40 NOVI PRISTOPI V PROMOCIJI ZDRAVJA IN ZMANJŠANJU NEENAKOSTI V ZDRAVJU – SKUPAJ ZA ZDRAVJE Jerneja Farkaš Lainš Povzetek Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju – Skupaj za zdravje Norveškega finan nega mehanizma Programa integrirane preventive kroni nih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih, ni UVOD Kroni Za boljše zdravje in zmanj- šanje neenakosti v zdravju – Skupaj za zdravje Norveškega finan nega mehanizma 2009–2014 bremena kroni jo 41 bivalstva, krepitev zdravja v lokalni skupnosti ter na medresorno delovanje s posebnim poudarkom na razvoju novih pristopov za zmanjševanje neena- kosti v zdravju [1]. Delo na projektu poteka v ve zaporednih vsebinskih fazah: od ocene potreb uporabnikov in izvajalcev preventivnih programov za odrasle, razvoja Programa integrirane preventive kroni nih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih (Preventivni program), pri- prave niza kazalnikov ter metodologije za spremljanje in evalvacijo do pilotnega testiranja. Rezultati, ki jih bodo izvajalci novih modelov in pristopov pridobili skozi izvajanje pilotnega testiranja, bodo analizirani ter ovrednoteni, nato pa strnjeni v kon ni izdelek, ki bo strokovna podlaga za prilagoditev novo razvitega Preventivnega programa. OCENA POTREB IN RAZVOJ PROGRAMA INTEGRIRANE PREVENTIVE KRONI NIH BOLEZNI IN ZMANJŠEVANJA NEENAKOSTI V ZDRAVJU PRI ODRASLIH V letu 2014 je bila klju na aktivnost poglobljena ocena stanja in potreb. ampak zaradi jasne potrebe po natan nem, z dodatnimi raziskavami dopolnjenem in celostnem pregledu obstoje ih kapacitet preventivnega zdravstvenega varstva odraslih, s posebnim poudarkom na zmanjševanju neenakosti. Opravili smo oceno potreb zdravstveno marginaliziranih (ranljivih) skupin prebivalstva, zdravih odraslih prebivalcev in bolnikov s kroni nimi boleznimi ter izvajalcev preventivnih programov za odrasle na primarni ravni zdravstvenega varstva [5]. Z metodološkega vidika smo stališ a o oceni potreb s strani projektnih strokovnih delovnih skupin dopol- nili z izsledki, ki smo jih s kvalitativnimi raziskovalnimi pristopi (fokusne skupine, strukturirani intervjuji) pridobili na novo. Izsledki ocene potreb so bili izhodiš e za razvoj Preventivnega programa, novih vsebin, orodij in pristopov za u inkovitejše vklju evanje ciljne popula- cije ter nemedikamentnih obravnav, ki bolje upoštevajo potrebe uporabnikov [6]. Vse nadgrajene rešitve imajo za cilj ve jo vklju enost v Preventivni program, ve jo kakovost in u inkovitost njegovega izvajanja ter zmanjševanje neenakosti v zdravju [7]. PILOTNO TESTIRANJE NOVIH VSEBIN IN PRISTOPOV V PROMOCIJI ZDRAVJA IN ZMANJŠEVANJU NEENAKOSTI V ZDRAVJU V pilotnem testiranju sodelujejo razli ne ustanove, nevladne organizacije in strokovnjaki, ki preverjajo sprejemljivost in izvedljivost novih vsebin ter pri- stopov s podro ja udejanjanja javnozdravstvenega poslanstva zdravstve- nega doma v lokalnem okolju, u inkovitejšega vklju evanja ciljnih popu- 42 acijskih skupin v preventivno zdravstveno varstvo, presejanj v (referen nih) delovanja in nemedikamentnih obravnav v Centrih za krepitev zdravja. Pilotno testiranje se izvaja v Zdravstvenem domu Celje, Zdravstvenem domu Sevnica in Zdravstvenem domu Vrhnika s pripadajo imi lokalnimi okolji. Krepitev udejanjanja javnozdravstvenega poslanstva zdravstvenega doma v lokalnem okolju rtovali aktivnosti testiranju podpreti in okrepiti javnozdravstveno poslanstvo zdravstvenih domov. ju krepitve zdravja in enakosti pri obravnavi ranljivih skupin. Nadalje vklju uje prou itev zahtev Standarda za zagotavljanje enakosti v zdravstveni oskrbi ranljivih skupin in uporabo orodja za samooceno ustanove na tem podro ine za obravnavo ranljivih skupin (kulturne kompetence) ter podporo vklju evanju tolma ne potrebe uporabnikov. Prav tako je klju raba sredstev, redno kontinuirano strokovno izpopolnjevanje osebja in spremljanje izvedbe ter u inkovitosti ukrepov na podro ju krepitve zdravja in preventive [8]. K u prispeva vzpostavitev novih kot sta Strokovni preventivni tim in Center za krepitev zdravja. Strokovni preventivni tim se v zdravstvenem domu vzpostavi z namenom strokovne nih skupinah. Sestavljen je iz predstavnikov vseh strok, ki v zdravstvenem domu delujejo na podro ju preventive, in predstavnika Obmo ne enote kosti v zdravju ter pri na rtovanju, spremljanju in evalvaciji letnih akcijskih 43 na rtov. Sodeluje tudi pri prepoznavi ranljivih skupin ter njihovih ovir v dostopu do zdravstvene oskrbe in med zdravstveno oskrbo, pripravi ciljnih ukrepov za u inkovito premoš anje prepoznanih ovir, nemotenem povezovanju, komunikaciji in prenosu informacij med razli nimi izvajalci preventivnih pregledov ter drugih preventivnih aktivnostih in Centrom za krepitev zdravja ter reševanju strokovnih vprašanj [8]. V sklopu novega koncepta skupnostnega pristopa, katerega delovanje bomo v asu pilotnega testiranja tudi preverjali, je klju no usklajevanje partnerjev [2] na osnovi dogovorjenih vrednot in graditev zaupanja med njimi (v našem primeru Centrom za socialno delo, Zavodom Republike Slovenije za zaposlo- vanje, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, lokalno skupnostjo (ob ino), nevladnimi organizacijami, Obmo no enoto Nacionalnega inštituta za javno zdravje in zdravstvenim domom). Klju no vlogo pri tem imata v skupnost usmerjeno primarno zdravstveno varstvo (z zdravstvenim domom kot organizacijsko obliko zagotavljanja zdravstvene oskrbe na primarni ravni zdravstvenega varstva) ter dejavnost javnega zdravja na regionalni ravni (z Obmo nimi enotami Nacionalnega inštituta za javno zdravje), ki s tesnim sodelovanjem med seboj in z drugimi partnerji v lokalnem okolju na rtujeta, izvajata in ocenjujeta aktivnosti in programe za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju ter na rtujeta ciljane ukrepe. Vklju evanje ciljnih populacijskih skupin v preventivno zdravstveno varstvo Za u inkovitejše vklju evanje v Preventivni program smo razvili nove pri- stope, ki obsegajo tako aktivnosti, povezane z vklju evanjem ranljivih skupin prebivalstva (npr. brezposelni, prekarni v duševnem zdravju, osebe z raznimi oblikami oviranosti in drugi), kot aktiv- nosti, povezane z vklju evanjem oseb, ki se daljše obdobje ne odzovejo vabilom na preventivni pregled [5, 9, 10]. Testirali bomo, kako se ranljive osebe z razli nimi ovirami v dostopu do zdravstvene oskrbe vklju ujejo v sistem zdravstvenega varstva in kakšna je njihova obravnava. Posebno pozornost bomo namenili sodelovanju part- nerjev v lokalnem okolju pri prepoznavanju ovir za vklju evanje ranljivih oseb v Preventivni program, kakor tudi pri odpravljanju le-teh. Pri tem je klju no medsektorsko povezovanje, ki ga predvideva model skupnostnega pristopa, in opolnomo enje vseh sodelujo ih partnerjev za delo z ranljivimi osebami ter njihovo informiranje in/ali motiviranje za vklju itev v Preventivni program [9, 11]. Spremembe vpeljujemo tudi pri osebah, ki se po treh vabljenjih iz ambulante 44 Preventivnem programu Algoritmom odlo anja in ukrepanja diplomirane medicinske sestre v procesu izvajanja preventivnega pregleda v RADM s kroni e ta oseba Presejanja v (referen Presejalnega vprašalnika za anksiozne motnje nik PHQ-9 diplomirana medicinska sestra iz pat AUDIT-C in AUDIT-10 ni 45 Presejanje za telesno dejavnost s presejalnim vprašalnikom ter svetovanje za ve anje oziroma ohranjanje koli ine telesne dejavnosti sta del standard- nega protokola obravnave v RADM in ADM. Novost pilotnega testiranja je sestoji iz izpolnjevanja vprašalnika za ter izvedbe testa za ugotavljanje miši ne mo i. Presejanje poteka v Centru ugotovljeni neustrezni miši ni mo bo pacienta mogo e napotiti v Center za krepitev zdravja na poglobljeno testiranje za funkcijsko manjzm anje funk- u bo presejanje za telesno dejavnost izvajala tudi diplomirana medicinska Vzpostavitev novega koncepta organizacije, delovanja in nemedikamentnih obravnav v Centrih za krepitev zdravja Centri za krepitev zdravja so kot nosilci zdravstvenovzgojne dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva zasnovani kot samostojne organiza- cijske enote znotraj zdravstvenih domov. Sodelujejo in se povezujejo z ju ne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter z vsemi drugimi partnerji v lokal- lahko prispevajo h krepitvi zdravja in nih nemedikamentnih škimi in psihosocialnimi dejavniki no Programa za krepitev zdravja in so razvrš ene v tri skupine Temeljne obravnave za krepitev zdravja Module za krepitev zdravja in Poglobljene obravnave za krepitev zdravja Doslej so se v zdravstvenovzgojnih centrih izvajale nemedikamentne obravnave s podro obvladovanje bioloških dejavnikov ob v krvi in/ali krvnega slad- j st anja tveganega/škodljiveg 46 Slika 1. Struktura Programa za krepitev zdravja in in na 47 segajo klasi ne institucionalne oblike delovanja. etrti sklop aktivnosti se navezuje na zagotavljanje podpore ranljivim osebam pri vklju evanju v preventivne in presejalne programe ter prepoznavanje njihovih ovir do do zdravstvenega varstva ali med zdravstveno oskrbo ter njihovo odpravljanje (tudi s pomo jo drugih partnerjev v sklopu skupnostnega pristopa) [8, 14]. PRI AKOVANI REZULTATI PILOTNEGA TESTIRANJA Integracija, ki je temeljni koncept prenovljenega in nadgrajenega Preven- tivnega programa, pomeni vklju evanje, sodelovanje in povezovanje obsto- je ih in novih procesov, komunikacijskih poti, obravnav, ciljnih skupin, timov v nemedikamentnih obravnavah, spremljanja in evalvacije ter upravljanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni [7]. Pri akovane koristi koncepta integracije v Preventivnem programu so za uporabnike: ve ja informiranost, motiviranosti in posledi no vklju enost ter sprejemljivejša (geografsko, vsebinsko, asovno in metodološko) in ustrez- nejša (na osnovi potreb) obravnavi. Z vidika izvajalcev pri akujemo boljše doseganje ciljev Preventivnega programa, vzajemno podporo pri vklju evanju ranljivih oseb in neodzivnikov (med razli ter izvajanju nemedikamentnih obravnav (nove obravnave za ranljive sku- ne bolnike), ve ji fleksibilnosti in mobilnosti pri vklju evanju in obravnavah, povratnih infor- macijah o vklju enosti, kakovosti izvedbe in u inku [7, 15]. LITERATURA 1. Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju – Skupaj za zdravje. Vnaprej opredeljen projekt v okviru Programa Norveškega finan nega mehanizma 2009–2014. Opis projekta. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014. 2. Zdravje 2020. Temeljna evropska izhodiš zdravje in blagostanje. Kopenhagen: Svetovna zdravstvena organizacija, 2014. 3. Towards reducing health inequities: A health system approach to chronic disease prevention. A discussion paper. Vancouver, British Columbia: Population and Public Health, Provincial Health Services Authority, 2011. 4. Buzeti T, Djomba JK, Gabrijel i Blenkuš M, Ivanuša M, Jeri ek Klanš ek H, et al. Neenakosti v zdravju v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2011. 5. Farkaš Lainš ak J, Buzeti T, Mau ec-Zakotnik J (editors). Zaklju ki ocene potreb uporabnikov in izvajalcev preventivnih programov za odrasle. Poro ilo izsledkov kvalitativnih raziskav in stališ delovnih skupin. Delovno gradivo. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015. 6. Mau ec Zakotnik J, Sedlar N, uš B, Vrbovšek S. Program integrirane preventive kroni nih nenalezljivih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih: pot uporabnika. In: Farkaš Lainš ak J, Huber I, Mau ec Zakotnik J, Sedlar N, Vrbovšek S 48 (editors). Program integrirane preventive kroni nih nenalezljivih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih: pilotno testiranje integriranih procesov vklju evanja in obravnav ciljne populacije v okviru projekta Skupaj za zdravje (Projekt Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju odraslih). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015: 16–22. 7. Mau ec Zakotnik J. Uvod v Program integrirane preventive kroni nih nenalezljivih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih. In: Farkaš Lainš ak J, Huber I, Mau ec Zakotnik J, Sedlar N, Vrbovšek S (editors). Program integrirane preventive kroni nih nenalezljivih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih: pilotno testiranje integriranih procesov vklju evanja in obravnav ciljne populacije v okviru projekta Skupaj za zdravje (Projekt Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju odraslih). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015: 9–11. 8. Farkaš Lainš ak J, Mau Udejanjanje javnozdravstvenega poslanstva zdravstvenega doma v lokalnem okolju: Skupaj za zdravje. In: Farkaš Lain- š ak J, Huber I, Mau ec Zakotnik J, Sedlar N, Vrbovšek S (editors). Program integrirane preventive kroni nih nenalezljivih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih: pilotno testiranje integriranih procesov vklju evanja in obravnav ciljne populacije v okviru projekta Skupaj za zdravje (Projekt Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju odraslih). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015: 12–15. 9. Farkaš Lainš ak J, Buzeti T, Huber I, Mau ec Zakotnik J. Vklju evanje zdravstveno marginaliziranih (ranljivih) oseb v preventivni program. In: Farkaš Lainš ak J, Huber I, Mau ec Zakotnik J, Sedlar N, Vrbovšek S (editors). Program integrirane preventive kroni nih nenalezljivih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih: pilotno testiranje integriranih procesov vklju evanja in obravnav ciljne populacije v okviru projekta Skupaj za zdravje (Projekt Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju odraslih). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015: 29–34. 10. Horvat M, Medved N, Vrbovšek S, uš B. Vklju evanje neodzivnikov v preventivni ak J, Huber I, Mau ec Zakotnik J, Sedlar N, Vrbovšek S (editors). Program integrirane preventive kroni nih nenalezljivih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih: pilotno testiranje integriranih procesov vklju evanja in obravnav ciljne populacije v okviru projekta Skupaj za zdravje (Projekt Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju odraslih). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015: 23–28. 11. Farkaš Lainš ak J, Huber I, Mlakar K (editors). Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju odraslih: Katalog informacij Celje za izvajalce pilotnega testiranja integriranih procesov vklju evanja in obravnave ciljne populacije v okviru projekta Skupaj za zdravje. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015. 12. Program integrirane preventive kroni nih nenalezljivih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih: predstavitev novih vsebin v presejanju in obravnavi. In: Farkaš Lainš ak J, Huber I, Mau ec Zakotnik J, Sedlar N, Vrbovšek S (editors). Program inte- grirane preventive kroni nih nenalezljivih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih: pilotno testiranje integriranih procesov vklju evanja in obravnav ciljne popu- lacije v okviru projekta Skupaj za zdravje (Projekt Za boljše zdravje in zmanjšanje neena- kosti v zdravju odraslih). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015: 47–83. 13. Vrbovšek S, Mau ec Zakotnik J, Farkaš Lainš ak J. Vzpostavitev Centra za krepitev zdravja – koncept organizacije, delovanja in povezovanja. In: Farkaš Lainš ak J, Huber I, Mau ec Zakotnik J, Sedlar N, Vrbovšek S (editors). Program integrirane preventive kroni nih nenalezljivih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih: pilotno testiranje integriranih procesov vklju evanja in obravnav ciljne populacije v okviru projekta Skupaj za zdravje (Projekt Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju odraslih). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015: 35–41. 49 14. Vrbovšek S, Mau ec Zakotnik J. Program za krepitev zdravja – koncept in vsebine obravnav. In: Farkaš Lainš ak J, Huber I, Mau ec Zakotnik J, Sedlar N, Vrbovšek S (editors). Program integrirane preventive kroni nih nenalezljivih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih: pilotno testiranje integriranih procesov vklju evanja in obravnav ciljne populacije v okviru projekta Skupaj za zdravje (Projekt Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju odraslih). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015: 42–46. 15. Vra ko P, Buzeti T, Mau ec Zakotnik J, Paulin M, Milavec M, Poli nik R, et al. Spremljanje in evalvacija. In: Farkaš Lainš ak J, Huber I, Mau ec Zakotnik J, Sedlar N, Vrbovšek S (editors). Program integrirane preventive kroni nih nenalezljivih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih: pilotno testiranje integriranih procesov vklju evanja in obravnav ciljne populacije v okviru projekta Skupaj za zdravje (Projekt Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju odraslih). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015: 84–107.