jMimna pBjeana v Mariborski Cena 1 Din Leto VI. (XIII.), štev. 18 Maribor, sobota 23 januarja 1932 II JUTRA« «hai s razun nedei|e m praznikov vaak dan ob 16. ur Račun pri poilnam ček. tav. v Ljubljeni it. 11.409 ^••ia mesečno preieman v upravi ali po poiti 10 Din. doelavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor. Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi pe Urifu Oglase »prejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulico Sl. 4 Adolf Hitler in njegov pokret . Sloveči ruski zgodovinopisec M. Alanov, ki živi že od boljševiške rev&lu-c,fe v emigraciji, je te dni objavil v bancoskih listih zgodovinsko karakteristiko nemškega nacionalno - socialistična pokreta in Adolfa Hitlerja kot o-»febnosti. Svoje življenje je, pravi Aldanov, opi-j'!*l Adolf Hitler v dveh zvezkih svoje *n ige, nazvane »Moja borba«. V njej je •nnogo teorije, ki je prav tako dolgočas-"a kakor nesmiselna. Toda avtobio-Kraski sestavki so zelo zanimivi, če-tjtav Hitler nima pisateljskega daru. Hitler ni neumen, a zaljubi en je vase, ''udoben, maščevalen in brezmejno častihlepen. Mislim, da je iskren in ni mazalno interesiran. Te lastnosti, zdru-%e v celoto, 'tvorijo fanatika, čegar Pojmovanje je precej nedoločeno! Nem-'1° ljubi Hitler fanatično, dasi posa-!?ezno sovraži večino Nemcev. Ne vem, J;e ie pri svojih najbližjih sodelavcih ta-1° Popularen, kakor je bil Lenin pri Djševikih, ki je znal stranko trdno df-^ti v svojih rokalt in je kljub temu “Stal »lljič«. Hitler je po svojem dtišev* razpoloženju dosti bližji Trockemu, * katerim pa zaostaja po svojih spolnostih. izvzemši organizatorski ta-Popolnoma je verjetno, da bo pravi ■j, "nek v hrbet« dobil prav od »svojih«, "ko je bilo tudi s Trockim. n V svojih pregledih, nadalju e Alda-®y> ne zasledujem nikakih političnih »Jev in trudim se, da ohranim popolno , evtralnost. Prav zaradi tega pravim, da ^ Hitler kljub vsemu izreden človek. jMmo njemu edinemu se je posrečilo, da l v Nemči i razgibal velik političen po-, Fet•' kako žalostno je, kar dela zgodo-vUia! ^ Ker v Avstriji ni odslužil predpisane-*a vojaškega roka, je Hitler odpotoval Monakovo. Tam ga je zatekla sve-^h vojna in prostovoljno je stopil v »insko vojsko. Po vojaških predpisih bi vi,,,.. irioral, vrniti v Avstri o in tamkaj Užiti v vojski, a tega ni storil. Hitler um pravi, da se ni hotel boriti v ar- di države, ki je po njegovi sodbi že fakta! J*Spr Reoaracifska konferenca se vendarle sestane ODMEV LAVALOVEGA GOVORA V BERLINU. - POGAJANJA ZA SKLICANJE REPARACIJSKE KONFERENCE BERLIN. 23. januarja. »Lokal-Anzei-ger« objavlja uvodnik, v katerem pravi, da ni še nobenega vzroka za obupavanje, ker se bo reparacijska konferenca, pa če februar a. Med Berlinom- Parizom in Londonom se z mrzlično naglico nadaljujejo pogajanja in iščejo še vedno podlage za zadovoljiv, sporazum. Nemška vlada sama iskreno želi, da bi se reparacijska konferenca čimpre sestala. BERLIN, 23. januarja. Po vesteh iz tudi le v skrčenem obsegu, le sestala 16. Londona se bodo ministrski predsedniki Nemčije, Francije in Anglije sestali o priliki razorožitvene konference 8. febr. v Ženevi, da se dogovore zaradi sklicanja repdracijske konference v Lozani. Mussolini je nadnaraven in nezffi&tlllv FAŠISTIČNO ČASOPISJE SE VESELI BO PROPADLO RIM, 23. januarja. Iz vsega fašističnega časopisja je razvidno, da se Italija zlohotno veseli sedanje svetovne zmede in si od nje obeta koristi. Po njenem mnenju je vse izven Italije majhno in bolno, samo Mussolini je ve'ičina, ki vse vidi in ve. Že pred dnevi smo poročali, da ,e giavni fašistični organ »Popolo d’Itaiia« zaklical Evropi, da Nemčije ni več mogoče siliti, da bi plačevala reparacije, ki se zato morajo črtati. Istotako pa je pozval tudi Ameriko, naj črta svoje dolgove, ker sicer bodo mora!e evropske dol-žnice zavzeti isto stališče glede dolgov, kakor ga je Nemči a zavzela glede reparacij. Kampanja, započeta s tem senzacionalnim člankom o »Popolo d' Italia«, se nadaljuje tudi v drugih listih. Tako pravi »Tribuna« sedaj: »Na: plača dolgove, kdor jih može, a kdor jih ne more, naj SEDANJE SVETOVNE ZMEDE. VSE RAZEN ITALIJE. jih ne plača!« Nadalje se pa veseli, da Nemčija ne more plačati reparaci.. Amerika je. po mnenju lista, malenkostna in enaka je tudi Francija, dočirn Velika Bri tanija sploh ne ve, kaj bi počela in je zato na vse strani popustljiva. Zanj so La-val, Leon B’um in Marin enaki, ker vsi trije branijo Youngov načrt in zahtevajo od Nemči e poravnanje v Franciji storjene škode. Samo Mussolini je velik, samo on gleda v bodočnost. Tudi »Lavoro Fascista« se pridružuje temu mnenju in hrabri italijansko javnost, da vzdrži pritisk sedanje krize, ker samo fašizem je sposoben, da reši svet, a njegov voditelj Mussolini ima nadnaravno moč. On vpliva nezmotljivo na italijanski narod. Ves ostali svet se ruši iti se bo porušil, mi, ItaMja, pa bomo o-stali in bomo vzdržali do konca. at bila obsojena- na smrt, Njegovi j)JD,r.*tn'^ 1511 tr obsojeno na pro-s*v ' ..‘sUs io so, kakor je prepričan, u-ke JI snmo Nemci. »Organizacija rus Slemene zgradbe«, piše Hitler, »ni po-vanska državnopolitične aktivnosti slo-^lementa v Rusiji, ampak , je državotvornega dela nemških po- MaSfevanie Čevljarskega mojstra Maribor, 23. januarja. Čevljar Ertl razbil pet velikih Izložbenih oken pri trgovini Bata in napravil 60.000 Din škode. Minule noči okoli druge jutranje ure je zaslišal stražnik, ki stoji po navadi na križišču Aleksandrove ceste in Trga svobode, rezek odmev močnih udarcev PO steklu, ki je prihajal iz Prešernove ulice. Pohitel je takoj tjakaj in videl, da so vse velike šipe izložb trgovine Bata razbite. Neki moški, ki je naletel na storilca, baŠ ko je fazbi al šipe, je povedal stražniku, da ga je videl oditi gor po Pre šernoVi illlci. Tam je stražnik storilca res tudi dohitel in ga odgnal na policijo. V aretirancu so spoznali čevljarskega mojstru in bivšega hišnega posestnika Antona Ertla, stanujočega na Mel ski cesti. Sprva je mož tajil, končno pa je vse priznal in izjavil, da je pobil Bati šipe zato, ker dola mariborskim čevljar.em preveliko konkurenco. Po zaslišanju so Ert'a vtaknili v policijskp zapore, danes dopoldne pa je bil izročen sodišču. O dogodku je policija takoj obvestila šefa tuka šnje podružnice Bute, ki je stvar telefonično sporočil vodstvu tvor-nice V Zlinu in prejel v pomirjenje ta-le odgovor: »Ce ie v Mariboru tako— bomo pa v prihodnjih dneh cene naših čevljev še bolj zhižali!« Škoda, katero ;e povzroči! Ertl na petih izložbenih oknih v velikosti 3X2.3 m, znaša okroglo 60.000 Din in je krita z zavarovalnino. OBTOŽBA BIVŠE BEOGRAJSKE UPRAVE. BEOGRAD, 23. januar.a. Občinsko sodišče prestolnice je storilo danes senzacionalen sklep, po katerem se bo uvedlo kazensko postopanje proti bivšemu županu inž. Milošu Savčiču, podžupanu dok tor Stojadlnoviču in podžupanu Zndjini. Vsi trije bodo obtoženi korupcije, ki so jo Zagrešili pri sklepanju nekega občinskega posojila v Švici in oddaii koncesije za beograjsko mestno elektrarno ZASTOPNIK FINANČNEGA MlNISTR \. BEOGRAD, 23. januarja. Za časa odsotnosti finančnega ministra dr. Gjor* gjeviča, ki potuje v Ženevo, bo vodil finančni resor notranji minister dr. Srskič. INŠPEKCIJA MINISTRA PUCLJA \ LJUBLJANI. LJUBLJANA, 23. januarja. Davi je prispel semkaj minister za socialno politiko g. Ivan Pucelj in si dopoldne ogleda! deželno bolnišnico. Popoldne bo minister inspiciral tudi prisilno delavnico. NAŠI NOV! SREBRNIKI. BEOGRAD, 23. januarja. Londonski »Sunday Referee« poroča,, da je angleška državna kovnica za denar dobila iz Beograda naročilo za kovanje 32.5 milijonov srebrnih novcev. Nominuhia vrednost srebrnikov bo 20 in !() Din. To bodo v Jugoslaviji prvi srebrniki po vojni. JAPONSKA IN KITAJSKA. LONDON. 23. januarja. Napetost med Japo*nsko in Kitajsko se je po pomoritvi japonskih menihov, od kitajskih razbojniških tolp silno poostrila. 23 japonskih -vojnih ladij je pripravljenih, da odplujejo v kitajske vode. Japonska vlada je ob avila, da bo storila vse, kar je odločno veleva dani položaj. NOV ATENTAT V INDIJI. KALKUTA, 23. januarja. Včerai opoldne so nacijonalisti vrgli bombo na avto uradnika dlstrikta v Hovri Kvintoni. Uradnik na srečo ni bil ranjen. BOMBAY, 23. januarja. Indijska vlada ie zaplenila v neki tukajšnji banki 3000 funtov šterlingov (okrog 600.000 Din), ki so bili vloženi na ime štirih trgovcev, v resnici pa so pripadali nacionalnemu kon gncsu. sam.eznikov v korist nižji rasi,,. Nižji narodi, ki so imeli. Nemce za voditelje in organizatorje, so ččšfo ustvarili močno državno celoto.« Sedaj je nemški element v Rusiji izkoreninjen in zaradi tega mora Rusija propasti: »konec židovske nadvlade v Rusiji je tudi konec ruske države.« M. Aldanov pripominja, da so "te Hitler eve besede »brezvestno ftlozdfsko-zgodovlnsko brbljanje.« Hitler pa naposled sovraži tudi inteligenco. V nekem delu svoje knjige -govori o preziranju, katero ' je pokazala i napram njemu kot človeku, ki nima višje šolske kvalifikacije. Te strani knjige izdaja o obupen srd. V njegovem pokret tu je sicer mnogo najrazličnejših »doktorjev filozofije«, toda spočetka je bil značaj pokreta popolnoma drugičen. — Paderevsk! je nazval boljševizem »vstajo^ ljudi, ki ne uporabljajo krtačice za čiščenje zob, proti ljudem, ki jo upo-rabFajo.« V tem metaforskem smislu bi se moglo reči, da je bila prejšnja liitler-jevščina upor polinteligentov proti inteligenci. Vreme. Današma vremenska napoved . (opoldne): Vedro, mestoma morda še megleno, podnevi milo, ponoči nekoliko mr-zle.e, zapadni Vetrovi. Krmarsko vožnjo po Pohorju priredi v nedeljo dne 24. t. m. Zimsko športni odsek SPD Maribor. Zbirališče v soboto zvečer pri koči na Klopnem vrhu. V nedeljo zjutraj odhod na Pesek -Rogio. Planinsko - Jezerski vrh k Ribniški kod in v Ribničo. Vodja izleta je g. Plč. Radi polovične vožnje pri povratku jb v Za ti nove planinske legitimacije s seboj. Ker Je na Pohorju zapadel nov sneg, bo smuka prav idealna! Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne- spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, tako preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in v .vseh špecerijskih trgovinah. 4 m Glasbeni večer za Pomožno akciio Na večeru bo sodelovalo 300 pevcev in godbenikov. SOBOTA 6. FEBRUARJA I.S.S.K. MARIBOR • f UNION I* Odbor za prireditve v prid Pomožni akciji za siromašne sloje Maribora je sedaj določil, da bo prvi, glasbeni večer, definitivno v sredo, dne 3. februarja t.!. Prireditev bo v veliki dvorani pivovarne | Union ob 20. uri. Sodelovali bodo: pevski zbor Glasbene Matice, pevski zbor Maribora, vsi najboljši mariborski gledališki in koncertni solisti ter vsi najodličnejši godbeniki. Orkester, ki bo štel okoli 90 godbenikov, bodo tvorili člani vojaške godbe, Drave, profesorji Glasbene Matice, gojenci' njene šole itd. Vsi pevci, solisti in godbeniki bodo nastopili brezplačno in prav tako bo tudi | pivovarna dala brezplačno na razpolago dvorano s kurjavo in razsvetljavo vred. Akad. slikar prof. Kos bo za to nenavad no impozantno prireditev izdelal umetniški spored, katerega bo brezplačno izgotovila Mariborska tiskarna v svoji li-j tografiji Vsak izvod bo opremljen z av- NAS1M NAROCMKO M. . .. k« torjevim lastnoročnim podpisom in bo Vse cenjene naročnike »Večermka«, ki svojeyrstna orjginalna umctnina. niso se obnovili nar čn , Razprodajo vstopnic je prevzelo Slo- nuar t. 1., oziroma so . nanroša- vensko žensko društvo, a pomagale mu preteklo leto, ponovn v t bodo pri tem tudi še razne druge orga- mo, da to čim prej store, da se s temi olajša delo upravi, sebi pa zasigurajo redno prejemanje lista. Uprava »Večernika«. Proslava sv. Save v Mariboru. i ove godine prireduje Pravosl. crkv. i Kakor smo že svoječasno obširno po-opština u Mariboru 27. januara svečanu ročaij( je finančno ministrstvo odobrilo proslavu sv. Save u svima prostorima grac[nj0 vseh novih carinskih objektov v »Union«-dvorane u korist podizanja svo- Mariboru, a je ta svoj sklep pozne e preje crkve. Proslava se sastoji iz dva de- kiicalo, odnosno odgodilo izvedbo na la. Prvi deo u 9 sati liturgija i rezanjt poznejši čas. Ker bi s tem bilo naše me-koiača pri čemu sudeluje orkveni muški s^0 v sedanjj krjZj težko prizadeto, se je pev. zbor pod dirigovanjetn g. I. Kovači- župan g. dr. Lipold te dni mudil v Beo ča, činovnika drž. železnica. Domačin gradu, kjer je pri finančnem ministru in slave je g. Milan Radovanovič, pukov vsej, c]rUgj)j merodajnih faktorjih inter-liik-komandat 32. art. puka. Posle toga veniral in dosegel, da bo ostal v veljavi šk. deca izvode deklamacije i gledališni prvotni sklep. igrokaz »Jugoslavija«. Na proslavu pre q župan je izposloval, da se bodo vsa podne ulaz s'obodan. Uveče istoga dana jela izvršila v dveh etapah. V prvi etapi tačno u 20 (8) sati počin e koncerat i po- se bodo zgradile carinska pošta, dovoz-sle koncerta ples. Na koncertnom pro- ne ceste in stanovanske hiše za carini-gramu ima kompozicija od Bervara, Ada ke> v dnigi pa carinarnica in skladišča, miča, Foerstera, Vilhara i Svobode. Medju njima su dve sasvim nove kompozi-je, koje se do sad još nigde nisu izvodile, . — . • 1 .. xl.: rf •/nn. nizacije. Vstopnice se bodo prodajale po ulicah, javnih lokalih in po stanovanjih, zato smo prepričani, da ne bo nikogar, ki količkaj socialno čuti, ki bi odklonil to malo podporo za naše najbednejše. Mariborčani, pokažite svoje srce! Primorsko prosvetno društvo »Nanos«, Primorska mladina, ki se je doslej zbirala pod okriljem Narodne obrambe in delovala v javnosti kot njena omladina, je te dni ustanovila novo primorsko prosvetno društvo »Nanos«. Ker pa nima namena zapirati se v ožji krog, je novo društvo sklenilo razširiti svoi delokrog ter zbrati v svoji sredini vse tukajšnje Primorce. V ta namen se bodo osnovali razni odseki, ki bodo takoj pričeli delovati. Začasno prireja »Nanos« redne sestanke in predavanja vsak četrtek zvečer, in sicer v prostorih NO v Grajski ul. 5. kjer se sprejemajo tudi novi člani. — »Nanos« se :e ustanovil kot sodelavec najagilnejšega ljubljanskega primorskega društva »Tabora«, na čelu pripravljalnega odbora pa je znani primorski borec in organizator m'adine g. Albert Koruza. mariborsko gledališče REPERTOAR. Sobota, 23. januarja ob 20. uri: »Lutka«. Ab. D. Nedelja, 24. januarja ob 15. uri: »Slaba vest«. Znižane cene. — Ob 20. uril »Ptičar«. Znižane cene. Jutri v nedeljo bosta v mariborskem gledališču dve predstavi po znižanih ce-nah. Popoldne ob 15. uri se ponovi An-zengruberjeva v domače okolje postavljena kmečka komedija s petjem »Slaba vest«, zvečer ob 20. uri pa Zellerjeva večno lepa opereta »Ptičar«. — V kratkem bo krstna predstava Golouhove originalne in duhovite satire »Groteska sedanjosti«, ki je po svojem sižeju brez- '■ dvomno edinstven po av v naši dramski % literaturi. Režira J. Kovič. Gradnja mariborskih carinskih stavb Uspešna intervencija g. mestnega župana dr. Lipolda v Beogradu. Prva dela se prično takoj, čim bo vreme zanje ugodno. Te gradnje bodo stale približno 12,000.000 Din. Ostali objekti se bodo gradili, čim bodo prvi dovršeni, vsekakor pa najkasneje prihodnje leto. Carinska pošta bo stala pri glavnem kolodvoru in se bo ž njo v zvezi tlakovala tudi Aleksandrova cesta vzdolž kolodvorskih zgradb v smeri proti Krčevini in Košakom. Stanovan ske hiše za carinike se bodo pa zgradile v Aškerčevi ulici v obliki vil. V ta namen se bo Aškerčeva ulica podaljšala proti vzhodu, tako da bo pozneje zvezana z Aleksandrovo cesto. Licitacija za prva dela bu razpisana že te dni. Za Ribniško kočo! ., ---- Kakor vsakoletni planinske ples se tu- aragjuju crkv. muski z or, g c di letošnja prireditev mariborskih pla- muzike. DoDro- ........................ ,----_ tu- rovi te orkester vojne voljni priloži primaju se sa zahvalnošču nincev vrši pod geslom: Za Ribniško kočo! Del čistega dobička e namenjen pre. Iz kriminalne razvidnice, ske, tako da vsakdo, ki se udeleži, podpira s tem idealna stremljenja naših pla- 1. II. 1932 pri ,,UNiON V lanskem letu se je alfabetna karto- “f, ki z velikanskimi žrtvami grade teka pri tukajšnji policiji zasledovanih P°^ R^ni?kl.n? sedl°m b01?051™ Ribniško pomnožila za 11.240 novih primerov. V kočo. Koristi bo imela tudi podporna ak-evidenco kaznovanih pa so vložili 3517 ^a, a tudi vsak posameznik se bo lah-novih pol. V policijske zapore je romalo k° v .krogu vedno veselih planincev pri. j m .. npHn«tninp- «odbi, plesu, dobri in poceni kapljici m radi pijanosti, razgrajanja in nedostojne- ? . . . i„iPnitrm Torei- ga vedenja skupai 598 oseb. Radi preko jestvinah prav imenitno zabaval, lorej. s ,,, . ,.L 1. februarja zvečer vsi v »Union«! racenja policijske ure je bilo vloženih1 106, radi policijskih prestopkov pa 1630. notrebuiemo* prijav. Kazenski register se je povečal v _ lanskem letu za 2330 imen. Eskortiranih 1. februarja prične v Mariboru sokolska pa je bilo 711 oseb in 8 izgnanih iz naše telovadna šola, ki traja 5 mesecev. Ude-države. Po razvidnici je bilo ugotovljeno ležencev bo 60. Vljudno prosim vse one, pri 181 osebah, da jih zasledile varnost- ki lahko oddajo opremljene sobe, da to na oblast. sporoče z dopisnico na naslov Sokola Vlom v hlev. župa Maribor - Narodni dom. Cena za Preteklo noč so tatovi s silo vlomili v osebo ne sme presegati 250.— Din konjski h'ev posestnika Josipa Koblerja Prosimo za hitro obvestilo na Koroški cesti. Pri tem jih je zalotil Koblerjev sosed. Ko so zaslišali njegove Svinjski sejem, korake, so izginili v noč. Posestnik Ko- Na svinjski sejem 22. t. m. so pripeljali bier sumi, da so mu hoteli odgnati iz hle- 95 prašičev. Kupčija je bila slaba. Pro-,va njegove konje, vredne 10.000 Din. danih je bilo 42 svinj. Cene mladim pra šičem, starim od pet tednov do enega Nenavadna eksplozija I leta, so bile 60 do 110 Din. Prodajali so Knjigoveza K. iz Čretnika pri Poljča- en kg žive teže po 6 7, mrtve teže pa nah, ki mu je nedavno .tega pogorela hi- P° 8.50 9.50 Din. Ceh® 50 na zadnjem ša do tal, je te dni zadela nova nesreča, sejmu nekoliko poskočile. Na peči v košari za kruh je imel nekaj ; metrov starega filma, ki seje od vročine Izvoz vina preko Maribora, močno zakurjene peči nenadoma vnei. V mesecu decembru lanskega leta je Eksplozija je bila strahovita, veliko kme- bilo izvoženih v Avstrijo, Nemči o in na čko peč je raztreščilo na dvoje, vrata vr- Holandsko preko Maribora skupno 85.348 glo iz teča.ev, stena, ki je delila spalnico | litrov vina. in delavnico, pa se je razdrobila na kose, kakor ob močnem potresu. Tudi v kuhinjo je prodrl plamen in vrgel vrata peči daleč stran, da je gospodinja tam od strahu skoro omedlela. V sobi sta bila ,v trenutku eksplozije knjigovez in n:e- UJNŽB podružnica Maribor priredi svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. ob 9. uri v veliki dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Na občnem zboru se bo poročalo tudi o zadnjih intervencijah v Beo gradu. Vse službe prosto članstvo se poziva k zanesljivi udeležbi. Občni zbor Mariborske strelske družine bo v pon-del.ek dne 25. januarja ob 20. uri v restavraciji »Union« v kletni dvorani. Darujte za pomoino akcijo 1 Električno ogrevanje postelj. Električni tok si polagoma utira pot v sleherno, tudi najbolj skromno hišico in v vse panoge vsakdan ega življenja. Sedaj so prišle na vrsto tudi postelje. Namesto da bi gr li sobe same z električnimi pečmi, centralnimi ogrevalnicami ali navadnimi pečmi, bomo odslej greli samo postelje. To nam bo omogočila najnovejša naprava, katero je nedavno iznašel neki Nemec. Grela se bo samo odeja, in sicer vedno z enim in istim tokom. Priprava je tako preprosta in varna, da ni prav nobene nevarnosti, da bi človek prišel v stik s strujo. Tudi nadzorovanje ne bo potrebno. Zadostovalo bo, da bomo napravo priklopili z navadnim stikalom na električni tok, leg li in zaspali in naša postelja bo ostala vso noč do jutra prijetno topla. ATENTATI IN NEMIRI V ITALIJI. PARIZ, 23. januarja. Po vesteh iz Mi* lana, je po zadnjem atentatu v Valdegn11 pri Vicenci izvršila tajna fašistična policija OVRA številne aretacije. Atentat v Valdegnu je bil demonstrativnega zna-ča a. Bomba, ki je eksplodirala v tamkajšnjem fašističnem domu, je napravila sicer veliko materialno škodo, človeških žrtev pa ni bilo. Iz Neaplja pa poročajo, da so bile te dni tam velike protifašistične demonstracije. Poleg redarstva ie morala nastopiti tudi milica, ki je aretirala veliko število demonstrantov. Nemire so povzročili brezposelni delavci. Po istem poročilu se je v Kalabriji zaradi splošne bede, katero trpi kmečko prebivalstvo, nerazpoloženje protifašizma nevarno povečalo. V Rossano in Casenz® so bili odposlani močni oddelki fašističu* milice, da preprečijo pripravljajoče * nemire. PERZIJSKI ŠAH SE KLANJA LENIN** MOSKVA, 23. januarja. Včeraj je pri* spel v Moskvo perzijski dvorni minister, ki je v imenu svojega vladarja položil na Leninov grob krasen venec. ŽENSKE ZA RAZOROŽITEV IN MI& LONDON. 23. januarja. Glavni odbof »Mednarodne ženske zveze za boj proti vojni« v Londonu je odposlal včeraj v Ženevo ogromno spomenico, v kateri zahteva končno in popolno razorožitev sveta. Spomenico :e podpisalo 2,120.000 oseb. Pred odpošiljatviio je bilo veliko zborovanje, na katerem so govorili lord Cecil in mnogi drugi govorniki. V isti namen bodo dne 2. februarja, na dan sestanka razorožitvene konference v nevi, v Londonu velike manifestacije z3 razorožitev. Vodil jih bo cantenburškl nadškof, govorili ]>a bodo predstavniki vseh krščanskih ver. Namen teh manifestacij bo, da se moralno podpro priz3' devanja za razorožitev in mir. V nedeljo popoldne je kabaretna in ne otroška predstava v Veliki kavarni. •Koncertna matineja« ob priliki prosla-gov oče, ki je dobil hude opekline po Ive desetletnice Ljudske univerze je jutri obrazu in rokah, drugače pa se razven v nedeljo dopoldne ob 9.45 dop. v veliki strahu, ki so ga prestali, ni nikomur nič kazinski dvorani. G. prelat dr. Kovačič pripetilo. In to je bila res velika sreča v bo predaval o pomenu »Ljudske univer-nesreči. * ze«, naši prvi solisti: ga. Skvarčeva, gdč. Ljudska univerza v Mariboru JUTRI PROSLAVA DESETLETNICE S SLAVNOSTNO MATINEJO. Vedralova, g. Neralič in gosp. Živko pa bodo izvajali pod vodstvom g. prof. Mir ka pester program modemih slovenskih pesmi. Na giasovirju bo spremljala gdč. M. žacheriova. Telefonska zveza z dušami pokojnih. Med zapuščino nedavno umrlega velikega ameriškega iznajditelja Thomas3 Alvi Edisona, so našli tudi neko beležnico, v kateri so zapisane izključno‘stvari o problemih smrti in neumrljivost' človeške duše. Te beležke so vse še i3' za časa pred svetovno vojno, le zadn;3 strani je Edison pripisal tik pred svoj® smrtjo, v času, ko se je intenzivno vil z vprašanji spiritizma. Kako globok, so ga ti problemi zanimali, pa ni vedf do njegove smrti nihče, niti njegova naij ožja okolica. V tej beležnici je namr^ tudi skica za aparat, s katerim je sla''' ni iznajditelj hotel stopiti v stike z dušami pokojnih. Vse to gradivo :e bil" sedaj izročeno nekemu velikemu ne^' vorškemu spiritističnemu društvu, ki Š* bo uredilo in izdalo v posebni knjigi. . Moderne žalne klobuke in paJčol3h v veliki izbiri od priproste do najfinei*, kvalitete po zelo ugodnih cenah, 2^ klobuki se tudi izposodijo. A. S T A U B E R, modistlnja, MARIB0& Ulica 10. oktobra Avtomobilska cesta na Kalvarijo Zgradili jo bodo mestna In krčevinska občina ter Olepševalno društvo. Da se omili sedanja brezposelnost, je mestna občina sklenila, da bo del za Pomožno akcijo namenjene podpore porabila za javna dela in bo tako nudila brez poselnim priliko vsaj začasne zaposlitve. S tem sklepom se bo uresničila davna potreba udobne avtomobilske ceste na našo Kalvarijo, najlepšo razgledno točko nad Mariborom. Cesta se bo gradila ob vznožju po že obsto eči poti, višje gori pa v serpentinah prav do kapelice na najvišjem vrhu. Uporabna bo za izpre-hode in vožnje z vsemi vozili, tudi avtomobili in avtobusi. Gradbene stroške bodo krili vzajemno mariborska mestna občina, krčevinska občina in naše Olepševalno društvo, ki je pod predsedstvom župana g. dr. Li-polda tudi že doslej storilo zelo veliko za olepšavo in modernizacijo našega mesta. Temeljna dela prično takoj in bo cesta do jeseni vsa; v glavnem že dograjena. Dr. Kugy bo predaval na Ljudski univerzi. V petek 29. januarja bo v veliki kazinski dvorani izredno zanimivo predavanje. S svoiim obiskom nas po dolgem času spet razveseli dr. Julij Kugy, alpinist in literat svetovnega slovesa, ki ga mi še prav posebej častimo, je v svoji knjigi s tako ljubeznijo, opisal planine. Svoje predavanje bo imel tokrat razde-l.eno v dva dela. V prvem delu bo podal beletristično skico »Noč v planinah«, pesnitev ki je pač lastna edino njegovemu toplemu čuvstvovanju. Pravkar je imel z njo v Švici največji uspeh. V drugem delu pa prikaže na podlagi 90 lastnih prvovrstnih, deloma koloriranih posnetkov čaroben planinski venec: Od Julijskih do Danphinejskih Alp. Da dobimo pravočasno pregled o obisku, prosimo reflektante, da si čimpreje nabavijo vstopnice v predprodaji. Ako bi se namreč izkazala kazinska dvorana Premajhna, bi poskusili pridobiti dr.Ku-gy-ja tudi za soboto. Predprodaj vstopnic je od torka dalje pri ge. Brišnik in £ Hoferju. , predavanje dr. Alfreda Adlerja. V soboto 30. t. m. ob 20. uri in v ne-dei o 31. t. m. ob 10. uri bo predaval v Mariboru v veliki kazinski dvorani dr. Adler, ustanovitelj individualne psihologije. Prvo predavanje je določeno za širšo javnost, a drugo za učite'jstvo. Ker so stroški za prireditev veliki, se bo morala pobirati vstopnina, m sicer za sedeže po 15, 10 in 6 Din, za stojišča po 3 Din. Predprodaja vstopnic v trgovinah Brišnik in Hofer. Prvotno dogovorjeni prenos predavanj po ljubi anskem radiu je odpovedan radi obveznega prenosa zagrebške opere. Pedagoška centrala v Mariboru. Sokolstvo Smuške tekme mariborske sokolske župe bodo 31. t. m. na Ribniški koči. Opozarjamo tem potom, da se vsi, ki žele tekmovati, čim preej prijavijo. Pri a ve spre ema Sokolska župa v Mariboru. — Tajnik. Smuški tečaj pri Ribniški koči na Pohorju priredi Zimskošportni odsek SPD Maribor v času od 30. januarja do 7. februar a 1932 pod vodotvom gosp. inž. Rungaldiera. Prijave se sprejemajo do 28. t. m. pri »Putniku« v Mariboru, kjer se dobe vse ostale informacije. Lutkovno gledališče Sokola - matice v Narodnem domu uprizori jutri v nedeljo ob 15. uri burko v treh dejanjih »Ga-šperček — začarani princ« in enodejanko »Razbojnik Cefizeli. Sokol v Studencih ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. ob 15. uri v svojem domu. — Udeležba vsega članstva obvezna. Pobrežje. Pobrežke Sokole in drugo, sokolstvu naklonjeno občinstvo vabimo, da se udeleži gostovan;a Sokola Maribor I. jutri v nedeljo ob 4. uri v dvorani br. Renčlja. Del dohodkov je namreč namenjen za amortizacijo letnega telovadišča na Pobrežju. Zato: pridite! Jutri: na Pobrežje! Jutri ob 4. uri popoldne gostuje v dvorani br. Renčlja Sokol I. Uprizoril bove-lezabavno veseloigro s petjem »Rodoljub iz Amerike«. Pred predstavo bo govor br. prof. Kende, po predstavi pa družaben večer. Pridite vsi, ki se hočete po ceni nasme:ati in zabavati! Sokolsko društvo Hoče poziva vse člane, da se jutri za nedeljo sigurno udeležijo članskega sestanka ob 15. uri v Sok. domu. Na sestanek vljudno vabimo tudi one, ki želijo pristopiti k Sokolu, in .im bo br. župni delegat pojasnil namene in cilje Sokolstva. Odbor. Sokol Sv. Lenart v Slov. gor. Občni zbor našega društva, združen s komemoracijo za pok. starosto Slovanske sokolske zveze dr. Scheinerjem, je bil preteklo soboto v Sokolskem domu. Izčrpna poročila vseh funkcionarjev so pokazala, da je bilo delo v preteklem letu na vseh poljih zelo veliko in uspešno. Iz načelnikovega poročila posnemamo, da šte e naše društvo 96 članov in članic ter 73 naraščaja in dece; skupaj torej 169 Sokolov. Telovadcev je 89. Naše društvo je tudi matično društvo sedmih sokolskih čet s 1071 pripadniki, od katerih je 684 telovadcev. Občni zbor, katerega se je udeležilo 78 odstotkov vsega članstva, je soglasno izvolil staro društveno upravo z br. dr. Goriškom na čelu. Spori Jutri v nedeljo ... ...bo prva letošnja smučarska revija. Na Pohorju se zbere nad trideset sloven skih tekmovalcev, med njimi prav znana imena kot: J. Janša, Godec, Klofu-tar, Jurič, Jakopič, Jenko, Stange; ta imena povedo, da bo borba izredno o-stra za vsa prva mesta. Letos bo to edina tekma na tej progi in se bo pokazalo, kdo ima ka. pogojev za uspešno borbo v tekmi za državno prvenstvo. Daril je mnogo, najlepše je gotovo ono mestne občine mariborske, ki je s tem pokazala, da se zaveda pomena take tekme za ves smučarski pokret. Ruška koča bo polna obiskovalcev, ne samo iz Maribora, temveč tudi iz Zagreba. Saj se jih je dosti prijavilo. Kako zanimanje je baš v Zagrebu za to tekmo, vidimo iz dejstva, da pošlje »Jutranji list« svojega posebnega poročevalca na Pohorje. Tudi »Jutrov« in »Večernikov« poročevalec bo pri koči, da bo zamogel podati čim točnejše poročilo o poteku tekmovanja. V nedeljo bo še druga smuška tekma, in sicer v Mežici, priredi jo pa SPD Mežica. Tudi iz Maribora jih pojde precej tja, največ seveda članov SPD. Saj je to njih dolžnost, da obiščejo posestrimo. Vsem pa, tako tekmovaloem kot drugim dilcarjem želimo prav ugoden smuk! Smučarji ki gredo v nedeljo na Pohorje, naj n e pozabijo doma derez. Pota so precej zaledenela, in bodo vsakemu prav dobrodošle male dereze. Više gori pa je že lep sneg in bodo že lahko zadrsale smučke. Tekmovalci na veliki smuški tekmi na Pohorju se povrnejo v Maribor jutri v nedeljo zvečer z vlakom ob 18.26. Na kolodvoru jih sprejme godba žel. društva »Drava«, s katero se poda o potem vsi smučarji v povorki v Grajsko klet, kjer bo razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Javnost je vabljena k udeležbi, da tako izkaže simpatije našim vrlim smučarjem, ki tako častno zastopajo Maribor na športnem polju. Bele gore. Kot že javljeno, priredi SPD-ZSO. prihodnji torek zimskim športnikom zopet zanimivo predavanje. Znani predavatelj g. Koranek nas povede v kraljestvo belih planin — na Piz Bernino in sosedne vrhove: 160 slik nam bo pokazalo ves čar visoko-alpinskega sveta pozimi, ko so planine najlepše. Nam ni dano iti tja gor — zato bomo vsaj na sliki lahko bčudovali vso krasoto Bencinske zime. Smučarski klub »Guštaaj-Rlmskl vrelec« priredi 1. in 2. februarja t. 1. medklubsko alpinsko tekmo z vrha Uršule gore (1690 m) dol v industrijsko vas Žerjav na vznož u Uršule gore proti Peci. To bo ena najlepših tekem oziroma smuških prireditev te sezone. Proga je 8 km dolga in vodi po lepih terenih v vednem »smuku« od vrha gore v jarek Jazbina, po jarku navzdol pa v Žerjav. Skupen odhod smučarjev je v pondeljek 1. febr. t. I. ob 9. uri dopoldne od Rimskega vrelca na Uršulsko goro do turistovske-ga doma SPD, kjer se bo prenočevalo. Drugi dan, na praznik, pa bo tekma. Izven tekmovaloev bo tudi dosti smučarjev priredilo ob isti progi smučarski izlet. Prijave sprejema smučarski klub »Guštaa-Rimski vrelec* v Guštanju do 29. t. m. Prijave do roka 15 Din, pol ure pred startom dvojne. V Žerjavu na razpolago avtobus. Junak. Neka dama pripoveduje o vlomu, ki je bil prejšnjo noč pri njej poizkušen. »Naenkrat sem zaslišala ropot in sem videla izpod postelje moleti moške noge.« — »Kaj, noge vlomMčeve?« — »Ne, noge mojega moža. On je bil tudi slišal ropot.« Georges Maurevert. Ura Nikar se ne smešite s svojimi trditvami! Pariz naj e slabičen in mrtev? Pariz ostane Pariz, pojem kreposti in zločina, vsega grdega in lepega, vse sramote in vsega junaštva! Samo moraš znati vse to odkriti! To je težko de'o, a se izplača! Bojeval sem se pri Rezon-ville, Gravelotte in Orleans-u, bojeval proti komuni. Vsi v klubu so vedeli, če hočejo izvabiti iz starega vojaka zgodbo, da ga morajo prepustiti premiš’jevan u. Tudi tokrat se je posrečil ta trik. »Pariz mrtev, slabičen Pariz!« je godrnjal sam zase. »Rad bi vas videl, vas vse skupaj! Ko je šlo Versa cem, da si nazaj priborijo Pariz, Pariz! Četrt za četrt, cesto za cesto, hišo za hišo. Takrat bi morali videti, ali je Pariz slabičen, kakor vi pravite. In če bi se bili le mož e borili proti nam, bi še b.'o. Saj je bilo že to strašno, da smo streljali na svoje lastne rojakt, potem ko smo streljali že šest mesecev na Pruse, toda bili so tu tudi starci, žene in pogumna dekleta — 0elo otroci so se borili! Bil je četrtek, 25. maja. Takrat sem bil pove':n k 6. polka, zbora Clin-chan. Izgubil sem tam na Rue POratoire du Louvre najboljšega priatelja, podporočnika - Medarda, ki se je že ves dan boril ko lev, ne da bi se mu bilo kaj hudega pripetilo, in ki ga je vrgla neumna krogla, ravno ko je dvigal zastavo na jambor. Moja kompanija je imela povelje zavzeti Rue du Temple. Bila e skrivališče ustašev, — barikade na vsakih sto me- trov, na vseh vogalih, katere smo zavzemali. Vojaki so preiskovali vse hiše. ki niso imele odprtih vrat in oken. Roke črne od smodnika, vojaške značke so zadostovale, da so bili l.udje vsi skupaj obsojeni. Strašno! Večina jih je umrla občudovan a vredno. Smehljaj na ustnicah, so se sami postavili k zidu, razgalili prsi... Naprej! In šli smo dalje. Zavzel smo barikado Rue Montmo-rency in Chapon. Uporniki so se zbrali na Square du Temple. Bila je druga ura popoldne, solnce je vroče žgalo. Še se spominjam: tekel nam je pot po obrazih. Da bi se nekoliko odpočili in zaužili grižljaj, smo se ustavil za barikado v Rue Chapon. »Pozor, gospod stotnik! Četa priha;a iz Rue Pastourelles!« Ukazal sem svojim ljudem, na se skrijejo za barikado in počakajo, kaj bo. »Streljajte, ko zapovem!« Zlezel sem na barikado, katero so bili v naglici zgradil iz pločnikov, žimnic in delov vozov. Postavil sem se na izstrel-nico med dva kamna in eno žimnico ln čakal... Smrkavec petnajstih let se je prikazal za vogalom Rue Pastourelle. Na glavi je ime! čepico nacijonalne garde, oblečen pa je bil v modro bluzo, prepasano z rde-čm pasom, v katerem e tičal samokres in bajonet. V roki je držal puško. Dal je z roko znamenje in že se je prikazalo kakih petdeset upornikov. Za hip so se posvetovali in že so planili naprej, na čelu jim fantič. Vidim ga pred seboj, kako je brez skrbi navali! na barikado, ves ponosen na svoo važnost... Moji ljudje so čakali za barikadami, prst na petelinu. Mahnil sem z roko in jim pomežiknil, naj mirujejo. Z dvema skokoma je bil smrkavec na barikadi in je obstal kot ukopan, ko nas je zagledal. »Ne kriči, ali pa umreš!« Izrabil sem njegovo prestrašenost, ga prijel za nogo in ga s sunkom vrgel za barikado k mojim ljudem. Toda še preden so mogli preprečiti, je že poskočil, roke na ustih, in e zakričal: »Nazaj! Sovražniki!« In ko so naši vojaki lezli na barikado, so bili komunardi že izginili, rešeni po tem nesramnem paglavcu. Dva moža sta ga razoroži’a in ga držala. Bil je pravi tip pariškega pouličnega klateža, plavolas, poln solnčnih peg, nos prifrknjen, pogled drzen. »Tvoja usoda je zapečatena,« sem dajal, da hitro končam. »Ob zid ž njim!« Ukaz se je glasil, da moramo vsakega upornika, ki ga dobimo oboroženega, ustreliti. Moji vojaki so že pomerili, tedaj se fant obrne k meni: »Posluša te, gospod stotnik, ni laž, kar vam bom zdajle povedal. Namenjen sem bil domov, tu dokaz.« In že je potegnil iz žepa staro srebrno uro, zavito v papir. »Ura je moje matere, ona je tu blizu hišnica... Dala jo je urarju v Rue Por-tefoin v popravilo, in jaz sem šel ponjo ... Ali ji o smem ponesti? ... V dveh minutah sem spet tu.« »Mene to lahko stane glavo, dečko moj!« »Prisežem vam, gospod stotnik, takoj se vrnem!« »Ti me hočeš potegniti! Tvoja mati te ne bo pustila.« »Mar mislite, da ji bom to povedal?« »Presneti smrkavec!« Izgledalo je, da misli pošteno. Zasmilil se mi je... Tako mlad in že umreti! »Torej,« rečem, siguren, da ga več ne vidim, »hitro še to opravi in se .vrni... Marš, toda hitro!« In tekel je kot obseden po ulici. »Hvala lepa, gospod stotnik!« »Vi niste prav ravnali, gospod stotnik,« mi je dejal mlad podporočnik, »ti-le paglavci so često bolj nevarni kot možje. To je treba v kali zadušiti.« »Ali moj dragi, malo več človekoljubja, za vraga!... V tej starosti človek še ne pozna odgovornosti... Ali fant splofa ve, kaj dela? Moramo dalje, naprej!« Vojaki so pobrali svoje stvari in se pripravili na odhod. »Tukaj sem, gospod stotnik, tukaj sem! Ali ste me pozabili? Prosim oproščenja, niso me takoj pustili.« ( Obrnil sem se... Stal je tu, ta neverjetni smrkavec, ves rdeč v obrazu, odkrit in iskren. »Tukaj sem!« Stopil sem k njemu, mu položil roko) na ramo. Mislil je brez dvoma, da ga hočem obrniti, da bi ga ustrelili od zadaj. Pogledal me je očitajoče, solze so mu stale v očeh. »O, gospod stotnik, nič se ne bojim« »Vem, ti cigan, vem!« Porival sem ga pred seboj in mu