, ako mu kaj zalega storim. Premagal se je. "Kaj mi to očitaš? Saj te nisem prosil. — Pa če bi te tudi, kaj za to? Ne pozabi, da sem jaz poglavar Luzitanije in cesarjev namestnik! Jaz sem oblast in ti — ?" "Nič nisem", seže mu v besedo Oteo-mero, ki je mirno sedel, kakor bi ničesar ne bilo. "Toda meščan sem in kot tak imam svoje pravice. Pred Bogom se čutim soodgovornega za tvoja početja in krivice, katere trpi cela dežela. Zato me je meščanstvo izbralo, da pridem tu sem k tebi in te svarim." "Ti se mi drzneš groziti?" "Ne, ne grozim ti. Temveč samo svarim te! Vedi, da te bode Bog kaznjcval za vse krivice, katere storiš!" "Bog? kaznjeval? Oteomero ti. misliš bogovi?— Hahaha! Kako si otročji! Sicer pa ti svetujem, da mirno odideš iz palače, dokler me ne mine potrpežljivost. Vedi, in to ti povem enkrat za vselej: Moja palača je tebi zaprta za vedno. Ne prestopi mi več tega praga, ako hočeš sam sebi dobro. Razumeš? Salve!" in hotel je oditi. "Kast, samo še eno besedo!" vstavi ga Oteomero pri dverih. "Nočem ti slabo. Govorim ti kot prijatelj! Krivice, katere si mi storil, nebo ve, da sem ti jib odpustil . . ." solze so porosile starčeka. "Hahaha! Pomislite usmiljenega norega starca! Meni, meni cesarjevemu namestniku pa on milostno odpušča. Hahaha! Ta je pa imenitna!" "Da, Kast odpuščam ti, kakor upam, da je Bog odpustil meni. Danes te svarim, poslušaj moj svarilni prijateljski glas. Luzitanija je na robu upora. Najmanjša reč še, pa imaš ustajo tu v deželi. Vedi Maksimijan je sedaj naš poglavar. Nočem ti škodovati. Nikar tako ne postopaj z ljudstvom...." "Ven, pes!" zakriči razjarjen Kast, da se je razlegalo po celi palači. Vojaka, ki sta stala pred dvermi na straži skočita v sobo. "Odvedita ga!" ukaže Kast. "Kast, prosim te. poslušaj! Poslušaj svarilni glas." "Ven !.... II ahaha! Svarilni glas! Ven ! Odvedite ga ven!" "Kast, grem! Bog ti bodi pa usmiljen!" Glasen krohot se je oglasil iz sobane, kjer so sedeli Kastovi prijatelji pri pijači, ko jim je pripovedal, po kaj je Oteomero prišel. "Da ,res je! Ljudstvo je nezadovoljno! Toda mu bom že upognil njih uporna hrbtišča". "Toda, (Heomero je le nevaren človek !" "Da, morda!" "Javno ga bodem dal vjeti in zapreti v najtemnejšo ječo, da bode starec pomnil. S tem bodem ostrašil še druge." "Ne, Kast tega ne smeš! Potem si tudi ti izgubljen. Ne pozabi, tla imaš sedaj na dvoru Maksimijana nevarnega sovražnika Lupercija." "Da, da, Kast javno nikakor ne smeš storiti najmanjše stvari proti Oteomeru. Spomni se dneva, ko si ga udaril na forumu? Ljudstvu ga ima rado!" "Vendar odstraniti ga moram. Naš prijatelj. ki je šel za Lupercijetn, bo storil svojo dolžnost v Milanu, o tem sem prepričan. Tako bode nevarnost tam odstranjena. Tukaj pa Oteomera proč!" "Da, toda, kako, da ne povzročimo kake nepotrebne vstaje?" "Edino skrivaj!" "Da, skrivaj! Izginiti mora." "Toda tvoja sestra je pri njem!" "Da, previdno moramo ravnati!" "Zastonj! Prepričan sem, da je morala Marcela slikati naš pogovor, ko smo sklepali o umoru ( Heomera in Lupercija. Ta* ko bode Marcela vedno nevarna priča proti meni." "Pa še Marcelo spoti!" "Tvoja sestra je!" "Kaj meni mari to! Sestra ali ne sestra! Življenje, zabave, to je meni več kot kaka vekavska sestra!" "Dobro, pa naj še ona izgine. Dokler je ona na prostem, je tako in tako cela stvar nevarna igra." I11 tako so še dolgi) sklepali in pili, dokler se niso vpijanili, kakor nlivadno. Otomero in Marcela sta pa žalostna hodila po vrtu med gredicami in se pogovarjala o tem, kar je Oteomero doživel v Kastovi palači. "Vse zastonj! Njegovo srce je zakrknjeno. Rešil bi ga rad! Odprl bi mu rad oči, ker sem jaz kriv, da je tak! — Oh, moj Bog, kako veliko gorje je prinesel moj greh — sovraštva do Kristusa Boga. — Miserere mei! Usmili se me, usmiljeni Bog" — in Oteomero je odkril svojo sivo glavo, se vstavil za trenutek, se globoko sklonil in dve debeli solzi, kot dva zlata bisera, sta zdrčali pa velem licu na drobni pesek. Marcelo je zabolelo srce. Smilil se ji ubogi starček. "Da vidiš, Marcela, kako velika nesreča za človeka je zaslepljenost, ako se človek da voditi strastem? Vidiš kako strašno se greh sam maščuje na človeku samem? Vidiš, koliko nesrečo povzroča tudi za druge? Vidiš, kako potrebna je krščanska vera, ki svari človeka pred vsem tem pred-no zabrede predaleč. Kakor bi se človeku nov svet odprl, tako je, ko spozna resnico, ko dobi to lepo vero!" "Toraj te ni hotel poslušati?" "Ne! Spodil me je. Sedaj naj nosi nasledke sam. Ne bom ga tožil v Rimu. Ne bom storil najmanjše stvari proti njemu. Prosil bodem pa goreče zanj pri Bogu, da bi mu dal milost spoznanja!" (Dalje). > •:♦> •;♦> •:♦> •:♦> •:♦> ■»:■ •»:• •:♦> •:♦> •:♦> <♦> •:♦> ■»: * v i i s $ s 8 n $ $ Š I \4 V GOZDU. M. Elizabeta. C ula sem v gozdu molitev skrivnostno prav kakor moli otrok kadar izbriše iz očkov radostno mamica sen mu globok; bori molili molitev so eno ljubko so klicali Mater češčeno: . Ave. Maria! Radost sem srečala z žarnim utripom, videla sem jo nekje, menda v kapeli pred majniškim kipom, ko je molilo srce. Z isto svetostjo so smreke molile, eno, Brezmadežno vse so slavili : Ave Marija! Orgle so pele po gozdnih prostorih kot da Madonin je god, kakor bi angeli pevali v korili himne sem cula povsod, himne veselja in zmage in slave, v vsaki je plaval preblaženi ave: Ave Marija! ♦ B fit k ♦ i? I i v® 1 v i t • »» » . I* A'. 2£ £ f. * * XA-Y m Socijalna revolucija ali socijalna reformacija? Kaj? K. IVIMO v čudnih, žalostnih časih. Pred nekoliko leti še se je moderni, novodobni človek prevzetno trkal na svoja (trsa in se bahal s svojo prosveto dvajsetega sto letja, in s človekoljubjem. Prezrljivo se je nasmehnil, ako je čul besedico "ljubezen do bljižnega", kajti verskih predsodkov o. kdaj se je že teh otresel. Boga nad nami, o to je bil samo "bavbav" za otroška leta človeškega rodu. Novodobni človek ne potrebuje več kakega Boga. Bog je šel na počitnice, med staro šaro. Ta napuh so pa povzročile velikanske iznajdbe in izumi, katere je odkril človeški razum tekom zadnjega stoletja. Nihče ne more tajiti, da je res občudovanja vredno, kaj je človeški razum vse iznašel zadnjih sto let. Občudovanja je vredno, kako globoko je znanost in veda prodrla v skrivnosti stvarstva. Para, zlasti pa elektrika, od kar jo imamo, vodi človeški razum, kakor v pripovedkah princa po zakletem gradu in 11111 odkriva nezmerne skrivnosti, nezmerno bogastvo, ki je do sedaj ležalo skrito v tem zakletem gradu — v naravi. Te iznajdbe so pa zaslepile človeka. Kakor reven človek, ki hitro obogati, zgubi raznotežje nad seboj, da, pogosto celo znori, tako so tudi modernega človeka te znajdbe zaslepile, da se je prevzel in za-klical proti nebu: "Ha, ha! Hevreka! 2i- vio! Zmagal sem! Nič več mi ni treba Boga. Ni Boga, kajti poglej, kaj sem vse iznašel! Poglej kako sem učen! Poglej, poznam lastnosti pare, poznam lastnosti e-lektrike! (Hej ozračje, morje, vse, vse sem si povrgel in osvojil!" Pri tem pa revež pozablja, da če je človeški um vse to samo "iznašel", toraj je to moralo liiti že preje tukaj, samo da človek ni tega poznal. Iznašel je na pr. elektriko, spoznal njene lastnosti in jih porabil v svojo korist. Toda ali je Kdison elektriko "naredil"? Ne! Samo "iznašel" jo je. — Da, do danes še nihče ne ve, kaj je elektrika, dasi imajo njene lastnosti že tako globoko proučene. Ali je s tem Bog Stvarnik odpravljen? Ne! Se vedno je mfcsto zanj, še vedno ostane Alfa in < )me-ga, začetek in konec vsega Stvarnik. (>d kod je toraj elektrika — ne od Edisona, ne od človeške vede — temveč od ('nega, ki jo je vstvaril — od Boga! Ne tisti razum je večji, ki jo je po skoraj 6 tisoč letih iznašel, spoznal nekatere njene lastnosti in jih porabil za svojo korist, temveč oni, ki je to elektriko vstvaril in ji dal te čudne lastnosti. Te novodobne iznajdbe so pa prevrgle cel družabni red. Para in elektrika sta o-mogočili velikanske tovarne, ki se odpirajo dan za dnem. S tem sta pa nastala zlasti dva nova stanova — stan delodajalcev — lastnikov teli tovaren, kapitalistov in delavstva. Te moderne iznajdbe imajo namen splošno blagostanje celega človeškega rodu zvišati in pomnožiti. Življenje so naredile udobnejše, lepše, zanimivejše Bogastvo so zdatno povišale. Da, bil bi človek lahko srečnejši; splošno gmotno stanje bi se bilo lahko povečalo, ko bi človeški rod pri tem velikem in hitrem napredku ne zašel s prave poti, ki edina pelje v srečno življenje — pot božjih zapovedi — pot vere. Toda napuh se ga je lotil. "Non serviam",je zaklical proti Bogu, svojemu Stvarniku, začetniku in koncu vse zemske in nad zemske sreče. In Luciferje-va zgodba se je zopet ponovila. Tisočletne žalostne skušnje niso še izučile človeka. Zato pa, ali je danes človeški rod srečnejši, kakor je bil pa pred tisoč leti, kakor je bil v "temnem" srednjem veku? — Ne! Nasprotno. Nikdar v zgodovini ni bilo še toliko nezadovoljnosti v človeškem srcu, kakor jo je danes. Bogataš, kapitalist ni zadovoljen, ker nima nikdar dosti, delavec ni zadovoljen, ker ga bogataš izrablja. Ko bi bil pa človek pri vseh teh znajd-bah ostal na potu vere, božjih zapovedi, ko bi se mu v vsi višini svojega napredka ne zvrtelo v glavi, kako lepo bi bilo na svetu! Ko bi delodajalec smatral delavca svojega kot brata po Bogu, kot človeka, ko bi veroval, da je nad njim nekdo, ki je močnejši, kot svetna postava, ki je modrejši kot svetni sodniki, katerega Se ne da z nobenimi "triki",z nobenim pod-kupljenjcn preslepiti, da je nad njih eden, ki je med gromom in bliskom narekaval c'oveku tudi peto svojo zapoved: "Ne u-bijaj!" — tudi sedmo zapoved "ne kradi!", tudi deseto zapoved : "ne želi svojega bližnjega blaga", ki pravi, da "delavcem in nv Jeninikoni zaslužek utrgovati ali zadrževati", j(. greli, ki kliče k nebu za maščevanje. da, ko bi kapitalist veroval v Boga, vedel hj 0 vsem tem, bal bi se tega Boga, ki ga bode enkrat na strog odgovor tiral, in bil bi — pravičen nasproti delavstvu, nasproti oni žuljevi roki, ki mu kuje milijone, ki mu bogati njegove "safe" in delil bi svoj kruhek z lačnim in revnejšim in oba bi imela dosti. Tako pa, kaj je milijonarju kapitalistu Bog? — Denar — to mu je vse! "Allmighty Dollar" — to mu je novi "Alfa in Omega" — začetek in konec vsega delovanja in vsega mišljenja. Pov-sodi vidi samo $. Kjer ni $. ni nič zanj. Vse samo za $! — Kaj čuda, da mu je delavec samo toliko vreden, kolikor mu zasluži.Da, vrgel je proč to le znamenje f —, a postavil je mesto njega $. — Ali je čudno potem, da je tako? Križ je simbol ljubezni do bljižnega, na njem je umrl Oni, ki je lahko rekel o sebi, da nima večje ljubezni nego oni ,ki da svoje življenje za svoje brate. $ je simbol krutosti, sebičnosti, grabežljivosti, brezsrčnosti. lil delavstvo!? Ko gleda to brezčutnost svojih "bos-ov", ko gleda, kako je zkoriščevano, ko gleda kako mu kapitalizem izžema življen-ske moči, kako ga ti gospodarji smatrajo samo za del svojih strojev, morda še manj, kot "šravbek" v svojem stroju, ker "šravbek" ga stane, delavea dobi drugega zastonj, ali je čudno, da se ga je polastila nezadovoljnost, tla Se ga je polastila mrž-nja do teb izsesalcev svojih življenskih moči ? Da, vsak ki le nekoliko proučava razmere sedanje žalostne dobe, mora priti do zaključka, da tako ne more iti dolgo in tako tudi ne sme iti več dolgo. Kralje od-stavljajo. Toda kaj pomaga, ko pa se vzdigajo sredi med nami drugi "troni", brez srca, brez čuta, brez ljubezni, polni okrute sebičnosti — kapitalizem?! — Toda kakor za vsako rano na človeškem telesu, ali nimamo zdravila tudi za to? Zaupanje v Boga. V. P. o. f. m. A K RAT, ko sta si France in Ana pred oltarjem obljubila zvestobo do smrti, se jih je prištevalo med pobožne in dobre ljudi. Z molitvijo sta začela dan in z molitvijo sta ga končala. P,ožje službe ob nedeljah nista nikdar zamudila. Bila sta srečna v medsebojni ljubezni. katero je krepila ljubezen do Boga. Tako je bilo nekaj časa, dokler ni prišel v naselbino nek rocijalist, Gačnik po imenu. V začetku je samo opazoval mirno življenje v tilii naselbini in skušal priti v stik z nič hudega slutečimi mirnimi naseljenci. Namazan jezik mu je kmalu pridobil prijatelje in nekateri so si celo v čast šteli, da so smeli z njim občevati, ki je tako učen in toliko ve. Med temi je bil tudi Prance. Gačnik je kmalu vstanovil klub, ki ga je imenoval "izobraževalnega" in Prance je bil navdušen član tega kluba. Večkrat na teden so se zbirali v klubovih prostorih in to je trajalo navadno čez polnoč. Govorili so, igrali — in pili. France ni opravljal več večerne molitve, in ker je prihajal pozno domov, ga tudi ni bilo zjutraj spraviti iz postelje do zadnjega trenutka, 1 o je moral iti na delo, je izostala tudi jutranja molitev. Tudi ob nedeljah ni več zahajal v cerkev — bili so vedno izgovori, da mora iti s klubom na izlet tam in tam, prišlo je celo tako daleč, da se je France norčeval iz ljudi, ki so hodili v cerkev. Vse to se je naučil od Gačnika. France je padal od leta do leta globje. Pijača, igra in izleti so požrli ves denar, kar ga je zaslužil. Britko je občutila Ana to izpremembo in potočila je marsikatero solzo. Prosila je moža. naj se vrne na pravo pot. Toda bilo je zaman. Kreg in udarci so se čuli marsikako pozno noč iz hiše, kjer sta stanovala. V tej svoji srčni boli je iskala tolažbe pri duhovniku dolnače-cerkve in mu potožila svojo nesrečo. Duhovni gospod jo tolaži, kolikor more, naj ne obupa in vstraj-110 moli in prosi Boga za moževo spreobrnjenje. Dal ji je tudi svet, naj bo z njim vedno prijazna in naj se ne krega z njim, kaže mu naj veseli obraz, če tudi bi še tako težko bilo. Ubogala je revica ta nasvet, dasi ji je bilo težko S tem je dosegla, da ni bilo več pretepov in toliko preklinjevanja v hiši. Marsikateri večer, ko je spravila otro-čiče v posteljo, je klečala Ana pred razpelom, molila in jokala — tožila je Križa-nemu svoje gorje in čutila se je olajšano. Šest let je tako delala, šest dolgih let je trpela in prosila Boga pomoči, šest let, od kar se je zgubil Prance v brezverski družbi, od kar je prišel v naselbino Gačnik, ki je tej družini nakopal toliko gorja. Bilo je nekga večera, ko je samevala Ana doma. Zelo težko ji je bilo pri srcu, ker popoldan se je oglasil krčmar, pri katerem je bil France veliko dolžan, Ana ni vedela, da mož. dela dolgove in pije na upanje. Nov udarec za njeno stiskano dušo. Ni trpela toliko zaradi sebe in svoje nesrečne usode. Bilo ji je največ le za štiri nedolžne otročiče, kako jih bo preživela. () polnoči je bilo, ko je zopet pokleknila pred križ in začela moliti; "O usmilje- ni Bog in Oče, poznaš moje bolečine, re- pot. Pripelji ga nazaj še danes, prosim te kel si: kličite me v stiskali in jaz Vam pri presveti krvi tvojega božjega Sina, u- bom pomagal. Pomagaj mi sedaj in us- smili se me!" mili se mojega moža. Ti veš, Gospod, da Tako je molila in ni slišala, da so se ====== « ? I W -1' KA 1 1 ® m W" ill^Bi iiV n ^ ? Iv Ri' H^^Ml mm i mM S ©X fe/i t ^WUBtmW^MWM ga, temveč pripelji, ga nazaj na pravo med tem odprla vrata in da je stal nekdo pri napol odprtih vratih in poslušal glasno molitev. Bil je njen mož France. Pri pivu in kar- tali sta se sprla z Gačnikom. Beseda je na, objel je preko ramen in zajokal kakor prinesla besedo in Gačnik je Franceta otrok. počastil z lepimi naslovi: "lump, berač, te- "Žena, draga žena, ali mi moreš odpu- pec" i. t. d. stiti? Ali me res še ljubiš? Odslej bom France je vstal in mirno rekel Gačniku: drugačen, zadnjikrat je bilo danes--" "Prav imaš! Res sem berač in tepec, ker Ona ga je objela, obrisala mu solze in sem tebi verjel. Naprej bode drugače!" in sc smehljala — odšel je domov. Tako je prišel ravno prav, . Fnulce Je (,st:i1 mož beseda. Novo živ- da je čul, kako prisrčno je njegova zve- ljenje je prineslo blagoslov božji na Francetovo hišo, in sedaj je najpremožnejši sta žena molila zanj. mož y naselbinj. Zopct ,1()(lit;i z Ano gku. Zazeblo ga je v srce in čelo 11111 je ]);ij v ccrkev in sprmeljajo ju živahni in postalo rosno. Padel je poleg žene na kole- nadebudni otročiči. fijfjafr mS as fi'ii s'ii s'fi i:u a'fi s'fi a'aa!u a'fi a'g a'ii si ^ \fn aft aK a& S3; 5 s. s..« a >, s ft .Vr, „ r, as ais a a u a ft fiS ale aifgi" 100 dosmrtnih naročnikov smo sc namenili dobiti do 31. julija. Ali jih bomo dobili? — Ali med našimi štiri tisoči naročnikov 100 naročnikov, ki so toliko navdušeni za dobro stvar, za katero se naš list tako odločno in junaško bori, da bi hoteli nam priskočiti na pomoč in postati dosmrtni naročniki? Naš odločen nastop v obrambo pravice in resnice, v obrambo slovenskega ubogega delavstva po Ameriki je vzbudil med sovražniki veliko jezo. Naš napredek, naši vspehi zadnjih mesecev so jih razjarili. Na boj kličejo proti našemu listu. Na delo proti listu so sc združili. Dragi nam naročniki, kaj bo vaš odgovor na to? 100 dosmrtnih naročnikov! Pravijo, da so naši naročniki sami nezavedni ljudje! Pravijo, di je slovenska duhovščina proti nam! Ali res? Kaj bo najkrepkejši odgovor na to? 100 dosmrtnih naročnikov. Dragi čitatclj; dosmrtni naročnik je naš dobrotnik. Deležen je vseh sv. maš, ki se za naše dobrotnike bero. Takoj, ko se bode dovolj dosmrtnih naročnikov priglasilo, poslali bomo vsakemu krasno diplomo, Sprejcmnico za okvir, ki bo okrasek vsakega "parlorja". Ali bi ne hotel, dragi rojak, tudi ti pomagati? Kdor nam pridobi vsaj tri dosmrtne naročnike, postane tudi sam dosmrtni naročnik in bode enako dobil diplomo. Kaj bodeš toraj naredil, dragi čitatelj? Kajne postal boš še danes naš dosmrtni naročnik. a«»fa»fiaftjiiMKMl jim «11 m. iiih m m .1.1 nm m, M M Y« ^ m *» mi Mi m Ijl fflgpjj, ^ ^ ^pBannqg] Novi mašnik bod' pozdravljen! po Ložu, kjer ima še očeta in mater, ki nič ne vesta o lepem dnevu, katerega je imel njiju sin tukaj v Ameriki 17. junija. O, kako hi se bilo radovalo njiju srce. ko bi bila tukaj! Prve svoje studie je g. novomašnik Zapela je veselo slovenska naselbina Sv. Vida v Clevelandu, O., ko je stopil prvič pred oltar živega Boga naš mladi rojak Rev. Frančišek Mihelčič in prinesel prvikrat nekrvavo daritel svete mase Večnemu v dar. Rev. Frančišek Mihelič, novomašnik. Da, bodi pozdravljen, novomašnik, nov •Mavec v vinogradu Gospodovem, nov trPin za blagor našega slovenskega naro-(,u v Ameriki I Rev. Frančišek Mihelčič je doma iz Nadlesk štev. 1 y. župnije. Stari trg s com al doma v starem kraju v Ljubljani. I'o peti šoli se je odločil, da gre s sestro, ki je bila takrat doma na obisku, v A-lreriko. V C levelandu je najprej obiskoval kolegij Sv. Ignacija pri Jezuitih, od tu pa je odšel v St. Paul, Minn, kjer se je že toliko slov. duhovnikov pripravljalo za duhovski stan. V mašnika je bil posvečen dne 12. junija. Č. g. novomašniku tudi naš list izreka prav iskrene častitke in ga prisrčno pozdravlja kot novega vojaka in delavca v vrstah slovenske duhovščine v Ameriki! Rog Vas živi! b: Katere šole so boljši? Trgovska zbornica mesta New York sc je na svoji seji prvi teden junija — kakor poroča New York Evening Sun, — britko pritožila, da naše Public šole ne dajo mladini-one vzgoje, kakor bi morale in se pričakuje. Učenci, ki prihajajo iz teh šol v razne panoge trgovine in obrtnije, kažejo jako pomanjkljivo vzgojo in izobrazbo. ŠOLE SVOJO DO PUBLIC SCHOOLS FAIL? Too Much Attention to Nonsense, Too Little to Work. Public school graduates, the report says, are inefficient in reading, writing and arithmetic, are indifferent to mistakes. The teachers too were charged with being indifferent to the individual welfare of the pupils, and too many are said to be incompetent. ALI STORIJO "PUBLIC" •DOLŽNOST? Preveč skrbijo za neumnosti, premalo za delo. Učenci, ki so skončali publično šolo, pravi poročilo, so nesposobni v branju, pisanju in računstvu, so nagnjeni k nevljudnosti in uespošt-ljivosti in jim ie vsejedno, ako naredi- pogreš-ke. Tudi učitelistvo se dolži, da jim ni mar napredek posameznega učenca, in da jih ie veliko sploh nesposobnih za učenje. Na ta članek junija tako-le: 'Sun"-a pa odgovarja neki učitelj ljudskih šol v "Sun"-u dne 13. To the Editor of the Evening Sun— Sir: The indictment of the schools by the Chamber of Commerce has interested me, because 1 am a New York teacher myself, having taught here for fifteen years. Tlie Chamber of Commerce is right. Those who question the finding are wrong. The schools turn out a very poor product. Why? Judge for yourself. The course of sludy is all right. But we do not cover the course of study. We do not give the time al-loted .Why? Constant, nervewracking, heart-wringing interruptions, over which we of the teaching staff have 110 control. It is lune. We should be drilling hard.We are drilling hard. Are we? Well, yes. But not 011 penmanship, or spelling, or arithmetic. We arc drilling an hour and a half every second day for a parade. The result is my children write worse than when they came to me. 1 have 110 penmanship. After a strenuous drill their brains refuse to work, their fingers nuiver, so we turn 011 the victrola. They are entertained, but they are not taught. Another day one teacher must attend a meeting to consider armlets, banners, etc., of parade. Her class is scattered among the other classes. Again, half a dozen boys are called from their arithmetic lesson to drill for parade in Manhattan 011 Decoration day. A dozen girls miss three-iiuarters of an hour's grammar while the doctor examines their eyes or tonsils. We receive notice to speak to the children of the life of Mr. Choale. They hear of him and miss the half hour's lesson about the Uredniku "The Evening Sun"-a! Gospod:— Obsodba ljudskih šol, katero je izrekla trgovska zbornica, me zanima, ker sem tudi sam učitelj in učim tukaj že 15 let. Trgovska zbornica ima prav. Oni, ki trdijo, tla nima prav, se motijo. Sole dona&ajo res zelo revne vspehe. Zakaj? Sodite sami. Učni načrt je dober. Časa ie določenega dovolj. Toda mi pa ne porabimo tega določenega časa. Zakaj ne? Neprestano, razburljivo motenje, nad katerim mi učitelistvo nimamo besede. Junij je. Vaditi bi se morali marljivo. Toda, ne v pisanju, ali črkoslovju, ali računstvu. Vadimo se celo uro in pol vsak drugi dan za parado, Posledica ie, učenci slabše pišejo sedaj, kakor ko so prišli k meni. I.cpopisja nimamo. Po utrudljivi vaji možgani nočejo delati in prsti se tresejo, tako moramo zavrteti (Victrolo) gramofon. Tako jih zabavamo, toda ne podučujemo. Drugi dan zopet se mora učiteljica udeležiti seje, kjer se posvetujejo o znakih, zastavah in drugem prihodnje parade. Njen razred se porazdeli med druge razrede. Drugikrat ie zopet "ducat" dečkov poklicanih od računstva, da se vadijo za parado v Manhattan na Decoration Day. "Ducat" deklic zamudi tričetrturni poduk v slovnici, ker jim zdravnik prei/.kuje oči ali "mandelne". Dobimo naročeno, da moramo govoriti otrokom o življenju Mr. Choate-a. Poslušajo vse to in zamude pol ure »godovine o vojski War of 1812. Next day they know nothing of either. Tooth brush week comes along. A great, great deal of time is devotel to the tooth brush, yet 110 brains developed to enable them to earn the food to use the teeth upon. Field Day arrives and the school goes to an athletic meet for the day. A parent calls and talks to the teacher for twenty minutes. The class waits. A few children who have $5 "1 the school bank must absent themselves from the class an hour to«deposit the money "1 a saving bank. The nurse comes "and the class is examined. A meeting is called to consider pensions and the school is dismissed at 2:.Vi P. M. We teachers arc discouraged. Our salary •s good. We are fond of children. We consider teaching a splendid vocation. But we cannot teach. We are not permitted to. We "Hist exhibit the children, must have a perfect alignment on parade, but not a perfect paper in spelling. A. Teacher. Brooklyn, N. Y„ June 6. iz 1. 1812. Prihodnji dan ne vedo nič ne o enem ne o drugem. Pride teden "zobnih krtačic". Velik, vetik del časa se posveti "zobni krta-čici" — toda možgani se pa ne razvijajo, da bi tako otroke naredili sposobne, si zaslužiti hrane, da bi zobe rabili. Izletni dan pride in šola gre za ta dan 11a telovadni izlet. Kaka mati pride in govori z učiteljico 20 minut. Cel razred pa čaka. Nekai otrok ima v šolski hranilnici $5.00, mora se jim dovoliti prosto, da gredo uložit svoje cente. "Nurse" pride in cel razred vizitira. Seja je sklicana, da se bode razpravljalo o učiteljski pokojnini in šola mine ob 2:30 P. M. Mi učitelji smo znevoljeni. Naše plače so dobre. Otroke imamo radi. Učiteljski stan smatramo za vzvišen poklic. Pa ne moremo podučevati. Ni nam dovoljeno. Znati moramo javno nastopiti z otroci, naučene moramo imeti, da se pokažejo v redu pri paradah, toda ni pa potreba, da bi imeli izvrtna spričevala v črkoslovlju (spelling.) Učitelj. Brooklyn, N. Y„ 6. junija 1917. Iz Slovenskih Naselbin. l^nc 22. julija letos priredila bo Brook-'yiska škofijska unija (Diocesan Union) društev Najsvetejšega Imena svojo letno veliko demonstracijo in sicer bode letos v Sayville, L. I. — tam kjer je imela Nem-c,ja svoje najvffčje brezžične naprave, ka-ere ima sedaj v rokah naša vlada. Pričakuje se do 20 tisoč mož in mladeničev iz Ct']cga Long Islanda. Naše slovensko društvo mož vabi vse s'°Venske može in mladeniče seboj 11a to ('°»ionstracijo. — Posebni vlaki bodo šli iz Island City in Jamaica okrog pol 1. v,lr se bode še natanjčneje oznanilo. Vož-11 stane tja in nazaj $1.30. — Kdor se udeležiti naj se priglasi društvenemu ^''jniku Mr. Fr. (i. Tassotti, na 130 clioles Street, kjer naj odda voznino $1.30. Valley> Wash. - ash. jim je dovolil stalnega duhovnika Skof i/. Spokane, U, M. Schramma, ki se pripravlja na pKlnjo nove cerkve. Naselbini v Valley J'inipoff I,osti imeli vsako nedeljo vsa-' 1"' eno sv mašo. — K ugodni rešitvi te-k'1 vprašanja je tudi Ave Maria nekoliko Opomogla. Joliet, 111. — Na binkoštno nedeljo je bilo slovesno sv. obhajilo dečkov in deklic slovenske šole sv. Jožefa. Bilo 32 dečkov in 42 deklic. Pil je to lep dan za celo naselbino. St. Stephen, Minn. — Tu so umrli v enem tednu trije farani: dva Slovenca in en Nemec. Slovenca sta Martin Legat in Simon ()man. Martin Legat je bil star blizu 80 let. V Ameriki je bival nad 40 let. Bil je vseskozi mož poštenjak, dober katoličan, vnet Slovenec in dober oče. /.ena mu je umrla pred nekaj leti. Zapušča 2 sinova Andreja in Johna in 5 hčera, dve omože-ni in tri redovnice reda sv. Benedikta: Sestra Barbara, Sestra Elenora in Sestra Aniata. Pokojni je bil izvrsten pevec. Marsikateri izmed ameriških slovenskih duhovnikov, ki so kot študentje prišli v Brockway 11a obisk, se bodo spominjali Martina Legata kot pristnega Slovenca, veselega in vedrega značaja in dobrega pevca. Vsem tem ga priporočamo v "Memento." — Naj v miru počiva. Albany. Minn. — Obiskal je naselbino Rev. John Trobec, dne 28. maja, da so ondotni rojaki mogli opraviti svojo veli-kanočno dolžnost. Rojaki so č. g. hvaležni za požrtvovalnost in upajo, da jih bode č. g. še obiskal. V Kansas City, Kans. so imeli 3. junija prvo sv. obhajilo in sicer 13 dečkov i:i 12 deklic. Ril je to lep dan za naselbino. Barberton, O. — Živahno se razvija nova slovenska župnija. — Imeli so konec maja predstavo, kjer so nastopile tiidi 4 belo oblečene deklice, vzdignile svoje rokice proti občinstvu, svojim starišem in jih v imenu vseh slovenskih Barberton-skih otrok prosile, naj jim čim skoraj postavijo ,'lovensko cerkev in šolo, "kjer se bomo učili lepega slovenskega jezika ter Kristusovega evangelija, kjer bomo za vas molili Boga in ga prosili, da vas bode blagoslovil." Slovesno sv. obhajilo otrok je bilo .'(. junija, ki je bil zopet lep dan za celo slovensko naselbino Barbertonsko. "An Appeal to Truth", brošurica, katero prav toplo priporočamo vsem našim čitateljem, ki razumejo angleško V tej brošurici je Belgijski junaški kardinal Mercier priobčil pisma, katera je pisal skupaj z vsemi nadškofi in škofi Belgije, kardinalom nadškofom in škofom Nemčije in Avstrije. J z teh pisem se jasno spozna strašna krivica, katero so storili Nemci ubogi Belgiji in pa nezmerno gorje, katero trpi ta narod. — Kako mora vsakdo odobravati odločen korak predsednika \\ i! ona v dosego preprečenja vsake take ali enake strašne vojske za prihodnost. Društvo Najsvetejšega Imena med vojaki mornarice Združenih držav se je vsta-novilo in šteje že več tisoč udov. Namen tega društva je zlasti med vojaki ohraniti pošteno življenje in jih nagibati k pogo stejšemu sprejemanju sv. zakramentov. Diplomatska zveza med Francijo in Vatikanom se bode zopet uredila, t ela francoska se veseli tega dogodka. Prvi New Yorški Slovenski fant, voja'c prostovolec strica Sama, je naš tiskar Al bin Zakrajšek, brat našega urednika. Dne 18. junija je odšel v službo. Želimo mu obilo sreče in vspeha, Collinwood, O. 3. junija zvečer se je končal šolski poduk z slovesnim gradui-ranjem in igro. Graduirali so: Frank Gri-čar, Josefina Zupančič, Rose Jakoš in Ana Dolembo. — Poslovitveni govor je imel Frank Gričar, ki se je posebno lepo zahvaljeval našemu gorečemu in iskreno ljubljenemu g. župniku Rev Pavlu Hribar, ki se toliko trudijo zlasti za našo šolo. Rose Jakoš je povedala malo zgodovine naše slovenske šole v Collinvvoodu. Kratkočasila je bila igra "Prazen strah"— Ponosni smo Gollimvoodčani na napredek svoje župnije od kar imamo v svoji sredi tako delavnega in gorečnega duhovnega pastirja. Zupljani, oklenimo se ga, ker to je naš pravi vodnik, ki bode pripeljal nas in naše otročiče v srečno življenje. Bog Vas živi, naš ljubljeni g. župnik, Rev. P. I Iribar! Cleveland, O. v cerkvi sv. Vida so imeli 3. julija slovesno prvo sv. obhajilo. Več dni preje so se otročički pripravljali na ta lepi dan z molitvijo in raznimi pobožnost-mi. Vseh skupaj ji' bilo 122. Marijina družba (mlajša) je in.iela svoj izlet zadnji teden meseca maja v Brookside Park. Ncwburgh, Cleveland, O.: dne 20. maja je bilo slovesno sv. obhajilo otrok, h kateremu je pristopilo 120 učencev in 11-čenk. Umrl je o"e našega župnika Rev. J. < (mana. — Naše prav iskreno sožalje. Blagega pokojnika priporočamo pa v molitev. Naj v miru počiva! Slovesno graduiranje naših osmošol-ccv in osmošolk se je vršilo 3. junija zelo slovesno. Dr. H. Morn, 67 E. 7. St. stanuje ravno nad pisarno Ave Maria in je sloveč zdravnik v celi okolici. Pripravljen je revne slovenske bol.like zdraviti zastonj. Ker je v mestnem zdravniškem odboru za jetične, more na pljučah bolnim preskrbeti brzplačno zdravljenje zunaj na deželi. — Vsem New Vorškim Slovencem ga toplo priporočamo. Slovenski duhovniki mirno deljujejo vsak na svoji župniji, samo slovenski frančiškani kaze mir. Ave Maria piše in urejuje samo en frančiškan, to smo že več- krat povedali, izdaja jo pa "Ave Maria Publ. Co." Čemu toraj napadati po nedolžnem one, ki niso krivi! — Sicer pa smo že povdarjali, da Ave Mara ni osamljena! Res slovenski duhovščini v Ameriki ne dopušča ne čas, ne razmere, da bi vsak šel na časnikarsko polje. Zato pa tako vspeš-n. in . I. Svetlin ............................. Valentin Orehek ...........'....................— I0I111 Itroian ..... F'rank (iašnerin . lohn Hrvat ..... I. Potočnik ...... George Stoiec lernei Savli ..... Miili. Maictič ... lohn Anžlovar . . . Anton Podgornik Pavel Sterk ..... Frank Tončli Karol Lustik .... I uhana Starin ... Martin Rauch. ... Airnes Bclian ..... Frank Zaman ... Katarina Kczale ..................... 1.— Marv Kerkovič ....................... (,.— losef Zidar ......................... 6.— Fr. Vlahnič ........................... Anton Kutina ....................... j - Zofi Osterman ....................... M artin Geri'ovič................ IVter Mihelie ........................ I. VValctič ............................ Georve Watetič ....................... losef Ravtar .......................... n.— lohn Kliuu ........................... n,— Tomaž lakovee ....................... los. Hodnik .......................... Matiia Dalac ..................................................■>.-— Mrs. Čik ..........................................................— George Delač ......................... Marko Delač .......................... A. Ivančik............................. Anton Obranovič............................................1.— Harrv Krevs ......................... —.so Frank Kuclar ................................................s.— Frank Kušar ....................................................S.— Peter Ravtar ....................................................— Georire Novosel ..............................................S.— Pavel Kauš ......................................................s.— John Mavrin........................... lohn Kobe ............................ Matiia Ranch (fant) ......................................1.— Marko Kobe ....................................................1.— los. Svari ............................. Peter Goldmever ...................... lakob Marinii* ....................... Peter Itižal .......................... loe Kobe..............................• Kuzma Panearetič .................... Matiia Rauch ( lefferson St.i ....................— lohn Murn (fant) ..........................................(>.— Lina Kleinsehitz...............................................1.— Mr. Zuoančič (Gates Ave.) ..........................■>.— Mači Wernie ....................................................1.— losef Feliciian ..............................................<>.— Marv Šimenc ......................... Fr. Mrak ............................. Mrs. Mulivič ....................................................s.— Z. O .tennan mora biti Peter Osterman iz zadnjega izkaza. Ko bi se v imena ali svote urinila kak 1 pomota, prosim, naj se 111 i blagovoli naznaniti. Ako bi kako družino še ne bil obiskal, pa bi želela, da io obiščem, prosim naj se mi blagovoli naznaniti in dragevolje bodem prišel. Z menoj je hodil po tem težkem potu Mr. J. Kljun, kateremu se iskreno zahvalim za trud. Vsi oni, ki so pristopili v cerkveno občino, lahko poravnajo svoje prispevke vsakega če-trtleta po sv. maši v cerkveni društveni sobi, ali vsako nedeljo po maši v zakristiji. Vsi oni, ki niso hoteli pristopiti v občino, češ, da jim slovenskega duhovnika ni treba, naj vedo, da jih duhovnik ne bode več nadlegoval. Vsak Greater New YorSki Slovenje ako ho če imeti v potrebi postrežbo slov. duhovnika, mora spadati v kako slovensko cerkveno občino, v katero hoče. Hrooklynska cerkvena občina in nikaka konkurenčna župnija New Yok-ški. Popolnoma vsejedno je, v katero občino kdo spada, da le v jedilo spada. Ridgewoodski rojaki se morajo sami odločiti. kani bodo spadali. Sramotno it, ne podpirati nobene cerkvene občine, v sili in potrebi pa zahtevati duhovnikovo postrežbo. Rojaki podpirajte slovenske svoje trgovce. Priporočamo vam posebno: Štefana Podgor-nika, izvrstnega in cenenega krojača 11a .17 Sumner Ave procsrista Rudolfa Podkrajška na ,101 lefferson Street, društvom za društveno dvorano in zabave pa dvorano rojaka Franka Mihcliča na 16(1 Knickerbocker Ave. Vsi li trije trgovci so ud i o naše občine. Ti podpirajo vas, vaša dolžnost je, da vi podpirate nje. Rev. Kazimir Zakrajiok, O.-F. M.