Poitntaa plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA dvakrat tedensko, in sicer viako sredo in vsako soboto. Uredništvo ta uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Cel}e, Delavska zbornica -Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socljalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Dta 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 102. Sobota, 23. decembra 1933. Leto VIII. Ali je to „mir na zemlji"? Nekaj misli za praznike Predvsem želimo vsem čitateljem vesele božične praznike. To je tradicija sicer, ali dovolite, da Vam ob tej Priliki vendarle izrečemo to voščilo, dasi s težkim srcem, ko vidimo, koliko bede je po svetu in kako se sramoti lepi rek »mir ljudem na zemlji«. Težke misli obhajajo človeka, ki ima namesto veselih praznikov siroma- , štvo v hiši, a zunaj vidi oholo neso-cijalno družbo. Mir ljudem so govorili. Govorili so toliko časa, da so postale te lepe besede v praktičnem življenju navad- ' na fraza, za katero se svet zmeni tako malo kakor za lanski sneg. Kje še čujete danes besedo o miru med ljudmi? Ali v Italiji, ali v Nemčiji? Ali morda kje drugje? Teh besed danes ni več. Smrtno sovraštvo oznanjajo predvsem proti^ delavstvu. Proti marksistom pravijo. Ne govore, da naj vlada med ljudmi mir, sovraštvo oznanjajo in v tem sovraštvu ropajo delavstvu politične in socijalne pravice, varajo ga in stra-huiejo, terorizirajo, pravimo običajno. Pripravljajo se na nove vojne in s šovinističnim nacijonalizmom ščuvajo narod proti narodu. O , to je lepa priprava za mir med ljudmi. Ali delavec ni človek, ki spada med ljudi, ali niso vsi narodi tudi deli Hudi na zemlji? Seveda so! Toda civilizacija je zašla na nota efijalstva in barbarizma. Ta družba ni več sposobna, da se dvigne do neke etične morale, v kateri bodo veljale besede o miru med ljudmi. Ni! Bodočnost je delavska, bodočnost, srečnejša bodočnost pripada novi družbe, ki bo pognala to gnilobo in jo strebila s sveta. To vero imamo, to zaupanje v žilavo in zdravo moč proletarijata. Posebej se pa ob tej priliki spominjamo naših vrlih sodružic in sodrugov, ki v tem mesecu tako marljivo podpirajo razširjanje našega lista. Zahvaljujemo se jim za požrtvovalnost ter naj se zavedajo, da so s tem mnogo storiti za proletarijat, ki se mora prej ali slej zbuditi kot korenjak ter zaklicati v svet: Mir ljudem na zemlji, pravi mir, sodružni mir, ki ga pozna samo demokratični socijalizem! ________________ Nič ne damo! Odgovor Trboveljske, V sredo je bila posebna delavska deputacija pri vodstvu Trboveljske družbe v Ljubljani, da bi izposlovala poseben prispevek družbe za nezaposlene rudarje in svojce za božič. Družba je prošnjo gladko odklonila, češ, da itak prispeva v tozadevni banovinski sklad za nezaposlene. Skoraj enako gorje, kakor nezaposlene rudarje tare tudi one rudarje, ki so deloma zaposleni. Zadolženi so v konzumnih društvih, kar je povsem naravno, če zaslužijo mesečno po par sto dinarjev, tako, da ob plačilnih dnevih ne dobe nobene goto- ; vine^ Intervencija v tem oziru je malenkostno uspela. Družba je obljubi-j la, da bo bolj zadolženim rudarjem izplačevala vsaj 10% v gotovini, manj zadolženim pa do 20%. Veliko zlo je tudi uvajanje neka-j kega akordnega sistema. Vodstvu družbe prepušča partije dela posameznikom, ki je opravljajo na svoj račun. Tak sistem produkcije je pa z ozirom na splošni položaj med rudarji za splošnost škodljiv, ker povečava nezaposlenost. Tudi ta nedostatek je ravnateljstvo obljubilo, da ga odpravi. Boiii rudarjev Francoski driavni uradniki demonstrirajo Francoska vlada Je sklenila, da travna svoj proračun, občutno zni-prejemke državnim uslužbencem. Državni uradniki pa, ki so, mi-™°žrede povedano, v Franciji povečini strokovno organizirani in socialistično orijentirani, se s tem nikakor ne soglašajo in glasno protestirajo. s°boto so državni uradniki v Parizu priredili velike protestne demon- innnrl6'^! Se 5ih ie udeležilo preko j državnih uslužbencev. Šli so pred palab Louksenbourg, kjer nn 11 nvp liri ^ .X • l. , 1- j • , ^uuKsenoc ceh dve uri dajali duška svoji nejevo-1,1 z vzklikanlem proti svoji , - - dajalki — vladi. Policija, peš lr/vmin. lih ie • , ’ .T ... . roucija, peš in na konjih, jih je razganjala in aretirala 400 demonstrantov, ki pa so bili pozneje izpuščeni. Vlada je v precejšnji zadregi._______________ Din 600.000 za nezaposlene je dovolila jugoslovanska vlada. Vsaka banovina dobi od tega kredita 60.000 Din. iskrim Že to četrto leto bo rudarsko de-lastvo praznovalo Božič v težkih prilikah, ki je prineslo pomanjkanja in bedo. Trgovine so polne oblek, o-butve in drugih potrebščin, ki jih vsakdanji človek potrebuje. Pri mesarjih je polno različnega mesa, ki čaka na božičnega kupca. Pekarne so polne dehtečega kruha, po katerem žalostno gledajo lačni rudarski otroci. Vseh teh izstavljenih dobrot rudarska družina ne more kupiti ,ker je »kriza«. Že štiri leta se vlači ta pošast po rudarskih revirjih TPD in drugih rudnikih. Je kakor struptjni plin, ki uničuje vse kar je v nižinah človeštva, delavstvo. »Kriza«, kriče podjetniki, ko znižujejo delavstvu plače, »kriza« kriče rudarski podjetniki, kadar reducirajo rudarje. »Kriza« kričijo, kadar priganjajo delavca k potrojeni storitvi. »Kriza« pravi trgovec, mesar, pek, kadar prosi delavec na upanje. Vsled »krize« se ustavljajo obrati, tovarne, kadar so si podjetniki nabrali dovolj milijonov. Saj ne obratujejo rudniki in tovarne zato, da bi se v njih zaposleno delavstvo preživljalo. Rudarska podjetja ne zaposlujejo rudarjev zato, da bi samo kopali premog, ki ga človek rabi za toploto, ampak obratujejo zato, ker jim to nese visok dobiček. Vse služi samo dobičku, služi zlatemu teletu, kapitalu. Danes kapitalizem pod krinko »krize« izžema na zločinski način delovno ljudstvo vseh narodnosti, vseh ver in vseh zemlja. Ako bi naštevali vse gorje, ki ga danes mora pod krinko »krize« pre-našati rudarsko in ostalo delavstvo, bi nam nedostajalo prostora. Potrebno se pa nam zdi, da v delavskem listu javnosti predočimo, kaj misli pri-prost delavec s svojim neokrnjenim razumom o »krizi« in njenih posledicah. Evo čitajmo! Ako bi kriza nastala vsled slabih letin, uničujočega zimskega mraza in poletnega deževja, zračnih in zemeljskih katastrof v takem obsegu, da bi priroda ne nudila dovolj sredstev sedajnemu človeku za življenjski obstoj, kakor sirovin, žita itd., potem bi bila kriza sama po sebi upravičena in razumljiva. Tedaj bi v resnici ne bilo sredstev za preživljanje. Danes je ravno narobe. Priroda nudi vsega dovolj, celo v izobilju, na milijone ljudi pa mora stradati in celo umirati od lakote. Naj nam sedaj povedo učeni gospodarstveniki, kako naj imenujemo ta pojav, o katerem čitamo v časopisih javno, da se je toliko in toliko žita, kave itd. uničilo. Ob vsakem koraku se nam nudijo sledeči prizori: Prenapolljena izložbena okna in tržni prostori vseh mogočih jestvin, vsporedno pa vidiš sestradane obraze in jetične delavske otroke in odrasle. Trgovine prenapoljene z raznovrstnim blagom, zraven trgovin pa v cunje zavite, drgetajoče ljudi. Tam izobilje, tukaj pomanjkanje, to imenujejo »krizo«. Rudar, ki v neznosnem žveplenem vzduhu, v življenski nevarnosti, v vodi in vročini koplje premog, temu rudarju izumira družina vsled jetike, katere vzrok je nezadostna prehrana. Oče, rudar, ne zasluži toliko, da bi imela družina za najskromnejše preživljanje. Vsporedno so pa lastniki rudnikov, ravnatelji, upravni svetniki, delničarji, uradniki, ki imajo večjo mesečno plačo kakor jo rudar zasluži v enem ali celo v desetih letih. V krzmo zaviti se vozijo v lastnih kočijah, avtomobilih, ekspresnih vlakih prvega razreda. Hodijo v letovišče, kopališče, igralnice in bare. Delavec-rudar ne prejme mesece pare denarja, tam pa luksuzno razmetavanje. Tudi to imenujejo »krizo«. »Krizo« imenujejo tudi to, da stanuje rudar s tri- do osem-člansko družino v majhnem zatohlem prostoru, ki se uporablja za kuhinjo, spalnico in shrambo. Gradovom podobne vile z neštetimi sobami, kopalnicami, tenis prostori in vrtovi so za gospode ravnatelje, uradnike in njihove milostljive. i Pod krinko »krize« se v naprej vzdržuje socijalna krivica, ki jo mora prenešati delovni človek. Pravijo, da se je ob Božiču rodil odrešenik sveta. Ta odrešenik je svoje delo samo na pol opravil, ker je odrešil samo nekatere, ki so si potem prilastili vse dobrine sveta. SJ IztoCnoevropski blok »Dailty Express« poroča iz, Pariza, da sta Paul Boncour in dr Be-iicš na svojem sestanku razpravljala o možnosti ustvaritve novega političnega blloka srednje- in iztočno-evropskih držav, ki bi nvit poleg Male antante in Poljske, pripadala tudi Rusija. Ta blok naj bi bil protiutež italijansko-nernšk i poli ti ki. MandZurska postane cesarstvo Po japonski inieiijativi bo bivši kitajski cesar'Puji, ki je sedaj predl-sednik Mandžurije, proglašen dne 1. januarja 1934 za cesarja. J. P. K ustanovitvi Socialistične stranke Ko sem v velikonočni številki »Delavske Politike« javno in brez rezerv plediral za ustanovitev Soci-jalistične stranke in za politično ak-tiviziranje proletarijata, nisem si mislil, da bo to vprašanje tako naglo konkretiziralo, kakor je to danes slučaj. V tem kratkem času se je razprava o potrebi obnove politične stranke vršila v vseh glavnih delavskih centrih potom osebnih razgovorih med zaupniki, v našem delavskem tisku in celo na javnih shodih, kakor n. pr. v Sarajevu, Tuzli, Novem Sadu in drugod. Važno je omeniti, da je pri vseh teh razpravah, v člankih in na shodih bilo skoro enodušno mišljenje, da je politična aktivizacija delavskega pokreta neobhodno potrebna in nujna. Ne samo, da se je dosegla eno-dušnost za obnovo stranke, šlo se je še dalje in doseglo soglasnost v glavnih principijelnih vprašanjih, ki se tičejo maksimalnega in praktičnega programa obnovljene stranke kakor tudi organizacijskega pravilnika. Z eno besedo, stvar je dozorela tako daleč, da se bo v najkrajšem času sklicala konferenca političnih zaupni-tov in funkcionarjev iz vseh krajev naše države, da to vprašanje konkretno reši z odobrenjem ali izpre-membo pripravljenega materijala. Tudi pri nas v Dravski banovini se je med funkcionarji bivše Socialistične stranke Jugoslavije precej razpravljalo. »Delavska Politika« je prinesla nekaj tozadevnih člankov, dasi ne toliko, kolikor bi bilo potrebno. Tudi med našimi funkcionarji ni načelnih razlik v gledanju na stvar. Iznesli so se razni pomisleki za in proti obnovi stranke, s posebnim ozirom na položaj in čas, v katerem živimo. Kar je za me važno, je to, da smo vsi brez izjeme za obnovo stranke. V kolikor sem v tem času bil med industrijskim delavstvom in se osebno z njimi razgovarjal, sem povsod opazil, da vlada med njim splošna želja, da se čimprej pride do obnove naše stranke. Ta želja se je praktično najbolj potencirala ob priliki zadnjih občinskih volitev, pri katerih smo na eni strani dosegli časten uspeh, na drugi pa opazili znake nediscipline, ravno radi tega, ker nismo imeli one politične inštance, katera bi vsem našim somišljenikom mogla dati direktive in jih pozvati k disci-plini. Razume se, da je tudi med namt nekaj sodrugov, ki bi nekaj radi imeli, a se ne upajo povedati, kako naj bi se to naredilo. Imamo druge, ki bolj gledajo na to, kaj bodo drugi rekli, ako obnovimo stranko, kakor na to, kaj je v interesu našega pokreta. Nekateri so bili mnenja, da je neopor-tuno obnavljati politično stranko, dokler nimamo garancije, da se bo ta stranka smela svobodno gibati in razvijati. Jaz za svojo osebo spoštujem vsako mišljenje sodrugov, ker le ako vsi povemo jasno in odkrito, kako na stvar gledamo, lahko dobimo jasno sliko in sporazum ni težak. To se je med nami tudi v splošnem izvršilo. Ni pa tudi nobena nesreča, ^ ako si nismo prav vsi in v vsem edini, ker tega nikdar bilo ni. Jaz za svojo osebo sem od začetka bil mnenja, da je obnova politične stranke za nas nujno potrebna, ravno z ozirom na prilike v katerih ' ... T .< živimo. , ; Mene prav nič ne briga, kaj bodo drugi, z leve ali desne, k temu rekli, ker mnenje meščanskih politikov in onih, ki so našo stranko vedno po i strani gledali, ne sme biti merodajno, ' kadar rešujemo vprašanja, ki se ti- j čejo samo našega delavskega razrednega pokreta. Prav tako me ne . bodo zanimala natolcevanja, kakor: : očitanje oportunizma ali celo očitek, da s to našo politiko služimo režimu j in ga utrjujemo. j Za me je glavno vprašanje samo to, ali je obnova naše politične j stranke potrebna delavskemu razredu in ali je naše delavstvo za to obnovo. Ker pa je v tem oziru, kakor že prej omenjeno, dosežena skoro popolna , soglasnost, odpadejo vse druge ovire . in pomisleki. j Tudi v našem bodočem delu nam j bodo morale biti merodajne samo že- I lje in naziranje naših pristašev, ne pa j kakšnih drugih ljudi, ki nimajo z na- 1 šim gibanjem ničesar skupnega. Za me je važno to, da bodo vsi naši funk-cijonarji, ki bodo postavljeni na vodilna mesta političnega pokreta prežeti z idealizmom in ljubeznijo do delavskega razreda. Vse njihovo delo mora biti usmerjeno samo v korist delovnega ljudstva. brez ozira na vse osebne ambicije ali koristi. Delo naše bodoče stranke ne bo lahko in rožnato. Neštevilne bodo težkoče na znotraj in zunaj, katere bo treba premagati. Marsikatera poteza bo navidez izgledala oportunistična in celo nesocialistična, ki se pa bo mogla izvršiti v interesu stvari same. Ali eno je zame gotovo, da čim močnejši in čim kompaktnejši bo naš politični pokret, tem lažje bodemo premagali težkoče. Za to je dobro in potrebno, da smo si vsi že pred obnovo stranke na jasnem v vseh teh težkih problemih in težavah, ki nas čakajo in da ravno radi teh gremo še z večjo navdušenostjo in z vsem elanom na delo za obnovo stranke v globokem prepričanju, da bodemo s tem služili samo interesom delavskega razreda, imajoč v vidu njegov končni cilj. Zbirajmo nove naročnike za naš delavski tiski Skoraj bo končalo to leto in potrebno bo, da tudi mi proletarci naredimo bilanco o svojem delovanju. Potrebno je, da ugotovimo ali smo gospodarili aktivno ali smo zaključili našo bilanco s pasivo. Ako se zavedamo, da se je delavski razred moral boriti za vsako drobtinico zboljšanja svojega položaja, da je napredoval le takrat, kadar se je zanašal samo na svojo moč in se ni zanašal na obljube drugih. Ako se zavedamo dalje, da je bilo delavstvo vs2'a) poraženo takrat, ko ga ni družil čut solidarnosti in vera v lastno moč, potem bomo ob zaključku leta točno pregledali račune in polagali v bodoče večjo pažnjo na one postavke, ki smo jih zaključili z izgubo. Poleg strokovnih organizacij je delavstvu v boju za zboljšanje mizer-nega položaja gotovo najbolj potre-ben močan delavski tisk, orožje v boju proti izkoriščevalcem. Ako se vsega tega zavedamo, potem moramo ugotoviti še to, da je delavstvo navezano izključno le samo na sebe iz česar sledi, da si mora tudi samo ustvariti orožje, s katerim bo branilo dosedanje pridobitve in vodilo borbo za nove dobrine. Kapitalizem si je zgradil mogočen tisk, za kar je žrtvoval milijone in milijone, ki se mu danes visoko obre stujejo. Iz tega se moramo učiti tudi mi in se zavedati, da brez žrtev ni boja, ni zmage. Strnimo torej svoje vrste, širimo čut solidarnosti, žrtvujmo in zgradimo si tisk, ki bo ostro orožje v naših rokah. Vsak zaveden proletarec se naj vpraša koliko je storil v tem pogledu doslej in storiti mora trden sklep, da bo posvetil vse svoje sile razširitvi »Delavske Politike«. O praznikih obišči znanca ali prijatelja, skrbi, da bo postal naročnik našega lista, s tem boš pridobil novega bojevnika v vrste razredno zavednega proletarijata. »Delavsko Politiko« v vsako delavsko stanovanje, »Delavsko Politiko« v vsak lokal, kamor zahajajo delavci, to bodi naše geslo, ki mora prodreti vsepovsod tam, kjer prebivajo delavci. Pa še eno ne pozabi! Vsak kdor se naroči na delavski tisk, mora tudi redno poravnati naročnino, sicer je še hujši škodljivec in grobo-kop delavskega tiska, kakor oni, ki stoji ob strani. Knjige »Cankarjeve družbe" za leto 1934 Novoletna voščila. Uprava našega lista naproša tem potom vse nabiralce novoletnih voščil, da doslej nabrane oglase nemudoma odpošljejo. One oglase oz. novoletnavoščila, ki bi jih pa eventuelno še dobili od cenj. inserentov pozneje, pa naj pošljejo s pošto tako, da bo uprava sprejela naročilo vsaj v četrtek, dne 28. t. m Avstrijski kancler dr- DolHuss ima vendarle rad Mussolinija. Avstrijski kancler je podaril iz lipiške žrebčarne najlepšega žrebca, ki je odgojen v dunajski španski šoli, italijanskemu diktatorju Mussoliniju. Kancler je žrebca sam odbral. Cankarjeva družba je izdala kakor običajno štiri lepe knjige, ki so namenjene predvsem članom družbe in našemu proletariatu. Zbirka za leto 1934 prav nič ne zaostaja za edicijami preteklih let tako vsebinsko, kakor tudi v opremi. Koledar je izpolnjen s prav izbranim čtivom. Le žal, da so nekateri prispevki preobširni in zavzemajo preveč prostora, ki bi se lahko izpolnil s tehtnejšimi in aktualnejšimi razpravami. To velja predvsem za Talpin članek o veliki francoski revoluciji, ki je vsekakor zanimiv in izčrpen, toda preobširen za koledar. Uspelo razlago imperializma daje_ v svojem članku »Imperializem« Ivan Klicar. Oriše nam nastanek in razvoj imperializma v raznih zgodovinskih fazah ter prehaja preko angleškega imperija v novooživljeni nemški imperializem Adolfa Hitlerja. Razprava daje vsakemu poznavalcu današnjih velikih gospodarskopolitičnih preobratov mnogo neizpodbitnih dejstev za pomioč v nadaljnjem raziskovanju. Velike važnosti za pojmovanje vrednosti dela v kapitalistični družbi je Drenikov originalni prispevek »Zakaj je pojem -Pravična mezda — nezmise1!?« Drenik je v zadnjem času pokazal s svojim delom (prevod »Kapitala«) in z enostavno razlago težkih teoretičnih, vprašanj iz Marxove ekonomike, da sega vprav do korenin te znanosti. Zato je tudi razprava o pravični mezdi uspešna zavrnitev vseh razlag meščanskih znanstvenikov, ki se niso dokopali do bistvenosti tega problema. Največ pozornosti pa zasluži v koledarju Tone Mačkov prispevek »Iz zgodovine delavske pesmi«. Opozoriti je treba nanj vse naše ljubitelje pesmi in zlasti tiste, ki se zanimajo in delajo v kulturnih organizacijah! Želeti bi bilo, da odjekne ta Mačkov glas v srcih vseh. ki se zavedajo moči pevske kulture in da jih vzdrami na cfelo, da stopi tudi naše proletarsko ljudstvo v pevske vrste proletarijata ostalih narodov. Od avtorja pričakujemo še takih ustvarjajočih in intcljativnih namigov. Omeniti je treba še globoko zasnovano, z ljubeznijo in srčnostjo opleteno mogočno besedo v čast delu steklarjev^ v Rogaški Slatini — V delavnico sem vašo zrl. Ivan Vuk je zajel iz polnega življenja, zato je tako močen v svojih bežnih vtisih iz steklarne. — Tudi Jože Pahorjeva črtica »Do-broničevo izdajstvo« je globok odjek iz življenja neomahljive človeške duše, ki ne kloni pred zaprekami, dokler ne pade čista in neoskrunjena. To je človek, ki gre svojo pot do konca, tako kakor jo je spoznal za pravo. Zelo poučna za naše ljudstvo je Leon Detelova prirodoznanstvena razprava o dednosti v naravi. Pisec nam na zelo poljuden način odkriva tajnosti življenja, ki se pretaka iz rodu v rod, o dednosti, križanju itd. Želimo še več takih razprav, ker niso le poučne, temveč tudi zelo potrebne. S pesmijo je zastopano Ina Slokanova —■ talentirana in čuvstvena kakor jo razodevata pesmi »Molitev rudarske žene« m »Otrok«. Tudi ostali prispevki: »O deželi, kjer m marksizma«, »časopisje, glavni sovražnik zdravega razvoja«, »Delavski katekizem« in posebno E. Kischev »Socijalizetni osvobaja ženo«, so vredni vsebine bogatega koledarja. . , ., ... Notranjost poživlja mnogo izbranih siik. Podčrtati je treba posebej zbirko Maksima Sedeja — slike iz proletarske življenja — ki kaže veliko ustvarjajočo silo. Zdi se, da smo našli v njem močnega soeijalnega oblikovalca, ki obeta mnogo, mnogo. Ta zbirka v koledarju priča o tem. Koledar je dobro uredil Talpa in zasluži res priznanje. Tudi platnice so zelo posrečene.' . (Nadaljevanje sledi.) Ali si 2e dobil novega naročnika za »Delavsko politiko«, smatrai to za svojo dolžnost! Rumunske parlamentarne volitve Dne 20. t. m. so se vršile parlamentarne volitve v Rumuniji. V parlament voli rumunski narod 387 poslancev, kandidatov pa je postavilo 4600 šestnajst strank. Volilno pravico imajo moški državljani, ki so dopolnili 21. leto. Žene nimajo volilne pravice. Volilni red je skoraj enak našemu. Stranka, ki prejme štirideset odstotkov glasov, ji pripada še posebna premija, to je, od vseh mandatov jih dobi polovico ali 187 ter še pro-porčni odstotek od druge polovice-Volilni sistem sloni torej na privilegiju, po katerem utegne režim ob dobri volilni tehniik vedno dobiti absolutno večino, vsaj dokler številne stranke razcepljeno nastopajo v volitvah. Meščanske stranke so sicer napravile razne dogovore, ki pa ne prihajajo mnogo v poštev. Kandidirala je pa samostojno tudi socialno-de-mokratična stranka. Stranke, ki ne dosežejo dveh odstotkov oddanih glasov, ne dobe nobenega poslanca. Dne 22. t. m. so bile volitve v senat. V senat volijo departmanski sveti in občine 70, zbornice svobodnih poklicev (delavske zbornice ali organizacije ne) in vseučilišča 20, ko-legii za senatske volitve pa voli direktno 113 senatorjev. Senat je torej izrecen parlament privilegijev. Poročila pravijo, da so potekle volitve v redu in miru, dočim vemo, da je bila volilna, borba jako huda in da je vladal v agitaciji tudi znaten teror. Doma in po svetu OPOZORILO CENJENIM NAROČNIKOM. Prihodnja številka našega lista ne bo izšla radi praznika v torek, dne 26. t. m., nakar vljudno opozarjamo vse naše cenj. naročnike, da ne ho nepotrebnih reklamacij. Poštnina bo podražena. Za inozemsko pisemsko pošto Din 3.50 (razen Italije) do 20 g teže, za vsakih nadaljnih ali začetih 20 g še 1.50 Din^ Dopisnice v inozemstvo Din 1.75. V veljavo stopijo te določbe dne 1. januarja 1934. Železniški promet z Dalmacijo in Sušakotn ie radi silnih snežnih zametov ukinjen. Najnovefl«i znanost t prehrani priporoča Kathremer Kneippovo sl a dno kavo kot najbolj zdravo pijačo za mlado in staro! Studenci—Radvanje Zaščita stanovanjskih najemnikov na Čehoslovaškem je podaljšana do konca leta. 1934. Švicarji za Torglerja. V nedeljo s o se v Ziiričhu vršili trije veliki pr<>' testni shodi proti nameravani obso"' bi Torglefja in Bolgarov v proce«11 , Leipzigu. Shodov se je udeležilo n< 10.000 oseb. Govornikov je bilo ®sen?' ki so vsi povdarjali, da ti sb° * majo nobenega političnega temveč samo občečloveški- * re sec** Tone Maček: 32 Shdai ICu*n&ezQee Kako globoko. pa je tu notri?« »Nekaj nad tristo metrov.« »Hu-u! To mora biti pa že čisto blizu pekla.« Saj je res že skoraj pekel.« Šli so mimo rudniške kovačnice in miizarnieie ter zavili navkreber po široki zanemarjeni ulici, polni sivočrncga prahu. Ob straneh so se vrstile pritlične hišice, deloma opažene od zunaj z deskami, deloma ometane s tenko malto, ki je mestoma že odpadla in odkrivala nesolidni materijah s katerim so bile sezidane. Med opeko so se videli veliki kosi žlindre, kamenje in kosi lesa. Strehe so bile pokrite s pločevino ali katranizi-rano lepenko. Vsaka hišica je vsebovala četvero malih stanovanj s sobo in kuhinjo. Stala je vsaka y se, b vseli štirih straneh je bila ulica, tako da ie vsa naselbina fzšrlcdafia od zgoraj kakor velika šahovnica. Prvi prosfor v vsakem stanovanju je bila kuhinja, v katero se je stopilo naravnost s 'ceste. Vsakdo je lahko videl iz svoje kuhinje, kaj dela njegov sosed Uim preko ulice v svoji, in ženske so se skozi okna svojih kuhinj pogovarjale ali zmerjale preko ceste, ne da bi jim bilo treba prestopiti prag svojih stanovanj. Meti se vse to ni nič kaj dopadlo. »Preveč so vsi na kupu,« je rekla. »Drug drugemu v lionce gledajo.« »To bi ne bilo niS hudega, če M imeli vsi enako dosti dobrot za svoje lonce, če pa eden kuha meso. drugi pa koruzni močnik, jo pa to seveda malce nerodno.« »Pa toliko otrok! Za božji svet, nikjer jih še nisem1 toliko videla. Saj so jih Vse ulice polne in še iz vsakega okna gleda kuštrava glavica.« Ali bi jih ti ne hotela imeti?« ie vprašal! Janez kar tjavendau. Meta je zardela: »Že, že. amtpak. no, do neke meje.« Zmedla se je iti umolknila. Vidiš, to je vedno tako. Činu večja je revščina, tern več je otrok. Vsak človek' si želi nekoliko razvedrila, malo sreče. Kje pa naj jo revež išče''* H din o to še ima.« Koncem strme ul ide so dospeli na malo, vzvišeno planoto, odkoder je bil lep razgled po vsej okolici: preko črne naselbine tik pod njimi in rudniških obratnih poslopij, peščice obrtniških in zasebnih hiš doli ob cesti, nad katerimi se je vzpenjal visoki most, ki ie vezal oba bregova, tja na Logarjevo planoto, z mirko zgradbo nad starim šahtonn, Logarjevo hišo z gospodarskimi poslopji, Kašuerjevo posestvo, tam zadaj pa sivo maso rudniških dvonadstropnih stanovanjskih Ins. Daleč tam zadaj so kukale iz zelenja strehe vasi Prapretna in se je odpiral svet proti gorovju okrog Trbovelj. Na desni se je dvigal Oj stri Vrh, ki je odkrival v spodnjem delu globoko rano v obliki črne luknje. To je bil rov v rudnik na Oj strem. Od njega se je spuščal v dolino dvotirni brenisberg, po katere m so spuščali vozičke s premogom, jih sklonili spodaj v vlak, ki so ga s konjem' potegnili preko lesenega mosta senu doli na hrastriiško separacijo. Po ostalem pob ne ni Ojstreha vrha so se širile skrbno obdelane njive, nad katerimi ,ic. tik gori pod govorni, samevala vasica Studenec in ravnodušno zrla v dolino. Na skrajni desnici, proti soverozapadu se .ie hrastniška dolina končavala v ozko sotesko med dvema, strmima skalnatima hriboma, kjer je bila cesta mestoma Vsekana v skalo, na drugi strani pa trdno podzidaua. Tik ob cesti, globoko pod niff-ie šumel in se penil, preskakuje preko velikih kal ki so se nekoč skotalile s hriba v strug0; bistri potok Boben, ki izvira pod Mrzlico. Poleti pohleven, ie potok ob jesenskem in pomladnem deževju pravi strah vse doline. Skozi to sotesko pa tudi poleti srdito bobni in brizga svojo pet« do cestnega roba, in razširja po soteski osve.o -inčo hladlovitost. J (Dalje prihodnjič.; Stran 3 niku nemškega državnega sodišča so bile poslane brzojavke, v katerih se navaja, da bi smrtna obsodba za Tc r glerja pomenila justični zločin, njegova smrt pa justični umor. Nad grobom češkega politika A. Svetila. V petek je bil pokopan v Ho-stivafu pri Pragu znameniti češki politik in bivši večkratni minister An-tonin Švehla, vodja agrarne republikanske stranke. Veličastnega pogreba se je udeležil tudi odličen socialdemokratski politik, predsednik senata dr. František Soukup v Pragi, ki je govoril na grobu imenom senata med drugim sledeče: Spominjam se besed Antonina Švehla lanskega leta ob priliki državnega praznika: »Bogati se ne morejo napihovali v luksuzu, a reveži ne morejo obupati v pomanjkanju«. _________________ Ljubljana Pogreb pokojnega Ivana Rakovca, upokojenega železničarja, je bil v sredo popoldan v Ljubljani ob mno-gobrojni udeležbi sodružic in sodru-gov ter prijateljsva rodbine. Ob težki izgubi pokojnika izrekamo tem potom soprogi Mariji, naši vrli sodru-žici, ter vsej rodbini najiskrenejše sožalje. Naj počiva v miru! Silvestrovanje v dvorani Delavske zbornice bo priredil 31. decembra 1933 ob pol -9. uri zvečer Krajevni Medstrokovni odbor Strokovne komisije v Ljubljani. V 365 dneh naj bo ta zadnji dan, iz teh 365 dni, ki je poznan kot zadnji dan leta, korajžen, zabaven in vesel. lazzorkester »Zarje« in tamburaš,o zbor pekovskih pomočnikov nam bosta iscia-ia poskočne in valoveče komade za ples. šaljiva pošta bo pozdravljala s svojimi- dopisnicami vse po širnem svetu v dvorani, s. Bitežnik in s. Mihič bosta skrbela za smeh, humor in dobro voljo. Mešani pevski zbor ljubljanske^ »svobode« bo poleg tega imel na ta večer svojo krstno slavo in nam bo zapel lepe pesmi. Delavski oder »Svobode« in govorilni zbor bosta dala borbene stvari in lepo alegorijo opolnoči. Bufet bo skrbel za vino, ki bo taksno, da nru bomo lahko rekli »vi«, za kavo,^ čaj, likerje itd., ter za toplo in mrzle jedačo. Vsak, ki bo prišel, ho pred pragom v dvorano plačat 5 Din vstopnine, v dvorani pa kakor bo sam hotel. 1 Ta večer bo svoji med svojimi, zato na svidenje. — Pripravljalni odbor. Maribor Škandalozne mezde, ki jih dobivajo tekstilni delavci v nekaterih tovarnah, so splošno znane. V neki tekstilni tovarni dobivajo n. pr. delavke-na-vijalke menda najnižjo mezdo, tako da presega to izkoriščanje že vse meje potrpežljivosti našega delavstva. Navijalka zasluži za en kilogrami navitega sukanca Din 0.75. Pred kratkim je akord znašal še Din 1.20, nato se je izvršila redukcija na 85 par, sedaj pa dobivajo spet 10 par manje, t. j. 75 par za 1 kg. Vsakdo si lahko sam izračuna izborno mezdo, ki jo dobiva taka delavka. Vsakomur pa je tudi znano, da se v Zadnjih mesecih niso cene tekstilnemu blagu prav nič znižale! Nehote se človeku vsiljuje misel, koliko časa še bodo naši sicer Potrpežljivi delavci molče prenašali te krivice in brezmejno izkoriščanje. Ali ni takšna mezda provokacija za vsakega človeka, ki se zaveda, da ima pravico do življenja V Slično izkoriščanje je menda dovoljeno in možno kvečjemu še kje na Kitajskem. Diskusijski večer »Svobode«, ki se je vršil minulo sredo, je bil nadvse zanimiv in je dokazal, kako potrebna so nam takšna razglabljanja,'ki nas vedno znova stavljajo pred nova pojasnjevanja problemov. Diskusijski večer je vodil s. Eržen. Nadaljevalo se je z razpravo »Položaj žene v družbi«. V debato so posegle številne sodružice in sodrugi. Obisk je bil zadovoljiv. . Nekateri meščani odklanjajo prispevke za pomožno akcijo z motivacijo, da sami podpirajo revne ljudi. T o stališče je p o v se iri napačno iz d/veh vidikov; prvič nima nihče Pregleda na tem, če se talko podpiranje tucu dejansko izvaja, drugič pa je učinkovita e Centralno organizirana onotna akcija, ki in,a v pregledu vse podpirance. Nekateri meščani se s podobnimi izgovori hočejo le oa-teigniti svojim socijalniim dolžnostim, dočnii »e drugi v dobri veri, da neposredno sami Podpirajo siromašne ljudi, niti ne zavedajo neučinkovitosti takega podpiranja, ker se Boi delavskih zaupnikov pred okrožnim sodiščem Važni sodni izreki glede zaščite zaupnikov. Kaj pravijo razlogi okrožnega sodišča o zaščiti zaupnikov? 1. /skemn zaupniku — ko izjemo, povišano zaščito kot protiutež umevnemu hotenju in prizadevanju deloda- . jalcev, iznebiti se nelj-ulbega in zanj često \ nadležnega prvoboritelja delavskih intere- , sov, . j 2. Tožnik je bil kvalificiran delavec in ; delavski zaupnik, Z ozirom na zakonito, j naravnost priviligirano stališče zaupnika v j primeri z ostalim delavstvo, ni moči že ta- ; vsakega pomanjkanja dela, ki pripada r niku, smatrati kot gospodarski razlog za odpust zaupnika. Gospodarski razlog za odpust zaupnika je podan šele pri tako. občutnem zmanjšanju njegove vrste dela, da ni možna njegova zaposlitev niti do polovice v tei vrsti dela, 3. Zakon sicer tega nikjer izrecno ne omenja. Kakor pa je razvidno že iz naslova zakona o zaščiti delavstva, je važen za niegovo razlaganje socijalno-politični namen. Zato je treba izrecno neomenjene, morda dvomne slučaje razlagati v prid interesu delavstva. 4. To v naši judikaturi (sodstvu) že u-staljeno mnenje velja že za vsak navaden slučai'. tembolj seveda v smislu vsega gori navedenega v slučaiih, ki se tičejo eksponenta delavstva, delavskega zaupnika, Vidinega odbornika zaščite delavstva in njega interesov na poljih notoričnega večnega nesoglasja med socijalno močnejšim delodajalcem in siociialno šibkejšim delavcem. Zato ie upravičeno mnenje, .da naj v isti vrsti delavstva baš delavski zaupnik poslednji zajpusti službo, ako je iskati razloga za odpust v gospodarskih prilikah. Ravno tako pa ne more tvoriti gospodarskega razloga za odpust delavskega zaupnika že vsako neznatno zmanjšanje dela tiste vrste, katero vrši delavec — delavski zauonik. c, TTr»r»vičen gospodarski razlog za odpust delavskega zaupnika ie podan šele tedaj, če ie nastalo v podjetju tako zmanjšanje obrata, da zadeva isto že občutno in naravnost vitalne interese (življenjske) delodajalca. 6. Pri presoli takšnega stania bo treba upoštevati, da ie število delavskih zaupnikov proti ostalim delavcem naravnost iz- gačno merilo, kot v drugih slučajih, ker krije odpust delavskega zaupnika v sebi ne-. , . varnost, da ostane zaupnik ob istih prili- 1. Delavskemu zaupniku daje zakon ne- j kah dalje časa ,brez službei kot vsaki dorugi zaščito kot protiutež ; delaveCj kojega interese je zaupnik zasto- pal, kot delodajalcu nadležen eksponent delavskih interesov. To je mnenje prizivnega sodišča, posneto iz že prej označenih komponent, so-cijalno-politične tendence, veljajoče delavske zakonodaje, katera se kaže baš v predmetnem slučaju v najjačjem osvetljenju in osnovnega pravnega načela, da tudi ta za-koj vsakega pomanjkanja dela, ki prip j --da ne re^e nasprotniku zaščitenega v zaupniku, smatrati kot gospodarski ^raz o, , jnes<> (Večmilijonskemu premoženju pivo- varne »Union« pa plačilo 6-tedenske mezde delavskega zaupnika gotovo, ne reže niti v podplate, kameli v meso. Op. ured.) 8. V predmetnem slučaju je sodnik u-gotovil, da je dala tožena stranka »Union« kolarska dela opravljati ven, drugim obrtnikom. Iz tega pač sledi, da bi bila lahko toženka tožnika kot kolarja še nadalje zaposlovala. V drugem slučaju (kovača) je sodnik u-gotovil, da toženka tožnika ni mogla »polno« zaposliti. Sodnik pa ni ugotovil točneje, kolika je bila možnost te zaposlitve tožnika kot kvalificiranega delavca. Radi tega je bilo prizivu ugoditi in zadevo vrniti prvemu sodišču v dopolnitev, ponovno razpravo in razsojo. Drugič pred najvišje sodišče. Okrožno- sodišče pa je hotelo ugotoviti k temu sklepu tudi mnenje najvišjega sodišča, Stola sedmorice v Zagrebu. Zato je pridržalo takozvano »pravnomočnost tega sklepa«, da se je mogla tožena pivovarna »Union« proti tej rešitvi .pritožiti na najvišje sodišče, kar je tudi storila. In tako bomo dobili v teh pravdah že drugič mnenje najvišjega sodišča o zaščiti delavskih zaupnikov. Vsemu delavstvu, zlasti pa funkcijonarjem, zaupnikom in odbornikom v delavskih organizacijah priporočamo, da si predvsem točno prečrtajo ta članek o delavskih zaupnikih, iker je prizivno sodišče v globoko zasnovani sodbi z vseh možnih vidikov kar najtemeljiteje razložilo sicer kratkoibesedno zakonito deloči-lo o zaščiti delavskih zaupnikov. Predmetna m a ih no. Upoštevati 'bo pri tem še j sodba je gotovo ena najvažnejših iz naše so- Številke so dokazi Damski plašči od Din 160 — naprej, kratki moški suknjiči, vatirani, po Din 180, 220 —, usnjeni suknjiči Din 580-—. Srajce, nogavice, rokavice, puloverji in vso manufakturo dobite prav poceni pri: F.Kolbezen, Ceile. maaolak. konfekcija gimaioče povišano zaščito delavskega zaupnika kot takega in bi bila za to tožena stranka (pivovarn* "Union«) šele tedaj -upravičena odpusti*’ tožnika, če bi ga ne .mogla zaposliti niti do polovice kot obrt n ik a-kovač a, oziroma kolaria. t t 7. Baš v slučaju delavskih zaupnikov 1® treba uporabljati za posamezne slučaje dru- Cankarjeva proslava „Svobode“ v mariborskem narodnem gledališču cijalne zakonodaje. Izrežite si zato članek iz lista in si ga shranite, ter o njem razpravljajte na delavskih sestankih. Iz teh pravd najbolje vidite nedogleden pomen volitev delavskih zaupnikov za .pomen obrambe delavskih pravic. (Dalje prihodnjič.) Trbovlje Žrtve dela in izkoriščanja. Zadnje čase se smrtne nesreče in težke telesne poškodbe pri rudniku strahotno m,nože. Težki telesni poškodbi Florinda Franca na Zapad-nem okrožju je sledila smrtna nesreča Miklavčiča Andreja, ki ga je posul premog v jami na Vzhodnem okrožju. Dne 13. decembra se je smrtno ponesrečil delavec Mlinarič Ivan na tiru med Vzodnim okrožjem in Guid'0. Rinil je v temi in snegu voziček, nasproti je pa privozil, oziroma pririnil vlak 36 vozičkov premoga in je zadel v voziček, katerega je rinil ponesrečeni Mlinarič. Pri tem mu je ročaj od vozička zdrobil glavo, vozički so šli preko njega in so mu zdrobili noge ter ga poškodovali po celem telesu. Ne bodemo tukaj ipovdarili, ali je ta ali oni kriv nesreče, ki se dogaja po obratih, povdariti pa moramo naše mnenje na podlagi informacij, ki smo jih prejeli, da bi se mogoče dalo rešiti življenje Miklavčiču, ako bi se ga me bilo vlačilo izpod ruševin z vrvjo in vzvodom, kakor se je to delalo. Glede zadnje smrtne nesreče Mlinariča Ivana smo- pa mnenja, da se pod nobenim pogojem ne sme vlakom odstraniti zavirače, oziroma ljudi, ki so pri spremljanju vlaka neobhodno potrebni. 13. decembra se je ipri rudniku praznovalo. Tisti čas, ko se je zgodila nesreča, je paznik vzel zavirača vstran, da je šel na drugo delo, ker je vsled praznika manjkalo ljudi. Zavirač ima namreč dolžnost, da je pri naprej pomikajočem vlaku zadaj, ako pa vlak rine vozičke spredaj, mora biti z lučjo spredaj. Za svojo smrtno nevarno delo pri rudniku ne prejema delavec toliko, da bi mu ne bilo treba javno prosjačiti po časopisih. Za rudarskega delavca, ki s svojim življenjem ustvarja bogastvo tu- in inozemskim bogatinom, se prirejajo tombole, nogometne tekme, razne druge prireditve, ustanavljajo se .akcijski odbori za gladujoče rudarje, da od lakote in pomanjkanja rudarsko delavstvo in njihove družine ne poginejo. To je civilizacija kapitalističnega gospodarstva in družabnega reda. Hrastnik je prijetno iznenadila vse, ki jim kultura delavstva ni samo prazna fraza. Čisto natihem, brez mnogega govoričenja, se je v zadnjih tednih ustanovil v okviru mariborske »Svobode« važen kulturen faktor, na katerega I bomo v bodoče lahko računali-. In kar je še jrosebne omembe vredno, je pokrenitelj in nositelj te dramske sekcije izključno naša mladina, ki se je z vso vnemo posvetila Dosti je bilo še napak in neuglajeaosti pri tej prvi uprizoritvi, o katerih pa upamo, da se bodlo. pri pogostejših nastopih izpilile. Sledil je kolektivni prikaz »Hlapca Jerneja« v Delakovi prireditvi, ki pa je bil, to lahko trdimo, brezhiben, uprav kabinetski, Vloga Jerneja je ibila podana z vso tragiko ogoljufanega iskalca pravice. Tudi vloge študenta, župana in župnika, zlasti slednjega, idealom kulturnega udejstvovanja med de- ! bi ne mogle biti bolje podane. Govorilni zbor narodne kulture; in ta nastop na njegovem odru gotovo ni bil najslabši. Točno ob .osmih se -je v soboto zvečer dvignil zastor (točnost je pri diletantskih nastopih redka čednost). Oder je bil prirejen okusno, enostavno, brez kulis, s temnimi draperijami, z visoko prizmo na sredini, ki ga je ločila v dva dela, Vrh prizme je zažarelo v rdečih črkah »Hlapci«. Vrstilo sc I je v normalnih pavzah drug za drugim č-e- j tveno dejanj, ki s,o se učinkovito stopnjevala I do govora učitelja Jermana na shodu v go- | stilni. V prvem dejanju še malce okorni, so j se igralci od dejanja do dejanja bolj razgi- | bali in oživeli v svoje vloge. Med najbolj- 1 širni moram omeniti župnika in nadučitelja. 1 Jerman se je odlikoval z naravno neprisi- j ličnostjo-, dasiravno mu je tekst v četrtem poglavju delal neke težave. Učitelj Komar, , , , , . . ... v splošnem doher, je tu in tam preveč kari- hnrli ,način lahk,° .d°tf