2Sfi Occnc in poročila o publikacijah in razstavah arhivi XX 1997 genealogijo zvemo ti zgodovini te pomožne zgodovinske vede, njenem razvoju in namenu ter začetkih na ■Slovenskem. Najobsežnejše je poglavje Napotki za vodenje zhirke in raziskovanja, kjer avtor v osRh korakih nakaže pot raziskovanja prednikov oz. drnžinsko zgodovino, Podrobnejša navodila dobimo v osemindvajsetih splošnih genealoških pravilih Ker se pri delu hitro nabere veliko gradiva s podatki, je potrebna določena načrtnost in urejenost, o njej avlor govori pri pogJavju Upravljanje in videnje gencaloške z.h,rke, ki ic lahko vodena klasično ali računalniško. Podatke za rodoslovnc raziskovanje črpamo iz. najrazličnejših gc ncaloškib virov, ki so primarni in sekundarni, osehni in družinski arhivi in Internet (meri rodoslnvei je na Internetu eno najbolj znanih mest Helmova rodoslov-na delavnica - Helm's Genealogy Toolbox). V poglavju Raziskovanje virov avtor pojasnjuje, daje raziskovanje vodeno v več smereh, odvisno od interesa, namena, zbiranja in razpoložljivega časa rodoslovca. Preden se lotimo podrobnega raziskovanja, je potreh no, da si opredelimo cilje, naio začnemo s postopkom Sle, ko prej vsak raziskovalce naleli na I,., i.indrom kamnitega zidu, ko ne ve ne kod ne kam. Kako naprej bomo s pomočjo avtorjevih napotkov rešili luo to neznanko? Zanimivo je poglavje Družinske, rodbinske kronike, ki so vrhunce vsakega gcnealoškega raziskovanja. Ne vsebujeju samo biografskih podatkov o osebah, ampak tudi zapise o posameznih dogodkih, zanimi vosti iz. življenja in dcia oseb Za primer je avlor objavil Kroniko klana Kunlc (povzeto po kn|i^i Alexa rlahya). Na koncu im: priročnik Se vrslo prilog1 Zalokarjev Slovenski rodovnik, Primerjalni abeccdnik gotice. Abecedno kazalo nemških imen grašiin. Seznam župnij v Sloveniji. Seznam knjižnic, muzejev in arhivov v Sloveniji itd. V prilogi Arhiv Republike Slovenije je avtor predslavil zgodovino te uslanovc, arhivsko gradivo in njegovo uporabo. Kot raziskovalec sv ijc družinsko preteklosti je naletel na vrsto težav, ko je tudi v čitalnici Arhiva Republike Sloven.je .skal podatke iz. arhivskih fondov, kajti njegova kronika rodhine ob sega preko ""000 oseb in vsebuje mnoge drobce le danje življenja prednikov na področju Kistela od leta 1470 do današnjili dni. Tako jc ob njegovem rodov-nikaiskuni delu nastajala ta knjiga, pripomoček vsem, ki se bodo resno lotili svojega genealoškega raziskovanja. Majda K t Ktmt r Zgodovina z z vse, ve za zgodovino, leto IV.. št. 1, 1997, Zgodovinsko društvo Celje, Celje 1997 Zgodovinsko drušlvo v Celju sedaj že četrto lelo izdaja zgodovinsko revijo, s katero skusa pr.oližali zg.xlovino .širšemu sloju bialstva in zgleda, da |im in uspeva, saj jc pred nami spet nov zvezek z. zanimivimi zgodbami. Tematsko ic revija razdeljena na dva sklojia 1. Zgodbe, kijih piše življenje 2. S knjižne police V prvi zgodbi (sir. lil) z zgovornim podnaslovom Zakaj neki so se irharski pomočniki v velikem loku ogibali mesta ob Savinji? nas Aleksander /iž.ck popelje v lelo 1752, ko jc. prišlo do spora med irharski m a mojslroma in irharski m a pomočnikoma, ki ju avior slikovito imenuje "Bcgavčka". Oli enem sc seznanimo z. razmerami v eehu in na nevsiljiv, avtorju lasten način, izvemo tudi kakšna jc hila razlika med irbarji in usnjarji. Prihod železnice v naše kraje so ljudje sprejeli različno od odpora do navdušenja, od misli, da jc "hudičevo delo", do občudovanja. O tem, kaj so pisali takratni časopisi ia kako so nekateri znani veljaki sprejc.i železni,:o, piše Andrej Studcn v prispevku Ustavite, ustavile železnega slona {str 14-19). Marian Dnovsek se je lotil izscljcnišlva iz čisto novega zornega kota - v prispevku Amerika raj za ženske (str. 20-30) nam na podlag1 ohranjenih dokumentov predstavi malo znano problematiko izseljevanja Slovenk. V h.stvu gre za tri ženske, ki so imele skupno lo, da so h i le sestre misijonarjev, zal o so se tudi njihove zgodbe ohranile v lakšni ali drugačni obliki (pšma, eaL::ipisi, življenjepisi misijonarjev ,). Prispevek Tadeje Toinir.iiek-Rihtar z naslovom P ii smo vodo, polno škodljivega nuče.sa (str. 31 54) nas popelje v čas po letu IKH9, ko se jc v Ljubljani pojavilo vprašanj' napeljave vmlovoda. Leta ISK2jc začel delovati vodovodni odsek in na razmere ki so vladale: v preskrbi z. vodo, odvounjavanjeni in kanalizacijo, so začeli gledat: bo1! kritično. Mursko .Soboto nam kot mesto hrez. meščanstva predstavi Darja Kerce v prispevku Nekaj malega o Madžarih, grofih in še čem (str. 55-ii6) in se pn tem opira predvsem r.a pričevanja A. Trstcr^aka. ki je leta 188? oliiskal Soboto in jo označil kot "židovsko gnezdo". V nadaljevanju prispevka se avionca pemudi še pri grofih .V/nrp;ry'iii in zadnjem predstavniku te rodbine v Murski So bul i, ki jc "živel na veliki nogi", in moral leta 19.35 zaradi dolgov prodati soboški grad Kaj jc hila ta ženska? (str. (V7-7I) sc sprašu je Tone I erene po proučitvi arhivskih dokumentov ki jih o Mariji Bognar hrani Politični arhiv nemškega zima njega uumsterstva v Brinnu v fondu nemškega gene ralnega konzulata (n na koncu prispevka ostane bralcu šc vedno naslovno vprašanje. Bujna domišljija pa lahko pripne M. Bognar marsikaj liuli podolinosl z Mato Hari. Tolikokiat izrečene licsede o odpravi povojnih krivic zaživijo v novi luči oh prispevku Darje Miliclie J'acciisc (str. 7.1 jj5). V liistvu je veznega teksta liolj malo - avtorica pusti dokumentom, tla sami pri,yove-(I njej n zgodbo. Nr, koncu ostane grenak priokus po takšni in drugačni "pravičnosti". V drugem delu so ocene knjig: 1. Jan Tibcniky, Vsakdan slovaške vasi oh koncu fevdalizma (Tone Kregar) 2. Matevž 1,-enarčič, Branko Gornpevšek Janez ARHIV) XX rPI Ocene in poročila n publikacijah in razstav 287 Cvirn, Savinja; V osrčju pod dvatisočaki se rodi komaj opazen stiideuček {Simon Zupan) 3. Marija Stannnik, I/ kaosa kirtuins; S pesmijo proli okupatorju (Stane Granda). I\twku '/itji Cin'lj Eva Kocuvan, Egipčanska knjiga živih, Modri.an, Ljubljana 1997, 84 strani 'Knjiga L ve Kocuvan zajema Faraonski Egipt / njegovimi zgodovinski mu- družbenimi, vei ik.ini in kulturnimi vse linami. Poseben poudarek e na s