Uredniška priloga „Kmetovalou“.
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 5.	V Ljubljani, 15. marcija 1880. Letnik 11.
Krajevni sortimenti.
11.
Kes, da vsaka Sola Se nima primernega vrta, a sčasoma bodo občine uvidele njihovo korist ter jih gotovo napravile. Marsikatera Sola ima sicer svoj vrt, a občina ga časi ne podpira niti z dobro besedo. Toda tudi tu se bode obrnilo na bolje. Ljudje bodo uvideli, da bode denar, katerega bodo dali za^ umno obdelovanje šolskega vrta, dajal njim in njihovim otrokom lepe obresti. Šolski vrti so tudi premajhni, da bi bilo moči po njih saditi veliko visokih debel v raznih vrstah. A saditi bi morali veliko pritlikavcev, ki ne jemljo drugim kulturam niti solnca niti prostora. Učitelj vrtnar jih bo imel pri rokah ter jih lehko tako rekoč vsak dan opazoval natančno ter s tem veliko koristil svoji občini.
Koliko pritlikavcev lahko stoji na majhnem vrtu, lahko vsakdo razvidi, če mu povem, da imam v Gorjah dobra 2 ara velik šolski vrt. Na njem stoji
hruševih vertikalnih	kordonov ......................37	v	24	vrstah
jabolčnih „	„	 22	v	14	„
hruševih palmet...........................................5	v	5	„
„ vretenastih	piramid...........................4	v	4	„
hruševo poludeblo na pritlični podlogi, na katerem ob enem poskušam vrste, ki jih ne poznam še po rasti
in rodovitosti .................................................. 1	v	1	„
laška češplja............................................ 1	v	1	„
marelica................................................. 1	v	1	„
breskva . ,.............................................. 1	v	1	„
vseh dreves skupaj je torej .	.	.	72 v 51 vrstah.
Poleg teh dreves je na vrtu še 28 visokodebelnih rož, in ob južni steni dve trti. Vsa ta drevesa in rože pa nič ne ovirajo v rasti druzih povrtnin in cvetic. Iz teh podatkov vsakdo lehko razvidi, koliko vrst je moči na šolskem vrtu poskušati.
Marsikdo pa utegne ugovarjati: „Na šolskem vrtu jih lehko poskušaš. Tam imaš dobro zemljo in zavetje. Hruške imaš na kutni, jabolka pa na dusenu. Ob takih razmerah in na takih podlogah je sad lepši nogo na visokih deblih v navadni zemlji in legi.“ Ta ugovor je dober. A vender se že na takem drevji lehko precej sodi gotovo, kako bi dotične vrste uspevale na visocih deblih. Pomisliti je treba, da zemljo lehko izboljšamo povsod, lego da lehko določimo, a podnebje pa enako vpliva na pritlikavce in na visoka debla.
Kdo drug bi pa predlagal: „če hočeš dognati, katere sadne vrste uspevajo v tvojem kraji na visocih deblih najbolje, nasadi na kak vrt toliko debel v toliko
- 18 -
vrstah, kolikor jih hočeš opazovati. Ta ti bodo najbolje pokazala, ali jim vaše razmere ugajajo ali ne!“ Ta predlog je tudi dober, a le — na videz. Če sadim 30 jabolk v 30 vrstah in ravno toliko hrušek, potrebujem za vsako vrsto najmanj 200 daljave. A redki so vrtovi, po katerih bi v taki daljavi zemlja ne bila nič drugačna, če pa nimajo vsa drevesa enae.ih pogojev za raščo, rasla bodo torej slabeje. Vsa drevesa tudi ne bi imela enake lege, torej bi v odprti legi nastavljala manj sadu. Vsa drevesa nimajo enako dobrih korenin, torej slabo uko-reničena medle. Vsa drevesa tudi niso enako dobro vzgojena, torej ne morejo enako živahno rasti i. t. d. Na ta način je v slabem slučaji mogoče, da vse vrste za ta kraj — obsodimo. Pa vender na sosednem vrtu polovica teh vrst veselo raste in obilo rodeva.
Kako bi pa torej dognali, katere vrste dobro delajo v našem kraji na divjakovi podlogi in na visokih deblih? Nekaj nas o tem poučavajo že tiste dobre vrste, ki že sedaj rasto po naših vrtih in dobro uspevajo. Da pa moremo tudi nove dobre vrste preskušati, treba ravnati takole: Odberimo 30 ali večletno jablano ali hruško v taki legi in zemlj;, kakeršna je navadno pri nas. Precepimo jo s toliko vrstami, kolikor jih hočemo opazovati. Na enem drevesu jih je lohko do 40. Vrste so lehko od najzgodnjejše do najpoznejše. Vse. te vrste bodo imele enake pogoje v legi, zemlji, koreninah, starosti podloge i. t. d. Taka drevesa imajo mimo mladih tudi to prednost, da veliko prejo rode (navadno že v 4. letu). Na takih drevesih se lehko učimo vrste spoznavati. Lahko jih natanko opazujemo glede rasti in ro-dovitosti. Po njih torej lehko sodimo najbolj utemeljeno, katero vrste se prilegajo kraju, katere pa ne. Nekoliko takih dreves naj bi si priredil vsak učitelj sadjar. Z vestnim opazovanjem in primerjanjem si bo pridobil na njih izkušenj, s katerimi bo mogel svoji občini v resnici koristiti.
Zato živo priporočani to reč svojim č. kolegam'v preudarek.
Da pa ne bode treba iz raznih cenikov izbirati najboljših jabolk in hrušek, podajam tu skoraj vse tiste, katere priporoča slavni sadjar g. N. Gtaucher, vodja sadjarske šole in posestnik 45 ^ velike drevesnice v Stuttgartu. Mož je vesten in ima veliko izkušenj ne le v svojih nasadih, nego tudi v takih, katere je on zvršil ali videl pri najslavnejših francoskih sadjarjih — svojih učiteljih. Torej mu smemo popolnoma zaupati. Pri njem se dobe tudi cepiči ali pa drevesca raznih oblik.
Slovenska imena mi je pomagal ustanoviti g. Pran Levec, c. kr. profesor
i.	t. d. v Ljubljani, za kar se mu prisrčno zahvaljujem na tem mestu.
A. Hruške.
Razvrščene so po redu. po katerem zore. Rimska številka pomeni, kakšne so; arabska številka, n. pr. 8. 3	13.. katerega meseca zore; arabske številke 1. 2. 3. 4. 5. pa, ka-
tera oblika drevesna naibolj ugaja dotieni vrsti, in sicer i. — visoko deblo 2. — piramido ali vretenaste piramide na kutni. Če pa poleg številke stoji -j-, tedaj se dotična vrsta bolje ponaša na lesniki (divjaku). 3. = za male vretenaste piramide, 4. ■= za male oblike: razne kordone in palmete. Če je pa poleg številke -j-, tedaj mora biti dotična vrsta posredno cepljena na kutno. 5. = veče palmete ob stenah, -j- = če bolje uspevajo na lesniki (divjaku) in * — če uspevajo le na lesniki (divjaku). Poleg tega je zaznamenovana tudi lega, v kateri š e precej dobro delajo. V = vzhod, J = jug, S = sever in Z = zahod.
1.	Julijska dekanka (Juli-Dechantsbirn) I 7. t. 2+.
2.	Hranilka (Sparbirn) 1. 7. — 8. 1. 4+. 5*. SV. in SZ.
3.	Zgodnja Šomontelka (Sommer-Ohaumontel) I. 8. 1. 3. 4.
4.	Klapovka (Clapp s Liebling) I. 8—9. 1. 2. 3. 4. 54-. S. SV. SZ.
5.	Albertovka (Amaulis Butterbirn) I. 8.-9. 1. 4. 5. SV. SZ.
fi. Viljemovka (tVilliams Christbirn) 1. 9. 1. 24-- 3. 4-j-. 5-j-. S. SV. SZ.
7.	Prežlahtna maslenka (Hoclifeine Butterbirn) I. 9. 1. 2. 3. 4. 5-)-. SV. Z.
8.	Kongresovka (Andenkcn an den Oongress) II. 9. 1. 2-j-. 5*. SV. SZ.
19
9.	Esperenova gosposka hruška (Esperen’s ITcrrenbirn) I. 9. 1. 2. 3. 4. 54-. S. SV. SZ
10.	Lujizovka (Gnto Luise von Avranohes) I. 9. —10. 1.	2.	4. 5-)-.	SV. SZ.
11.	Filipovka (Doppelte Philipps Birn) I. 9,—10. 1 2.	3.	4. 5-j-.	SV. SZ. Z.
12.	Gelertova maslenka (Gollerts Butterbirn) I. 9.—10.	1.	2. 3. 4.	6. SV. Z.
13.	Vojvodinja Eliza (Herzogin Elsa) I. 9,—10. 2. 3. 4.
14.	Lebrunovka (bebrun s Butterbirn) 1. 10. 2. 3. 4. 5. SV. Z.
15.	Napoleonova maslenka (Napoleoni Butterbirn 1. 10.—11. I 2-j-. 5*. SV. Z.
1(5. Društvena dekanka (Vereins-Dechantsbirn) 1. 10,—11. 1. 2. 3. 4. 5. V. Z.
17.	Dimontovka (Dumonfs Butterbirn) I. 10,—11. 2. 3. 4. 5+. V. JZ. JV.
18 Blumenbahova maslenka (BlumenbaelPs Butterbirn) 1. 10.—12. 2. 3. 4. 5. SV. Z.
19.	Angulemka (Herzogin von Angouleme) I. 10,--11. 1. 2. 3. 4. 5+. SV. JV. JZ. Z.
20.	Carska hruška (Kaiserbirn) I. 11. 1.
21.	General Todtlebnovka (General Todtleben) II. 11. 1.	5	SV. Z.
22.	Dilovka (Diels’-Butterbirn) I. 11.-12. 1. 2. 3. 4. 5.	J.	JV. JZ.	Z.
23.	Godojanka (Triumph	de Jodoigne) I. 11.—12.	2.	4.	5. JV. JZ.	Z.
24.	Klerževka (Clairgeau	s Butterbirn) 1, 11,—12.	1.	2-f. 4-)-. 5*.	SV. Z.
25.	Koprčarica (Liegels Butterbirn) I. 11.—12. 1.
2(5 Zimska dekanka (Winter-Dechantsbirn) I. 12 2. 3. 4. 5-j- J. JV. V. JZ.
27.	Hardenpontovka (Ilardenponts VVinterbutterb.) I. 12. 1. 2. 3. 4. 5-)-. J. Z. JV. JZ.
28.	Prezidentovka (President Mas) I. 12.—1. 2-j-. 3. 4-j-. 5-j- SV. Z.
29.	Pastorovka (Pastorenbirne-Cure) II. 12 —1. 1. 2. 3. 4. 5. SV. Z. (Za sušilo.)
30.	Vladarica (Regentin) 1. 12.—2. 1. 2. 3. 4. 5-j-. J. Z. JZ. JV.
31.	Žlahtna krasana (Edel-Crassane) I. 12.-3, 1. 2-f. 4-f. 5*. V. J. Z. JZ. JV.
32	Alansonska dekanka	(Dechautsbirn von Alen^on)	1.	12.—3. 2.	3.	4. 5-f V. JV. JZ.
33.	Olivijerka (Olivier de	Serres) I. 12,—3. 1. 2.	3.	4.	5-f-. J. V.	Z	JV. JZ.
34.	iosipina malinska (Josephine von Mecheln) I, 12. 3. 1. 2. 3. 4. 5. V. Z. JV. JZ.
35.	Marija Lujiza (Marie Luise) 1. 3.-4. 1. 2-f. 5*. SV. Z.
Poleg naštetih so za mošt najboljše navadne tepke, za sušilo rjavke (brutta bona), in sveže salcburgarice radi jedo na kmetih, po mestih jih je pa lehko prodati.
B. Jabolka.
Rimska številka znači. kakšna je vrsta, arabska številka 1. pomeni visoka debla na divjaku (lesničnjaku), 2. veže piramide, vretenaste piramide, kordone i. t. d. na dusenu,
3.	male palmete in kordone na ivanSku ali dusenu, 4. pa tiste vrste, ki kot špalir dobro rasto tudi ob stenah. Pridejana jim je tudi lega, ki jim še ugaja (kakor pri hruškah).
1.	Zgodnje vrste.
1. Rožnik (Virginischer Rosenapfcl) T. 1.
2 Transparentovec (Transparente de Croncels) I. 1. 2. 3. 4. S. SV. SZ.
3.	Šarlamov6ek (Borvuritsky) i. 1. 2. 3. 4. S. SV. SZ.
4.	Zlati letnji kosmač (Goldgelbe Sommerreinette) II. 1.
5 Frasov kalvil (Fraas’ Sommer-Calvill) II 1. 2.
6.	Deanov kodlin (Doan s Codlin) 1. 1. 2. 3. 4. SV. SZ. Z.
2.	Jesenske vrste.
7.	Angleška parmena (Englische Gold-Pariuiino) I. 1. 2. 3. 4. Z. SZ. SV.
8.	Angleški kosmač (Englische Spitalreinette) I. 1.
9.	Zlatnik (Gclber Edelaptel) I. 1.
10.	Car Aleksander (Kaiser Aleiander) II l. ‘h 3. 4 SV. SZ Z.
11.	Knežak (Prinzenapfel) I. 1. 2. 3. 4. SV. SZ. Z.
12	Rdeči jesenski kalvil (Rother Herbstcalvill) I. 1. 2. 3. 4. SV. Z.
13	Pisani jesenski kalvil (Gestreifter Herbstealvill) I. 2. 3.
3.	Zimske vrste.
14.	Veliki bobovec (Grossor Bohnapfel) I. 1.
15.	Veliki kaselski kosmač (Grosse Kasseler-Reinette) I. 1. 2. 3.
16.	Landberški kosmač (Landsberger-Reinette) 1. 1. 2. 3. 4. SV. SZ. Z.
17.	Oberdikov kosmač (Oberdieck’s-Reinette) I. 1.
18.	Šampanjček (Ohampagner-Reinette) I. 1.
19.	Karmelitovec (Karmeliter-Reinette) I. I.
20.	Orleanček (Orleans-Reinette) I. 1. 2. 3.
21.	Ananasov kosmač (Ananas-Reinette I. 1. 2. 3.
22.	Kanadski kosmač (Kanada-Reinctte) I. 1. 2. 3. 4. V. JV. JZ. Z.
23.	Alant (Alantaplel) I. 1.
Sftf
-—J
24.	Batulin (Batullenapfel) II. i.
25.	Gdanski robač (Danzinger-Kantapfel) I. 1. 2. 3. 4. Z. SZ. SV.
26.	Plamenasti kardinal (geflammter Cardinal) I. 1.
27.	Čebular (Rother Stettiner) II. 1.
28.	Rumeni cvetač (Gelber Bellefleur) 1. 1. 2. 4. V. JV. JZ. Z.
29.	Blenhajmski zlati kosmač (Goldreinette von Blenheim) I. 1. 2. 3. 4. Z. SV.
30.	Ribstonov jadrnik (Ribston’s Pepping) J. 1. 2. 3. 4 Z. SV
31.	Rdeči zimski kalvil (Rother Winter Calvil) I. 1. 2. 3,—4. V. JV. JZ.
32.	Beli zimski kalvil (Weisser Winter-Calvill) ]. 2. 3. 4. V. JV. JZ.
33.	Koksova Pomona (Cox’s Pomona) II. 2. 3.-4. S. SV. SZ.
34.	Slava sveta (Gloria mundi) II. 3. 4. SV. SZ.
35.	Bavmanov kosmač (Baumanns Reinette. II. 1. 2. 3. 4. SV. SZ.
Broskva je Amsdenova skoraj najzgodnjejša in najmanj občutljiva, važna je torej za kupčijo.
češnja Kraljica (nouvelle royale) je pa zopet zato jako dobra, ker bo pri nas zorela šele konec julija, posebno po severnih legah.
Poleg navedenih sadnih vrst je še veliko dobrih in preskušenih v marsikaterem kraji. A slavni Ga n eh er priporoča posebno te, in njemu se klanjam.
Bog daj, da bi te vrstice pripomogle, da bi po mili domovini priredili veliko „po-skušnjakov“ (Probe- oder Sortenbaume), kakeršne sem gori priporočal, v povzdigo sadjarstva ter narod« v prid!	_____________ Janko Žirovnik.
Vrtna trobentica.
Vrtna trobentica (latinski primula praenitens [sinensis]) je ob sedanjem času ena najbolj razširjenih in priljubljenih sobnih cvetic. Teh trobentic imamo mnogo
vrst, razlikujejo se pa po obliki, listji, velikosti in barvi, katera je navadno rdeča ali bela. Posebno priporočene so vrste: ker-mesina splendens, punctata ele-gantissima, felici folia in fim-briata globosa, katero predočuje podoba 14.
Solnčnim trobenticam služi zemlja, ki je sestavljena iz 4 delov krtinske prsti, 3 delov črne gozdne prsti, 3 delov kravjaka, enega dela svišča in 1 dela stolčenega lesnega oglja. Presajati jih je treba, kadar odoveto, ter pomnoževati s semenom. Trobentica ima mnogo lepega cvetja, če ji je dovolj svežega zraka in svetlobe, a ne preveč toplote, novejšem času je lahko tudi veči-
Podoba 14.
zato bodi raje v ne preveč zakurjeni sobi. V
noma vse nove gibate vrste trobentic množiti s semenom.
Raznotere vrtnarske reči.
Ogrci ali črvi po šparglovih gredah. A ko se pokažejo po novih špar-glovih gredah poganjki, ki kmalu porumene in usahnejo, poglej hitro, zakaj. Navadno so krivi ogrci, ki jih precej pokončaj. Večkrat se je uže pripetilo, da je ta mrčes popolnoma ugonobil take nasade, ker ga niso zasledili v pravem času.
Založba e. kr. kmetijske družbe kranjske.
Odgovorni urednik Gustav Pire.	Tisk J. Blaznikovih naslednikov.