Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/236 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-0838 Naslov projekta Jezik in ekonomija Vodja projekta 1970 Sonja Novak-Lukanovic Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5.970 Cenovni razred A Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 507 Inštitut za narodnostna vprašanja Raziskovalne organizacije -soizvajalke 581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 1510 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Universita del Litorale Centro di ricerche scientifiche di Capodistria Družbenoekonomski cilj 10. Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega obveščanja . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 10. Naziv Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega obveščanja 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2011 / 1. rok 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 V skladu z zasnovo in programom projekta je delo potekalo po predvidenih vsebinskih in časovnih fazah in vključevalo: • Analizo družbenih, političnih in ekonomskih značilnosti posameznih območij, ki smo jih evidentirali in vključili v raziskavo - Slovenija, posebej etnično mešani območji (Prekmuije in Slovenska Istra) ter obmejna področja v sosednjih državah, kjer živi slovenska manjšina -območje Furlanije -Julijske krajine, avstrijska Koroška, madžarsko Porabje. Za vsako posamezno okolje smo analizirali prebivalstveno strukturo (etnično, starostno in izobrazbeno) in gospodarsko dejavnost v okolju. Ugotovili smo, katera gospodarska dejavnost je v posameznem okolju najbolj prisotna, kajti prav ta zaznamuje jezikovni trg območja. V analizi je bila posebej izpostavljena jezikovna politika posameznih obravnavanih območjih. V raziskavi smo se naslonili na formalno izobraževanje učenja jezikov. Pri tem nas je posebej zanimalo učenje manjšinskih in tujih jezikov. Evidentirali smo jezike, ki se pojavljajo na posameznih nivojih formalnega izobraževanja. Na osnovi razpoložljivih virov smo ugotovili, da v vsakem okolju obstoja posebno jezikovno/ izobraževalno planiranje, ki se kaže v ponudbi jezikovnih šol in ponudbi privatnega - neformalnega učenja jezikov. Ugotovili smo, da je to v obravnavanih okoljih zelo različno in da tudi ni sistematično urejeno. • Projekt se je naslanjal na teoretično, teoretsko-metodološko in empirično gradivo o povezavi jezika in ekonomije, kajti raziskovalcem vključenim v projekt je bila vsebina nova in prav zato je zahtevala veliko študija in iskanja inovativnih pristopov. Posebej smo opravili analizo empiričnih podatkov našega raziskovanja v preteklih letih. Izbrali smo parametre, ki indirektno zaznamujejo ekonomski vidik jezika. Izpostavili smo stališča prebivalcev do učenja in rabe jezikov- državnega, manjšinskega-sosedskega, tujega za poslovno sodelovanje v obmejnem področju, v EU in pa za zaposlitev v domačem okolju in pa v sosednjih državah. Analiza stališč v različnih časovnih obdobjih, analiza samo-evalvacije jezikovne kompetence v korelaciji z konkretno rabo posameznega jezika v izbranih domenah (performanca) v različnih okoljih, nam je ob analizi teoretičnega gradiva, prispevala k definiranju spremenljivke »investicija« v znanje jezika, ki smo jo v projektu posebej obravnavali. Ugotovili smo, da le ta predstavlja direkten strošek in da ne obstojajo podatki, ki bi nam potrdili uspešnost oziroma vpliv jezika (kompetence) na zaposlovanje oz. na sklepanje poslov, kar nam je potrdilo našo hipotezo in na ustreznost zastavljenega empiričnega dela naše raziskave. Statistično obdelane in analizirane empirične podatke prejšnjih raziskovanj ob analizi različnega teoretičnega gradiva smo uporabili tudi pri opredeljevanju posameznih kategorij vrednosti jezika. Vrednost jezika smo zasnovali v pomenu prepletenosti različnih dimenzij in definiranju se nismo osredotočilo samo na ekonomsko dimenzijo jezika. Ugotovili smo, da je potrebno upoštevati vse dimenzije - tako simbolično dimenzijo kot dimenzijo uporabe, dimenzijo prepoznavnosti, ki v medsebojni povezavi prispevajo k uspehu - to je k ustvarjanju uspešnosti na trgu. Podrobneje smo se posvečali teoretičnemu konceptu znanja jezika - povezave jezikovnega znanja, sporazumevalne kompetenc/ zmožnosti in interkulturne kompetence/zmožnosti ter konceptu strukture in delovanja jezikovnega trga. Iskali smo elemente, ki zaznamujejo prestiž posameznega jezika in ugotavljali povezavo prestiža jezika, družbe in ekonomije. • Na osnovi zbranega, analiziranega gradiva ter postavljenih teoretičnih konceptov smo opravili konzultacije z zunanjimi sodelavci v cilju ugotavljanja ustreznosti postavljenih hipotez, ki so nam pomagale pri koncipiranju vprašalnika. Vsebino projekta in nekatere teoretične pristope, ki smo jih razvili v prvem letu smo tudi uspešno predstavili na konferencah in vzbudili zanimanje med strokovno javnostjo. V letu 2009 je bilo delo usmerjeno v realizacijo empiričnega dela. Izdelali smo instrumentarij (polstrukturiran vprašalnik za globinski intervju), ki je upošteval vsebino in cilje raziskave, kot smo si jih zastavili v raziskovalnem modelu. Polstrukturiran vprašalnik z 55 vprašanji smo pilotsko preverjali na treh vzorcih. Za pilotsko preverjanje smo izbrali podjetja glede na dejavnost in pa usmeritev na različne trge - sosednje države, JV Evropa, preostala Evropa, Rusija, svet. Osebe, ki smo vključili v pilotsko preverjanje so bili vsi z ekonomsko izobrazbo (dr. ekonomije, mag. ekonomije, MBA) in vodilni v podjetju. Vprašalnik smo na osnovi pilotskega preverjanja ustrezno spremenili in dopolnili. Vsebina vprašalnika je obsegala več vsebinskih sklopov - splošne podatke podjetja, usmeritev na trge, znanje jezika in delovno mesto, jezikovno izobraževanje v podjetju, prevajalska in lektorska dejavnost, ustna in pisna komunikacija v podjetju (na sedežu podjetja, v matičnem podjetju), ustna in pisma komunikacija med matičnim podjetjem in hčerinskim podjetjem, izbira jezika na različnih trgih, izbira jezika in informativno gradivo, stališče do znanja jezika (tujega, sosedskega- manjšinskega). • Identificirali in izdelali smo vzorec (40 podjetij), v katerem smo upoštevali naslednje kriterije-sedež podjetja glede na geografski položaj (obmejno področje, center Slovenije), dejavnost podjetja (bančništvo, zavarovalništvo, proizvodnja, trgovina) lastninsko strukturo podjetja (tuj kapital, slovenski kapital) in pa usmeritev na različne trge. Izključili smo področje turizma, kajti predvidevali smo, da bi to področje vplivalo na nerealno sliko položaja in odnosa do jezikov in s tem na objektivnost rezultatov. Pilotsko smo preverili tudi metodo izvajanja intervjuja- na naslove 10-tih podjetij smo poslali prošnjo za izvajanje intervjuja in pa vprašalnik. Nihče nam na prošnjo ni odgovoril, zato smo se odločili, da bomo do vodstvenih struktur podjetij poskušali priti na drugačen, oseben način (z uporabo osebne mreže in z metodo snežne kepe), kar se je izkazalo za boljšo, ustreznejšo in uspešnejšo obliko pristopa, čeprav smo zato porabili več časa in s takim načinom tudi presegli razpoložljivi časovni /urni obseg raziskave. Z vodstveno strukturo (oziroma člani uprave ali prvo linijo vodstva podjetja) smo opravili intervju. Izhajali smo iz prepričanja, da vodstvo oblikuje tudi »jezikovno politiko« podjetja, kar vpliva na struktura jezikovnega trga v Sloveniji. Struktura jezikovnega trga je bila v naši raziskavi osredje vprašanje, ki smo ga obravnavali teoretično kot tudi empirično. V letu 2009 in 2010 smo opravili načrtovane intervjuje ter pregledali razpoložljivo gradivo o podjetjih, ki smo jih vključili v raziskavo. Intervjuje smo snemali (nihče izmed naših intervjuvancev ni nasprotoval snemanju) in jih kasneje transkribirali. Večina intervjuvancev je pokazala veliko zanimanje za raziskavo ter za rezultate raziskave in pričakovanje po javni predstavitvi. Prav tako pa se je pokazalo, da je vprašanje jezika zelo občutljivo področje, ki se ga vsi dobro zavedajo ter da izbira jezika predstavlja več kot samo komunikacijo. • V cilju opredelitve jezikovnega trga smo v empirični del raziskave vključili tudi izvedbo ankete med izbranimi jezikovnimi šolami na narodno mešanem območju v Lendava, v Ljubljani in Slovenj Gradcu. Anketa med izbranimi jezikovnimi šolami (šole smo prosili za podatke) nam je nakazala kdo se odloči za učenje jezikov in kateri jeziki prevladujejo. Analiza podatkov je pokazala, da se za izpopolnjevanje oziroma učenje tujega jezika odločajo posamezniki, ki so zaposleni in znanje jezika potrebujejo na delovnem mestu.- predvsem komercialisti, ekonomisti, referenti. Tečaje obiskujejo večkrat, starost tečajnikov je med 25-40 let., tečaje plačajo sami ali pa podjetje (enakomerno razporejeno). Predvsem posameznikom, ki so zaposleni v gospodarstvu plača delovna organizacija. Med jeziki prevladuje angleščina, nato nemščina in italijanščina ter ruščina. Prevladujejo ženske. Na narodno mešanem območju v Lendavi pa smo v jezikovni šoli opravili tudi raziskavo med samimi tečajniki (N= 48), ki je potrdila, da se za učenje odločajo posamezniki zaposleni v gospodarstvu, prevladujejo posamezniki s končano srednjo šolo, ki so zaposleni na nevodilnih delovnih mestih. Prevladuje učenje angleškega jezika (v 80 odstotkih) , samo 6,3 odstokov vprašanih se je odločilo za učenje madžarskega jezika. Za učenje jezika (ne glede na jezik) so se odločili , ker to zahteva delovno mesto. Znanje jezika na delovnem mestu ni dodatno finančno ovrednoteno, je pogoj za zasedbo in ohranitev delovnega mesta. • V empirični del raziskave je bila vključena tudi analiza oglasov za delovna mesta v dnevnih časopisih - Delo in Primorske novice. Opravili smo analizo oglasov v 40 izvodih obeh časopisov v cilju ugotoviti,katere jezike delodajalci zahtevajo pri razpisih na delovna mesta. Predvidevali smo, da bo zlasti za delovna mesta, ki jih objavlja časopis Primorske novice pogoj znanje italijanskega jezika (uresničevanje dvojezičnosti). Rezultati so pokazali razliko glede na dejavnost in zvrst podjetja (javne službe, uvozno-izvozna podjetja, trgovine in lokali, bančništvo). Stopnja znanja jezika je povsod natančno opredeljena (prevladuje zastarela formulacija -aktivno, pasivno znanje), znanje angleškega jezika je pri zaposlitvi vseh delovnih mest obvezno. Zahteva po znanju specifičnega jezika pa odvisna od usmeritve podjetja ( dejavnost in na kateri trg je podjetje usmerjeno ter kje ima podjetje sedež), od delovnega mesta. Na narodno mešanem območju pa kljub zakonodaji delodajalci za delovna mesta, kjer prihajajo v stik s strankami, ne zahtevajo znanja italijanskega jezika • V okviru raziskovalnega projekta smo^povabili tudi enega najvidnejših strokovnjakov prof. Fracois Grin-a, profesorja z Univerze v Ženevi, avtorja številnih knjig in znanstvenih člankov s področja jezika in ekonomije, da je vabljenim (sodelavcem projekta in študentom) predaval o njegovih pristopih in izkušnjah pri raziskovanju povezave jezika in ekonomije. Njegove sugestije povezane z metodologijo našega raziskovanja smo upoštevali. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Raziskovalni cilji kot smo si jih v načrtu projekta zastavili, so bili so bili v celoti realizirani. Odstopanj ni bilo. Z zastavljenim empiričnim raziskovanjem, ki je vključevalo izvedbo intervjujev (polstrukturiran vprašalnik, vodstvene strukture podjetji, ki smo jih na osnovi vključitvenih kriterijev vključili v vzorec), izvedbo ankete z izbranimi jezikovnimi šolami in analizo oglasov za delovna mesta v dveh dnevnikih smo realizirali zastavljene raziskovalne cilje. Na osnovi analize empiričnih podatkov smo potrdili hipotezi, ki smo si jih raziskavi postavili in sicer, da ima jezik vrednost in da jezikovni trg oblikujeta družba in posameznik. Rezultati so potrdili naša predvidevanja, da dejavnost podjetja (trg, lastništvo) vpliva na notranjo in zunanjo komunikacijo podjetja in posledično tudi na izbiro jezika in stopnjo znanja jezika. Kljub začetni metodološki težavi (težavi pri anketi po pošti) smo raziskavo realizirali in z metodo snežne kepe izvedli intervjuje med izbranimi podjetji. Rezultati so pokazali razlike pri oceni vrednosti jezika glede na dejavnost podjetja, rezultati so potrdili, da je znanje jezika pogoj za zaposlitev in napredovanje ter da je znanje jezika močno povezano z ekonomskimi spremenljivkami. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Sprememb v programu raziskovalnega projekta ni bilo. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO NOVAK-LUKANOVIČ, Sonja. Ekonomski vidik jezika:primer Slovenije ANG Economic aspects of language: the case of Slovenia Opis SLO V prispevku je izpostavljena povezava ekonomije in večjezičnosti v času globalne ekonomije. Povezava jezika in ekonomije je zelo pomembno področje, s katerim se soočajo načrtovalci jezikovne/izobraževalne politike. Znanje jezika pomeni posamezniku in družbi investicijo ter prinaša dobiček obema. Znanje jezika odpira možnosti za zaposlovanje na trgu delovne sile in posamezniku omogoča mobilnost. Empirični podatki raziskovanja v Sloveniji kažejo povezavo jezika/večjezičnosti in nekaterih ekonomskih spremenljivk. ANG In the paper the interaction between economy and multilingualism in the era of global economy is stressed. The issue of language and economy is important question facing contemporary language/education policy. Knowledge of language is an investment of individual and society, bringing profit so to individuals as to society.Knowledge of languages gives opportunity for employment, increases opportunities on the labour market, gives the freedom of mobility. The empirical results show the interdependence of language /multilingualism and some economical variables. Objavljeno v KIRK, John M. (ur.), 0 BAOILL, Donall P. (ur.). Language and economic development : Northern Ireland, the Republic of Ireland, and Scotland, (Belfast Studies in Language, Culture and Politics). Belfast: Clo Ollscoil na Banriona, 2009, str. 37-53, zvd.; grafikoni. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 2. Naslov SLO NOVAK-LUKANOVIČ, Sonja. Jezik v mednarodni komunikaciji - ekonomski vidik. ANG Language in the international communication- economic aspect Opis SLO Prispevek izpostavlja, da je pri obravnavanju slovenskega jezika kot manjšinskega jezika v zamejstvu potrebno izhajati,da jezik nastopa kot medkulturna dimenzija, da je jezik pogoj razvoja ekonomije, da je jezik javno dobro- jezikovna in kulturna raznolikost pa je kvaliteta življenja. Vlogo slovenskega/ manjšinskega jezika se v posameznih okoljih obravnava različno in upoštevati je potrebno zgodovinsko-politične specifičnosti, ki so vplivale in še vedno vplivajo na številne spremenljivke, ki zaznamujejo vlogo slovenskega manjšinskega jezik. ANG The article deals with the status of Slovene language as minority language in the neighbouring countries, emphasizing the fact that language appears as intercultural dimension, that it conditions development of economy, that it represents the public good and that language and cultural diversity contribute to the quality of life. The role of Slovene/minority language is treated differently in different settings, and it is necessary to consider historic and political specificities that have affected and still afffect numerous variables characterizing the role of Slovene minority language. Objavljeno v WINTERSTEINER, Werner (ur.), GOMBOS, Georg (ur.), GRONOLD, Daniela (ur.). Grenzverkehr | ungen : Mehrsprachigkeit, Transkulturalitat und Bildung im Alpen-Adria-Raum : večjezičnost, transkulturnost in izobrazba : plurilinguismo, transculturalita e istruzione : multiculturalism, transculturality and education, (Wieser Wissenschaft). Klagenfurt = Celovec: Wieser, cop. 2010, str. 155-165. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 11802957 3. Naslov SLO NOVAK-LUKANOVIČ, Sonja. Percepcija kulturne in jezikovne raznolikosti v obmejnih območjih : stališče in znanje jezika soseda v obmejnih področjih ANG The perception of linguistic and cultural diversity in border areas: attitudes and knowledge of the language of the neighbour in border areas Opis SLO V prispevku so predstavljena stališča prebivalcev obmejnih mest do jezikov. Izpostavljeno je zlasti stališče do jezika sosednje države-sosedskega jezika. Rezultati raziskav potrjujejo, da so ekonomski faktorji močno zaznamujejo učenje in rabo sosedskega jezika. ANG The article represents the border towns inhabitants' viewpoints regarding languages. Especially exposed is the attitude towards the language of the neighbouring state - neighbouring language. Research results confirm that economic factors strongly affect learning and use of the neighbouring language Objavljeno v Signal, 2008/2009, winter/zima, str. 98-109; 110-119, grafikoni, tabele, avtoričina sl. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 11251021 4. Naslov SLO BREZIGAR, Sara. Slovenski jezik v Italiji: poti do njegove dodane vrednosti ANG The Slovene language in Italy: paths to a value-added positions. Opis SLO Prispevek se ukvarja s promocijo slovenskega jezika v Italiji. Na osnovi teorije človeškega kapitala in z združevanjem konceptov, ki izvirajo iz socialnega marketinga in sociolingvistike, identificira tri poti za promocijo manjšinskih jezikov in jih aplicira na primer slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Večanje števila govorcev in izboljševanje znanja predstavlja prvo pot. Drugo pot predstavlja promocija rabe manjšinskega jezika. Tretjo pot predstavlja izboljševanje ugleda manjšinskega jezika v okolju. ANG The paper focuses on the promotion of the Slovene in Italy. Fom the theory of human capital and by combining concepts from social marketing and sociolinguistics, identifies three paths to promote minority languages and apply them to the Slovene minority in Italy. Increasing the number of speakers and improving the linguistic skills represents the first path. The second path deals with the promotion of language use, while the third path deals with improvement of the language status in the environment. Objavljeno v PERTOT, Susanna (ur.), PRIESTLY, Tom (ur.), WILLIAMS, Colin H. (ur.). Rights, promotion and integration issues for minority languages in Europe, (Palgrave studies in minority languages and communities). Basingstoke; New York: Palgrave Macmillan, 2009, str. 207-215. [ Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 11233101 5. Naslov SLO LIMON, David. Prevajalec kot kulturni mediator: želja ali realnost? Vprašanje za prevajalstvo. ANG Translators as cultural mediators: wish or reality? : a question for Translation Studies. Opis SLO Vloga prevajalcev je pomebna v zunanji in notranji komunikaciji v podjetjih.Prevajalci so vedno večkrat opisani kot "kulturni posredniki" oziroma strokovnjaki za medkulturno komunikacijo, ampak v kakšni meri se ta opis potrjuje v praksi? ANG The role of translators is very important inside and outside communication in different business companies. Translators are referred to with increasing frequency as 'cultural mediators' or experts in intercultural communication, but to what extent does translation practice confirm this description? Objavljeno v V: Gile, Daniel (ur.), Hansen, Gyde (ur.), Kocijančič-Pokorn, Nike (ur.). Why Translation Studies Matters, (Benjamins translation library, 88). Amsterdam; Philadelphia: J. Benjamins, 2010, str. 29-40. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 41660514 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO NOVAK-LUKANOVIC, Sonja. Upravljanje z jezikovno raznolikostjo na narodno mešanih območjih ANG Managing language diversity in ethnically mixed areas of Slovenia Opis SLO Prispevek predstavlja jezikovno raznolikost na narodno mešanih območjih v Sloveniji. Predstavlja jezikovno in izobraževalno politiko ter stališča prebivalcev do jezikovne raznolikosti. Izpostavlja ekonomske spremenljivke, ki močno zaznamujejo učenje in rabo manjšinskega jezika kot prvega in drugega jezika. ANG The article deals with language diversity in ethnically mixed settings in Slovenia, discussing linguistic and educational policy as well as inhabitants' opinions regarding language diversity. It exposes economic variables strongly affecting the learning and use of minority language as the first and the second language. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v V: Book of abstracts : Sociolinguistics Symposium 17, Micro and macro connections, Amsterdam, 3-5 April 2008. Amsterdam: Meertens instituut ... [etc.], 2008, str. 293. http://www.meertens.knaw.nl/ss17/ss17abstracts.pdf. [COBISS.SI-ID 11036749] Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 11036749 2. Naslov SLO ČOK, Lucija, Jezikovna politika za kulturno in socialno kohezijo ANG Language policy for cultural and social cohesion Opis SLO V prispevku je izpostavljena vloga jezikovne in izobraževalne politike v večjezični družbi ter njena povezava z ekonomskimi procesi. Ustrezna jezikovna/ izobraževalna politika prinaša tudi ekonomske koristi posamezniku in družbi. Povezovanje in izmenjava vedenja in izkušenj, mobilnost ljudi in idej so ključni za širjenje znanja, dosežkov, skupnega ustvarjalnega navdiha in sodelovanja v procesu oblikovanja skupnega evropskega prostora harmoničnega sobivanja. In the article the role of the language /education policy in relation to the economic processes in multilingual society is stressed . The right - adequate ANG language/education policy contributes to the economic benefit of both-individual and society. Cooperation and exchange of knowledge and experiences, mobility of people and ideas are the key factors in promoting knowledge, achievements, common creative inspiration and cooperation in the process of forming a common European area of harmonious coexistence. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v NEWBY, David (ur.), PENZ, Hermine (ur.). Languages for social cohesio : language education in a multilingual and multicultural Europ : European Centre for Modern Languages of the Council of Europe, 2004-2007. Strasbourg: Council of Europe, cop. 2009, str. 25-34. Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 512547456 3. Naslov SLO MUNDA HIRNOK, Katalin. Porabski Slovenci in čezmejno kulturno sodelovanje - stanje in perspektive ANG The Porabje/Raba region Slovenes and cross-border cultural cooperation -present situation and perspectives. Opis SLO Pri narodnih manjšinah je možnost ohranjanja in razvijanja narodne kulture neločljivo povezana z rabo jezika. V tej zvezi je bistvenega pomena tudi izobraževanje v maternem jeziku, ker brez tega ni mogoče govoriti o možnosti za enakovreden razvoj lastne kulture. Vsakršno kulturno delovanje je pogojeno z ustreznimi ekonomskimi in socialnimi razmerami, kajti te omogočajo pogoje in možnosti za kulturno ustvarjanje in za udeležbo posameznika v družbenem življenju. ANG With national minorities, the possibility of preserving and promoting their cultural heritage is inseparably linked to the use of language. Education in one's mother tongue is essential, since without it there is no possibility of an equal development in minority culture. Any cultural activity is conditioned by adequate economic and social circumstances, as they provide suitable conditions and opportunities for cultural creativity and for participation of each individual in social life. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v NOVAK-POPOV, Irena (ur./ed.). Slovenski mikrokozmosi - medetnični in medkulturni odnosi, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 20). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2009, str./pp 307-323. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 11437901 4. Naslov SLO NOVAK-LUKANOVIC, Sonja, MEDVEŠEK, Mojca, LIMON, David. Vloga in položaj jezikov na jezikovnem trgu ANG The role and the position of languages in the language market. Opis SLO V prispevku so prikazani cilji raziskovalnega projekta, ki se nanašajo tako na teoretične kot empirične spremenljivke, ki zaznamujejo vlogo in položaj posameznih jezikov na jezikovnem trgu v Sloveniji, posebej na narodno mešanih območjih. Rezultati projketa prikazujjeo percepcijo vodilnih struktur v gospodarstvu o vlogi jezika in jezikovne raznolikosti, kar vpliva na razvoj človeških virov and družbene kohezivnosti v okolju. ANG The contribution presents the goal of the research project which is to determine from both the theoretical and empiric standpoint the economical variables that mark the role and position of an individual language in language market in Slovenia, especially in ethnically mixed areas. The results of the project present the perception of management structures of the role of a language/language diversity which influences the development of human resources and social cohesion of the environment Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v JERNEJ, Mirna (ur.), MUHVIC-DIMANOVSKI, Vesna (ur.), SUJOLDZIC, Anita (ur.). New challenges for multilingualism in Europe : Dubrovnik, Croatia, 1115 April 2010 : book of abstracts. Zagreb: Institute for anthropological research, 2010, str. 151-152. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 11567949 5. Naslov SLO NOVAK-LUKANOVIČ, Sonja. Učenje jezika:primer slovenskega jezika ANG Language learning: the case of the Slovene language Opis SLO Večjezičnost kot politika in kot vrednota postaja ključ uspešnega sodelovanja in sobivanja v današnjem svetu, ki je tesno povezano tudi s trgom delovne sile. Obmejna področja v današnjem času zaznamujejo procesi globalizacije, predvsem pa tokovi globalnega gospodarstva. Na strani je obmejno področje del globalnega trga, na drugi strani pa se kot odgovor globalnosti istočasno močno povečuje pomen jezikovne - kulturne različnosti. V takih pogojih pa znanje manjšinskega jezika postaja dodana vrednost posamezniku in družbi. ANG Multilingualism as policy and value is becoming the key of successful cooperation and coexistence in the contemporary world, and is closely linked with labour market. The border areas are characterized by processes of globalization and above all by currents of global economy in contemporary times. Border areas are part of the global market, and as a reaction to globalization, the significance of linguistic/ cultural diversity is increasing. In such conditions the command of minority language is becoming an added value to individuals and to society. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Language policy and language learning: new paradigms and new challenges, 18-20 June 2009, University of Limerick : book of abstracts. Limerick: University of Limerick: Irish association for applied linguistics - IRAAL, 2009, str. 26-27. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 11381325 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Poleg rezultatov, ki smo jih navedli, velja omeniti vabljena predavanja, na katerih je bil predstavljen projket in rezultati: NOVAK-LUKANOVIČ, Sonja. What do young people expect of education regarding attitudes and values : vabljeno predavanje na Informal conference of European ministers of education, Plenary session 3, The role of education, Oslo, 5-6 June. Oslo: Ministery of education and research, 2008. [COBISS.SI-ID 11113549] NOVAK-LUKANOVIČ, Sonja. Language policy in Slovenia: state language, minority language, foreign language : predavanje na seminarju Pedagogy and didactics for multilingual education in minority language regions, 4-5 June 2009, Leeuwarden. Leeuwarden = Ljouwert: Fryske akademy: Mercator: Eusko jaurlaritza gobierno vasco, 4-5. jun. 2009. [COBISS.SI-ID 11421517] NOVAK-LUKANOVIČ, Sonja. Pomen večjezičnosti v sodobni družbi : vabljeno predavanje na okrogli mizi Položaj manjšin v Sloveniji in Slovencev, ki živijo zunaj meja RS, Brdo, 16. jun. 2009. Brdo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu: Urad Vlade RS za narodnosti, 16. jun. 2009. [COBISS.SI-ID 11359821] NOVAK-LUKANOVIČ, Sonja. Linguistic policy and intercultural education in the market of knowledge : predavanje na Intercultural education within curricula design (Seminar in Slovenia) Project PERMIT. Koper: Univerza na Primorskem, Filozofska fakulteta, 9.-10. april 2009. [COBISS.SI-ID 11303501] 26. NOVAK-LUKANOVIČ, Sonja. Bilingual education and minority languages: issues for Europe and the United states : a workshop and symposium. Mondorf-les-bains: Clark University, June 25-27, 2010. [COBISS.SI-ID 11755341 in objavo v reviji NOVAK-LUKANOVIČ, Sonja. The value of linguistic diversity in Slovenia. Vestnik hakasskogo gosudarstvennogo universiteta im. N. F. Katanova. Serija 5. Serie 6, Filologija - Jazikoynanie, Filologija - Literaturovedenie, 2010, str. 113-115. [COBISS.SI-ID 11855949] 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO Raziskovalni rezultati projektne skupine prispevajo k prepoznavnosti slovenske znanosti na področju uporabnega jezikoslovja. Področje jezika in ekonomije je področje, ki povezuje dve različni disciplini. Literatura ne navaja, da bi bila v Sloveniji že opravljena raziskava o povezavi jezika in ekonomije, prav zato so rezultati projektne skupine pomembni tako za teoretičen kot empiričen prispevek pri definiranju vrednosti jezika in strukture jezikovnega trga v Sloveniji. Rezultati projekta, ki so empirično raziskovanje povezali s teoretičnimi dosežki prinašajo pomemben prispevek za področje metodologije raziskovanja uporabnega jezikoslovja. Izdelava instrumentarija - poslstrukturiran vprašalnik in izvedba intervjuja med izbranimi vodilnimi delavci v izbranih slovenskih podjetjih ter analiza podatkov prispeva k razvoju metodologije raziskovanja uporabnega jezikoslovja. Raziskava je opredelila povezavo jezikovnih in ekonomskih spremenljivk v različnih okoljih (etnično mešanih in etnično homogenih okoljih) ter ugotovila, da uradna jezikovna politika in gospodarki položaj območja vpliva na jezikovno izobraževanje (formalno in neformalno) in na strukturo jezikovnega trga. Pridobljeni empirični podatki so prispevali ki teoretičnim konceptom o vrednosti jezika in nakazali vlogo družbenih in ekonomskih spremenljivk, ki vplivajo na strukturo jezikovnega trga. Vključitev ekonomskih spremenljivk pri utemeljevanju različnih jezikovnih procesov predstavlja prispevek, ki nadgrajuje sociolingvistična in psiholingvistična spoznanja in pomeni dosežek na področju uporabnega jezikoslovja tako s teoretičnega vidika kot z vidika metodologije sociolingvističnega raziskovanja. ANG_ Research results of the project group's work contribute to the recognizability of Slovene science in the field of applied linguistics. Language and economy is a new sphere linking two separate disciplines. According to bibliography no research has been made in Slovenia of the link between language and economy; for this reason, the results of the project group research work are of such significance so as a theoretical as an empirical contribution to the defining of language value and of the language market structure in Slovenia. The results of the research work- theoretical and empliricalpresent an important contribution to the field of methodology in the applied linguistics research. The creation of the instruments -the semi-structured questionary and the carrying out of interviews with selected leading staff in selected Slovene companies, together with data analysis, will contribute to the development of the methodology of applied linguistics research. The research defined the link between language and economic variables in different settings (ethnically mixed and ethnically homogenous settings) and ascertained that the official language policy and economic situation of a region affect language education (formal and informal) as well as the structure of language market. Acquired empirical data have contributed to theoretical concepts of the value of language and indicated the role of social and economic variables that affect the structure of language market. The inclusion of economic variables in the argumentation of different language processes represents a contribution that upgrades the up to date sociolinguistic and psycholinguistic findings; in the field of applied linguistics it is an achievement from theoretical point of view as from the viewpoint of methodology of sociolinguistic research. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Raziskovalni rezultati projekta prispevajo k prepoznavnosti slovenske znanosti na področju uporabnega jezikoslovja v svetu. Rezultati projekta, ki se nanašajo na empirični del raziskovanja so pomembni predvsem za razvoj metodologije raziskovanja na področju povezave jezika in ekonomije v Sloveniji. Rezultati empiričnega raziskovanja in analiza podatkov koristi tako politiki pri načrtovanju jezikovno/izobraževalne politike kot tudi gospodarstvu pri upoštevanju znanja jezika kot vrednosti in kot investicije, ki prispeva k končnemu rezultatu - uspehu na trgu. Uspeh na trgu pa je pomemben tako za posameznika kot za podjetje in za družbeno-ekonomski položaj ter razvoj Slovenije. ANG_ Research results contribute to the visibility of Slovenian science in the field of applied linguistics in the world. Project results relating to the empirical part of the research work are important mainly for the development of research methodology in the field of interaction of language and economy in Slovenia. Results of the empirical research and analysis of data, upon the completion of the project, will be useful so in politics, with the planning of language/education policies, as in economy by considering language knowledge as a value and as an investment, contributing to the final result - market success. Market success is important for the individual, for the company itself and for the socio-economic situation and development of Slovenia. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") 1 Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja O o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O 1 G.09. Drugo: Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Sonja Novak-Lukanovic in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 21.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/236 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 C2-23-87-FC-08-8F-CD-78-8E-4C-98-95-2C-47-FF-AC-1F-E4-E2-D3