I Gospodarski predlogi 'IZ RAZNIH ! predsednika C. 1.0. NASELBIN
Portland, Ore. — Predsednik LA SALLE, 111. — V bolnišni-
Predsednik (10 in vsi delegati obsojajo [komuniste in sopotnike
pHd »■*«!**	a	j
Bregach in I, o. Predselnik Murray je
| žil gospodarski program Zveze in rojakinja Joe
industrijskega delavstva v svo- Mrs. Fr. Ravnikar. Oba sta selgvojj ZEsetni besedi npveriehm
! n^konvenciii'0r<Svo' Nad0nal' ™ra,a P°dvred t(fki operaciji. Lro napadel komunizem in ko-m konvenciji. Svoj program želimo obema, da tn kmalu po- muniste Imel ie Drvovrsten utemeljuje kot izreden in zača- polnoma okrevala.	“en n— kaklega le
sen za dobo, v kateri mora ame- V nedeljo 28. nov. prirede že-	’

oboroževanje, a poleg tega še nositi stroške za evropsko obilo, vo. Treba je vzdržati popolno zaposlitev in popolno proizvodnjo. Gospodarski program obsega osem točk.
V	prvi točki se zahteva, da dohodek državljanov ne sme postati manjši, da cene ne smejo presegati plač in da se mora zaustaviti pojemajoča tržna vrednost denarja. Treba je preprečiti nepotrebno poviševanje cen.
V	drugi točki zahteva Murray, da naj trgovina in industrija ne žanje vseh velikih dobičkov, ki jih je dosegla v zadnjih letih. Zato zagovarja posebne takse na izredne dobičke.
V	tretji točki govori o pravilni razdelitvi blaga o pravem času in na pravilen način. Zato zahteva odredbe, ki bodo javni administraciji omogočle, da nadzoruje zaloge, razdelitev blaga in če je potreba, tudi racionira-nje.
KAKO SE POZNA SPOR | V BELGRADU SO ODSTA- četrta točka govori o cenah MED KOMUNISTI V JUGO-j VILI ministra za lahko industri- in razmerju med cenami in pro-
riška vlada predvidevati mnogo ne in dekleta Klubu SND igro v izdatkov za narodno obrambo in dveh dejanjih. Vabljeni so vsi
Ko bomo sedli jutri h kosilu, ne pozabimo, da je na tisoče naših bratov in sester, ki ne bodo imeli na ta dan morda niti skorjice suhega kruha za kosilo: morda kvečjem skodelo blede juhe s par revnimi krompirčki. Oh, ko bi imeli vsaj nekaj tistega, kar bo jutri v Ameriki pometano med odpadke . . . Izkažimo vdano hvaležnost Bogu, da smo v tej deželi, kjer je res prava demokracija in vsega v izobilju. Najbolj se bomo pa izkazali hvaležne z miloščino do drugih. Odpri roke, odpri srce . . . otiraj bratovske solze . . .
VESTI
R 7L SLOVEIUJE
Slovenci in Slovenke, da se udeleže in napolnijo dvorano.
V nedeljo 21. no,v. je prireditev pri sv. Roku prav povoljno izpadla. Ali ste videli, kako se je Tone 3 3. ceste moško pripe-' ljal v Ameriko! Čast in hvala vsem, dobro ste se postavili! Pozdrav — poroč.
SPRINGFIELD, 111. _ Dne 12. nov. je po dolgi bolezni umrl Steve Lah. Star je bil 70 let, doma iz Bele cerkve, Dolenjsko, v Ameriki 43 let. Tukaj zapušča sina in dve hčeri, žena pa mu je umrla pred leti. Ako zapušča kaj več sorodnikov tukaj ali v starem kraju, ni znano.
KIZMILLER, Md. — Dne 5. nov. je naglo umrl. Mihael Be-dene, samski, star 66 let. Doma je bil iz Čateža, Dolenjsko, v Ameriki okrog 40 let.
NOVI GROBOVI
ni bilo v zgodovini te delavske organizacije. Kar pa je najbolj presenetilo javnost je dejstvo, da so delegati kar soglasno odobrili njegova izvajanja. Ni bilo nobenega glasu opozicije in samo delegacija unije pisarniških uradnikov se je pri glasovanju odstranila.
Murray ni ostal samo pri splošnem napadanju komunizma, ampak je kar naravnost udaril tudi po dveh unijah, ki sta članici C. I. 0. in po njihovih voditeljih. To sta predsednik unije pisarniških delavcev James Durkin in predsednik unije tobačnega delavstva Donald Henderson. Henderson je vodil napad na političen del Mur-rayevega govora. Prav za prav je napadal Marshallov načrt za obnovo. Njegov napor je pa popolnoma izginil, ko je bilo glasovanje. Murray je odkrito naglasil, da je opozicija proti Marshallovem načrtu sovjetskega izvora in se širi od tistega časa, ko so jo naročili iz Moskve. “Sem že bolan,” je dejal Murray, “sem
viji je v resnici zvestih Titu in Josip Časi.
koliko jih drži s kominformo. Nihče ne more napraviti prave cenitvfe, ker nihče ne upa drugega o tem vprašati, že vprašanje more vzbuditi nevaren sum. Tudi med komunisti nihče nima veselja, da bi šel v ječo. Zato molče. Vendar si upajo nekateri poznavalci razmer soditi, da bi bila ena tretjina jugoslovanskih komunistov v tem sporu z Moskvo proti Titu.
Na vsak način gre domači boj zelo ostro naprej. Ječe so sedaj polne tudi komunistov. Mnogi so plačali svojo zvestobo Moskvi s smrtjo. Pravijo, da je bilo ustreljenih tudi večje število oficirjev, posebno Črnogorcev. Tudi nekaj takih, ki so bili v Titovi telesni straži. Na vsak način pa vlada med komunisti samimi vedno večje medsebojno nezaupanje.
MINISTER NA SUMU. — V Ljubljani je za ministra starejši komunist Regent. Taje bil dolga leta v Moskvi. In to je sumljivo. Pravijo, da ima vedno ob sebi angela varuha iz Ozne.
Tri na dan
Upamo, da bo guverner Lau-sche smatral kot “lokalno akcijo” ostuden čin nekega direkor-ja “narodnega hrama” na St.
Clair Ave., ki je trgal s stene Lauschetove letake s sliko in jih teptal. Je že čas, da se tisti “na- nim John I. Boyle, County treas-
MlNISTER POKORN ODSTA VUEN. — Dosedanji minister za sodstvo v Ljubljani (Dalje na 3. strani)
nje nezaposlitve in brezdelja, ko je splošno naše gospodarstvo tako cvetoče.
V	peti točki razpravlja o cenah poljedelskih proizvodov in njihovem razmerju do delavčevega dohodka.
V	šesti točki zahteva zaščito industrijskega delavstva.
V	sedmi točki zahteva učinkovit program za zidanje dovoljne. ga števila primernih cenenih stanovanj.
V	osmi točki zahteva izdelavo
Okrajni blagajnik Boyle umrl v pondeljek zvečer
Umrl je John J. Boyle, okrajni blagajnik v Clevelandu.
Pri osmerih volitvah so ga vo-lilci izvolili na to mesto. Bil je splošno znana, priljubljena osebnost. Pri zadnjih vo-litvah so volilci vedeli, da je 5jstematičega pregleda razširitve in izpopolnitve industrij, ki proizvajajo osnovno važne materi-jale in sile, zlasti jeklo, električno silo in podobno. Pravi, da je ameriška industrija zmožna zmagati vse sedanje in bodoče zahteve, če bo le njeno vodstvo na višku in dovolj smotreno računalo v bodočnost.
mož težko bolan in da ne more izvrševati več svojega posla, pa je bil vendar izvoljen ponovno. Bil je 79 let star. V juniju ga je bila zadela kap in od takrat ni več popolnoma okreval. Najprej je ležal v bolnici, ko se mu je stanje nekoliko zboljšalo, je odšel na dom, 1796 E. 89 St., kjer je tudi umrl v ponedeljek zvečer ob 7:40. Pogreb bo v petek, Pa čas še ni določen. Njegovega naslednika do prihodnjih volitev bodo določili okrajni komisarji John F. Curry, Joseph F. Gorman in John Pe-karek.
Pogreb Johni. Boyle Mr. Monroe novi blagajnik
Pogrebno opravilo za pokoj-
rodni” hram enkrat počisti, da bo zopet last naroda.
* * •
France Barbič 3 ponosom trdi, da ni hotel biti ne slon ne osel, pa je glasoval za Wallaca. Tudi mula ni ne osel ne konj, ampak vsakega nekaj. Ušesa, na primer, ima čisto oslovska.
* * •
Filozof pripoveduje o oslu, ki je stal med dvema enakima kupoma sena. Ni vedel, katerega bi se lotil, da bi več dobil.' In toliko časa je okleval, da je poginil od lakote.
urer, ,bo v petek ob 11. dopoldne v katoliški cerkvi St Agnes na Euclid Ave., odkoder gre pogrebni Sprevod na pokopališče Kalvarijo. Mr. Boyle zapušča sina in 2 vnuka.
County Commissioner ji so že določili naslednjega blagajnika in sicer g. Leslie R. Monroe, do-sedaj ravnatelja nakupovalnega oddelka. Na njegovo mesto je prišel g. Edward Maher, tudi že doslej uslužbenec naše County, njegovo mesto pa je zasedel njegov dosedanji namestnik Mr. Ed. ward’Miihel.
Peter Popovič
Pogreb Peter Popovic-a bo v ietek 26.novembra ob 9,uri zju-
y St ki ^h'upjSarJ^j^gotovT Nicholas grško-Vatoliško cerkev, kjer bo pogrebno opravilo
Razne najnovejše svetovne vesti
Truman izdeluje prihodnje odločitve
Washington. — Predsednik Truman se je vrnil iz Floride in začel uradovati v Beli Hiši. Najprej se je sestal s šefi depart-mentov federalne uprave. Imel je posebno dolgo konferenco z državnim tajnikom Marshallom^ ki je prispel iz Pariza in ambasadorjem Harrimanom, ki mora takoj izdelati sklepe z ozirom ha pomoč Kitajski. Truman je odločen, da začne odločno čiščenje komunistov in njihovih sopotnikov, ker smatra, da je komunizem postal resna nevarnost tudi za Ameriko.
ob 9:30 in nato na pokopališče Kalvarija.
Mary Kaplan
Po 6, tedenski bolezni je preminula! v Charity bolnišnici MarylCaplan roj. Mirtič, stara
^^i Žužemberku" Od Um je BEI£RAD;,- 0f‘dielno »Mo jugoslovanske komunistične prišla v Cleveland pred 43 leti. stfanke Borba napada_ avstrijsko komunistično stranko in po-Bila je članica društva Presv.
Rešnjega Telesa in Mir SDZ.
Zapušča sinove John, Anton,
Frank, Ludvik, hčere Mrs. Mary Tekavčič, Mrs. Rose Perko,
Miss Ana, več vnukov, sestro Mrs. Ana Škrlj, v starem kraju pa brata John in več drugih sorodnikov. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 3627 E. 81 v cerkev sv. Lovrenca, kjer bo pogrebno sv. 0-pravilo ob 9. uri. Nato gre pogrebni sprevod na pokopališče Kalvarija. Pogreb vodi Ferfo-lijev pogrebni zavod.
------o------
Austrija se pritožuje, a stroje so Rusi odpeljali
Dunaj, Avstrija— Sovjeti so zaplenili v Avstriji 540 lokomotiv in 5,575 železniških vagonov in jih odpeljali v Rusijo, češ da jih vzamejo kot vojni plen. Avstrijska vlada je sklenila, da proti temu vloži protest in pritožbo pri zavezniškem svetu, ki vodi nadzorstvo nad Avstrijo in v katerem sede tudi Rusi.
proti enotnosti delavskih organi-J je zgubila mesto Paoting. Su-zacij. Naj se pokažejo in naj chow je zopet obkoljen. Sedma nam dajo priliko da jih prešte-1 armija je obkoljena tako, da ji jemo, koliko jih je,” ;Ejri teh be-(je nemogoče poslati pomoč.
““	tt:-	a— žsrr-TT-i------- -----------
Poizvedovalni kotiček
Kje se nahaja John Bretzel, katerega zadnji naslov je bil 528 W. 131. St. New York City. Zanj bi rad zvedel njegov brat! Ako sam to čita ali če kdo drugi ve zanj, je prošen, da sporoči na naslov: John Skole, 209 Piemont St. Colorado Springs, Colo.
Ivana Klinar, doma iz Hrušice, sedaj bivajoča v Radovljici, Gorenjska cesta 32, bi rada zvedela za naslov svojega bratram ca Franka Razinger. Naj ji piše na gornji naslov.
Suša pomorila 5,000,000 glav živine v Avstraliji
Canderberra, Avstralija. — Preko 5 milijonov goved m ovac je poginilo vsled strašne suše, ki je že napravila največjo škodo v tem stoletju! Deli pokrajine West Queensland so brez dežja že tri leta. Boje se, da ta pokrajina sploh ne bo več plodna, če ne bo kmalu izdatnega dežja. Preko tisoč glav živine pogine dnevno.
ze do grla sit teh|nistisoMo
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
bo pokazal kak komunist, pa ni IjVe bo lista— nikogar bilo.	Ker bo jutri Zahvalni dan in
V drugem delu govoru je Mur- narodni ameriški praznik, naš raj zahteval, da se odpravi Taft- list v četrtek ne bo izšel. Hartley zakon, ki ga delavstvo\Poroka—
V	soboto ob 9 bosta poročena v cerkvi sv. Neže na E. 79. St. in Euclid Ave. Miss Margaret M. Goecker in Ray I. Gornik, praiporščak ameriške mornarice, ki je sin spoštovane Gornikove družine iz 6217 St. Clair Ave. Poročil ju bo Rev. Edw. Gabrenja OFM. Vso srečo želimo mlademu paru v novem stanu.
Se priporočajo—
Mrs. Pauline žigman in Mrs. Mary Tekaučič, ki vodita re-itavracijo na 6301 Glass Ave. vabita na Zahvalni dan na fino puranovo kosilo in večerjo. Zraven dobe gostje lahko tudi fino pijačo.
Na obisku—
Mrs. Frances Svete iz North Chicago, 111. je na obisku pri hčeri in zetu, Dr, in Mrs. Frank Braidech, Shaker Heights, O. Tukaj je že tri tedne in ta te-ien se bo zopet vrnila domov. Prva obletnica—
V	četrtek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Joseph Tomažin v spomin prve obletnice njegove smrt.i Zopet doma— §|'
odklanja soglasno in predlagal naj se z novo zakonodajo in drugimi sredstvi pospešuje naj ožje sodelovanje med delavstvom in delodajalci v podjetjih. Samo sloga v podjetjih, skupen napor proizvodnji, more prinesti boljše uspehe in narodu večje blagostanje.
Spor v italijanski vladi radi agrarne reforme
Rim. — Nastal je spor v rimski vladi radi zakona o agrarni refomi. Liberalna dva ministra sta nastopila proti določbam zakona, ki prepoveduje lastniku, da bi odpustil kmeta: najemnika brez opravičenega razloga. Istotako so proti temu, da zakon obvezno določa, da mora lastnik posestva gotov odstotek dobička porabiti za izboljšanje zemljišča. Na drugi strani pa levičarske skupine napadajo predlog zakona, da ima še premalo ostre določbe proti lastnikom veleposestev. Kitajski komunisti zopet zmagujejo Nanking, Kitajska. — Komu-
sebno njenega voditelja Ernst Fischerja češ, da je v svojem poročilu na finančni odbor avstrijskega parlamenta izjavil in zapisal: “Mi Smo predvsem avstrijski komunisti in zato branimo v prvi vrsti avstrijske koristi. Zavračamo jugoslovanske zahteve po Koroški in izjavljamo, da teh zahtev nikdar ni podpirala Sovjetska Rusija.” “Borba” radi teh besedi imenuje komuniste v Avstriji, da so postali zavezniki pangermanistov, nacistov in dunajskih rakcijonarjev. O tej stvari je razpravljala jugoslovanska komunistična stranka že na svojem zadnjem zboru v Ljubljani, kjer se je sklenilo, da bodo nadaljevali borbo tako glede slovenskega ozetalja na Primorskem, kakor tudi glede Koroške. “Borba” trdi, da avstrijski komunisti lažejo in da je Sovjetska Rusi ja resnično obljubila podpirati vse jugoslovanske teritorijalne Zahteve in sicer pri sestanku zunanjih ministrov velesil v M6s-kvi in pri sestanku njihovih namestnikov v Londonu.
• • *
BERLIN. — V sovjetski coni Nemčije je izšla odredba, s katero so vsi športni klubi in združenja stavljeni pod nadzorstvo javne oblasti tako strogo, kakor so bili za časa vlade nacistov. Vsak klub mora javni oblasti prijaviti vse člane, vse svoje redne in izredne sestanke in vsako 3vojo delavnost. Celo šahovski klubi po tej odredbi morajo izpolnjevati vsa povelja nadzorstvene oblasti. Komunisti utemeljujejo, da športna organizacija ne more prospevati brez nadzorstva, kajti bila bi nevarnost, da bi se razvile razne vojaške miselnosti in delavnosti med mladino. Prav tako pa ni mogoče, pravijo komunisti, pustiti, da bi nemška mladina bila tako "politično nedolžna,” kakor je bila pred nastopom nacizma. Vsi, ki sodelujejo v športu, morajo obiskovati tudi politične in kulturne komunistične tečaje. Vsi važnejši igralci v športu bodo morali biti tudi- mladinski aktivisti za komunistični dvoletni ekonomski načrt. Del svojega športnega časa mora mladina žrtvovati za graditev hiš in drugih projektov.
•	*	•
LISBONA, PORTUGALSKA. — Portugalska republika je zadnji čas močno stopila v ospredje evropskega mednarodnega življenja. Njeni uradni predstavniki so povdarili, da je Portugalska vezana po posebnih pogodbah z Veliko Britanijo in po dogovoru o bazah na Azorskih otokih pa z Združenimi državami Amerike. Ta zveza je trajna in za sedanji politični položaj v Evropi bistvena. V Južni Ameriki je glavna zaveznica Portugalske Brazilija.
•	•	•
RIM. — Sv. Oče je določil, da bodo romarji, ki obiščejo Vatikan v svetem letu 1950, mogli obiskati tudi grobove šestnajstih papežev in videti freske, mozaike, oltarje in kripte, ki so jih odkrili po nalogu sv. Očeta od leta 1940 do 1946. Med njimi so nekatere umetnosti svetovnega zgodovinskega slovesa.
se je povrnil k boln se nahaja zdaj doma pod zdravniško oskrbo. Tem potom se želi zahvaliti za poslane cvetlice ‘n kartice ter za obiske v bolnišnici. Prav vesel bo, če ga prijatelji ob priliki obiščejo tudi na domu.
Pobiranje asesmenta—
Društvo M>r št. 10 SDZ bo pobiralo za ta, mesec asesment V :petek zvečer v cerkveni dvorani.
Se na mnoga leta—
Mr. in Mrs. Anton Amigoni iz 1567 E. 38. St. bosta jutri praznovala 34-letnico srečnega zakonskega življenja. Otroci in prijatelji jima čestitajo ter kličejo: še na mnoga leta zdravja in sreče.
Zakrajškov koledar—
Vsak lahko dobi koledar Zakraj škovega pogrebnega zavoda na 6016 St. Clalr Ave. Norwood Community Council— Council ne bo imel običajnega zborovanja v četrtek zvečer radi praznika. Če ne pride kaj posebnega, bo redna mesečna seja šele 30. decembra. Tako je sklenil odbor.
Zopet sovjetski veto
Pariz. — Sovjetska zveza je ponovno vložila veto proti temu, da se sprejmejo: Irska, Portugalska, Transjordan, Italija, Finska in Avstrija za članice Zveze Narodov. Delegat Višinski je povedal, da bo Rusija preprečevala vsake nove člane dokler ne bo sprejeta tudi Bolgarija in za njo tudi Rumunija, Albanija, Madžarska in Mongolija.
Ne odlaiajfle!
Nabavite si
BESEDNJAK DR. KERNA
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-ii upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.ZS i ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 SL Clair Ave. Cleveland 3, O.
U. S. A.
n® Ameriška Domovina
1. liT~a » I f ' f;	111 II 'i 1
-a yy -assssru-sss-*“
(JAMES DEBEVEC, Editor)
1117 It Clair Ara.	BEndenon 0628	CltroUad A Okla
Publiahad dally axoopt Saturday!, Sunday! and Holiday!_
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.
r
I9M NOVEMBER WA6
a	•	r	*	i	r	a
I 1 J 4 5 6 7	t	9	M)	U	12	13
14	IS	K	17	H	19	20
21	22	23	24	23	26	27
28	29	30
SUBSCRIPTION RATES United State* $8.50 per year; $5 for 6 month*; $8 for 3 months.
Canada and *11 other countries outside United State* $10 per year. $6 for 6 month*, $8.50 for 3 months.
Entered as aecond-claea matter January 6th. 1008, at the Poet OHIca at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1878.
83
No. 231 Wed., Nov. 24, 1948
Trst je važna srednja-evropska zadeva
Od tistega časa, ko so združene države Amerike, Velika Britanija, Francija objavile svoj predlog, da se odstopi Trst Italiji je prenehala v tržaških državljanih zavest trdnosti, varnosti in stalnosti v bodočnosti, pravi Slovenska Demokratska Zveza v svoji spomenici na Varnostni Svet Zveze Narodov.
Od takrat sta obe vojaški upravi zapadnega dela Trsta začeli delati politiko, ki grobo nasprotuje duhu in besedilu ustanovnih aktov o tržaški državi. Razume se samo po sebi, da na jugoslovanski strani ne moremo pričakovati, da bi komunistična vlada spoštovala kakršnikoli zakon, dogovor ali mednarodno pogodbo. Res je da tam komunistična vlada širi totalitaren komunistični sistem brezobzirno preko svoje cone in se ne meni za nobene mirovne in pogodbene določbe. Toda to še vendar ne opravičuje zapadnih velesil, da ne bi delale po pogodbah kakor so jih podpisale. Tako pa se je zgodilo, da sta obe coni Trsta šolski primer kako se spakedra vsaka mednarodna določba in pogodba v nekaj kar, takrat ko se je pogodba de'ala, nihče/ ni hotel. Vzhodna cona tržaškega ozemlja je čisto komunističen svet diktature, totalitarizma in policijskega strahovanja vsega prebivalstva, zapadni del tega ozemlja pa dejansko postaja vedno bolj zopet italijanski, kot bi tam ne bilo drugega prebivalstva, kot mala a gospodujoča večina notranjega dela Trsta, ki je italijanskega porekla. Pravice slovenskega in hrvatskega prebivalstva se vedno manj spoštujejo.
Prav ugotavlja Slovenska demokratska zveza, da tako administriranje Trsta vodi v velike zmote in škodljive po-tako občutljivega koščka Evro-
Dragi Vanek!
Bila je napovedana kaštiga 6 dolarov, za vsakšega Prekmurca v Clevelandi, šteri ne bi prišeo na “Prekmurski večer” preminočo nedelo. Jaz sam šou gledat ne zavolo ka-štige, ka jaz mam dosta penez, ka bi lehko plačao, liki jaz sam šteo to viditi. Priredilo je te večer Društvo Srca Jezu-šovoga, eli tak sam vido, ka so ne samo društveniki, liki vsi clevelandski Prekmurci kcoj pomagali. Celo vrsto članov društva sv. števana je pomagalo. Tak je ravno prav. Ve sv. števan nemre biti v svaji s Srcoip Jezušovim. Na prire
nevesti pri tom lepi navuk. Nato ešče pesem, te pa priprave za ples, šteri je trajao skoro do pounoči. Tudi minister Miha Krek je šou plesat. Pa vsega ti nemrem podrobno opisati. Z ednov rečjov: Meni se je dopalo pa sakšemi, kak sam žnjim gučao. Prireditev nam je Prekmurco m dobroga imena ne zapravila, liki pridobila. — Ešče to ti povem, ka je tudi bar dobro funkcionerao. Mr. Kocet je skrbo, ka so ti-keti i penezi šli v redi. šunko pa klobasice so že okoli 9 vse stržili. Pijača je bila sko ro do kraja, liki je tudi vse pošla. Pijanoga sam ne vido ni-
d i te v "so” b"iH va bi je n it u d idr u - 1»^'w«Ujpu*r' svate filmali i če boš kda meo
narodi, ki naj bi končno živeli v miru in se posvetili delu
za utrditev in napredek Trsta, ki naj bi igral pomembno vlogo v bodoči demokratični ureditvi vse centralne Evrope.
Vprašanje Trsta je bilo temeljito proučevano na mnogih mednarodnih konferencah in odgovorni državniki so sami končno napravili odločilne sklepe, države so prevzel? odgovornost za ustanovitev nove tržaške države. Rešitev je bila stvarno kompromis med velikimi silami, ki ni zadovoljil niti zahtev Jugoslavije niti predlog Italije. Obširno poročilo posebnih strokovnjakov, ki so v Trstu samem proučevali stanje pred odločitvijo, je dopolnilo gradivo; ki so ga predložile neposredno zainteresirane države same. Tako je sedanja rešitev pomenila vendar edino pametno stvar, ki se je v danem položaju mogla napraviti, da se zadovolji kolikor toliko najosnovnejša misel, za katero so se narodi borili in za katero je toliko dragocenih ljudi dalo življenje, da bi namreč mogli živeti v miru med seboj.
Če bi v Trstu odločali samo gospodarski in socijalm oziri življenja, ne bi Trst nikoli mogel biti v Italiji. Trsta Italija nič ne potrebuje. Trst je za Italijo nepotrebno periferno mesto, nepotrebna luka, ki dela konkurenco mnogim drugim italijanskim obmorskim pristaniščem zlasti na vzhodni obali zgornje Italije. Kar dela težave je samo narodnostno vprašanje, ki se je v Trstu tako kot po ostali Evropi razvnelo v dobi liberalizma in narodnega vstajanja a pod fašizmom v Italiji prešlo v malikovanje rase, v Trstu pa se izmaličilo v fanatično sovraštvo proti Slovencem in Hrvatom in proti vsem neitalijanskim ljudem.
Ravno radi svoje gospodarske všžnosti za srednjo Evropo ni Trst'nikoli v svoji zgodovini pripadal nobeni državni formaciji na apeninskem polotoku po svoji lastni volji in izberi. Vedno je Trst, kadar je le mogel svobodno povedati svojo voljo, izbral sebi položaj, ki mu je omogočal stalno zvezo s srednjo Evropo, odkoder edino dobiva življenje.
Narodnostno je pa Trst mešano ozemlje že več kot trinajst stoletij. Okolica mesta, ki sedaj vsaj deloma tudi spada v Svobodno Tržaško Ozemlje, je popolnoma slovenska pa tudi v mestu samem je znatna slovenska manjšina. Italijani v Trstu so narodnostni otoček, ki nima nikake teritorialne zveze z ostalimi Italijani, kajti slovensko ozemlje sega od Trsta samega'do reke Timave in do obal Jadranskega morja.
Neposredno zaledje Trsta proti Postojni je najboljši prehod od Jadrana v donavsko kotlino in v centralno Evropo. Po tej poti so položene najboljše prometne zveze do tržaške luke, a druga zveza s Trstom je preko Troiža in Prebila. Vse srednje evropske, države in narodi so živo intere-sirane, da je Trst mesto miru, mednarodne spravljivosti, reda in dobre uprave. Dokler bo Trst predmet prepirov, bo trpela vsa srednja Evropa, mesto pa bo propadalo. Trst mora nuditi svoboden dostop vsem narodom centralne Evrope prav tako kakor je to bilo, ko je Trst bil del velike srednjeevropske sile do prve svetovne vojne.
Vse to pove in kaže, da se mora vprašanje Trsta gledati z vidika vsega njegovega trgovsko-prometnega in nič-drugače. Trst ni in ne more biti pristanišče ene same države in ni samo stvar dveh sosednih narodov, ali držav j Jugoslavije; in Italije kakor bi nekateri to radi prikazali.
gi Slovenci, ne samo naš narod. Prišlo je šest duhovnikov, med njimi Monsignor Ponikvar od Sv. Vida. Pa celo voditeo slovenskoga naroda dr. Krek z gospov. Sam predsednik Slov. Dobrodelne Zveze Mr. J. Ponikvar je imeo prvi govor. Iz Čikage je bio g. urednik Jerič. Prekmurski prijateo Mr. Erdelac je bio kak pa tudi, samo ka si je bole odzaja poiskao prostor. Od kranjski Slovencov ji je bilo tudi dosta. Edni so že brž koli 5 prišli, ka so bili tak gviš-ni, ka dobijo prostor. Ka je bilo dosta naroda, se vidi po tom, ka so odali vse vstopnice. Jaz sam se najbole bojao, kak do kaj spevali. De je to ne tak kak pri bari. Pa ti morem istino povedati, ka so je Mr. Šomen dobro ven zmujštrali. Mladi škafar je bio koražen i njegov glas lepi. Mrs. Fran-
so tudi
vse šlo m
Mr. Terstenjak kcoj svoj lepi tenor. Nadele Sabina, Časar, Pintarič, Jage-rič, mladi Koren pa Kavašov Tjašek tudi. Monsignor Ponikvar so dober pesmar, pa so je brž pohvalili. Na odri so mladi svatje bili takši, ka bi jo človek li gledao; mladi pa prilični. Na stdli pravi gostu-vanjski vrtanik. Spekli so ga Mrs. Francis, cmere je pa po-' skrbela Mrs. Nemety. Sam Mr. Nemety je prišeo. Na odri v sredini odzaja je bio mla-doženec Nemety, v dvorani odzaja pa oča Nemety. Stao je odzaja pri steni, ka je vse vido. Da je šou domov, je samo to pravo: “Dobro je bilo.” Predsednik društva Mr. čiček je z nasmejanim obrazom (kakpa, da je vido, ka je dvorana puna) napravo lep uvod i govorniki so bili tudi dobri. Bole kak vse drugo je pa vsak-ši želo viditi pa čuti pozvači-na. Kda je prišeo s cinka-njom v dvorano pa zakričao, sam včasi znao, ka so to Kot-niek z Mentora. Nišče drugi ne bi znao to tgk prilično napraviti. Vsefele hunevotarije jo delao po dvorani — liki vse spodobno. Kda je šteo na oder pleziti, te jemi je Mr. Jerič šteo povedati pa pokazati, ka so tam kre kraja stube. Ne je znao, ka pozvačin ma takšo navado, ka ne ide skoz vrata v škegen, liki prek plota. Lepo glasno je pozavao, ka smo ga lehko vsi razmili. Vsi gostje i ves naš narod je bio jako zadovolen s pozvačinom. Bio jo tudi jako lepo oblečeni. Zadnja jako posrečena slika ja bila, ka je pozvačin prineso nevesti dva beliva goloba i dao
priliko, lehko prideš v Grdino-vo dvorano gledat, ka boš bar na kepi vido, če si ne mogeo istinsko viditi.
(Drgoč dele.)
CLEVELAND)
Zahvala. Podpisano Društ> vo Presvetoga Srca Jezušovo-ga se po toj poti najlepše zahvali vsem, ki so vsakši po svoje pripomogli, ka je Prekmurski večer bio tak lepi. če ne bi bilo dobre vole i medseboj-noga prijatelstva, vsega toga ne bi mogli napraviti. Ne mogoče, ka bi po imeni vsakšega povedali, šteromi smo dužni zahvalo. Zahvalimo se govornikom, zahvalimo se Društvi sv. števana, šteroga člani s pomagali i najbole pa vsem vaskšemi, šteri je kakši poseo prek vzeo i ga tak lepo dopovemo našo zahvalo Monsig-nori Ponikvari za dvorano i njegovo navzčonost pri prireditvi, nadele prekmurskomi prijateli i voditelj vsej Slovpn-cov dr. Mihi Kreki i njegovoj gospej, ka ,so nas počastili s svojov navzočnostjov, Mr. Joe Ponikvari, glavnomi predsedniki SDZ, šteri nas je ne samo počastio z obiskom, nego tudi imeo prvi govor. Zahvala našemi prijateli Mr. Anton Grdini za navzočnost i filmsko snemanje. Mr. Grdina je že od nekda rad bio v našoj družbi i nam pomagao vsikdar. Zahvala vsem dragim slovenskim gostom kak tudi celomi našemi prekmurskomi narodi, ki se je skoro brez izjeme od-zvao našemi vabili. Vsem: Lepa hvala. — Odbor Društva Presv. Srca Jezusovoga.
Pridite molimo! Na prvo adventono nedelo (28. nov.) j odvečara de v cerkvi sv. Pav-- la na Euclid (E. 40th Sttreet) i skupna sv. ura. štero zazavle i Zveza Altarni društev i vabljene tudi članice Društva Marije Sedem Žalosti, Govor do meli škof dr. Gregorij Rožman. Pridite, da se skupno Bogi pomolimo. — Vodstvo Društva Marije Sedem Žalosti.
Nadškofa Al. Stepinca, šteri ešče izda trpi v vozi, kama ga je vrgla komunistična brezverska vlada v Jugoslaviji, počastimo na njegovoj proslavi v nedelo (28. nov.) ob 2 odvečara v mestnoj dvorani (City Auditorium). Proslavo pri-pravlajo katoliški bratje Hrvati. Idimo v kak najvekšem števili. Po pobožnosti na Eu-clidi pridejo na proslavo tudi
škof dr. Gr. Rožman.
Zaiatino preaenatio nas je na Prekmurakom večeri Mr. i Mrs. Raj iz Chestertona, Ind.
“Čteo sam v NOVINAJ v “Ameriškoj domovini” od po-zvačina, te sva se pa snočkar z Ženov samo odločila, da ide-va pa pogledneva. Jako se nama je dopalo. Lepi spomini na domači kraj.” Tudi Clevelandski rojaki so bili veseli toga obiska. Naročili so jim pozdrave za vse prekmurske Slovence v Chestertoni. CHICAGO 23 letnico zakonskoga stana sta slavila 7. novembra Mr. i Mrs. Michael Hozian (5140 S. Kenneth Ave.-. Mike je doma iz-Čerensovec (po domače Hortošov), Marta pa z Gornje Bistrice Klajdermanova. Njegova deca, rodbina i prijateli so jim napravili lepi “surprise party.” Bilo je dosta veselo-ga naroda.
Poroka. Dneva 13. novembra sta si obljubila večno zvestobo v zakoni Miss Mary Markoja i Mr. Jožef Tota. Ona je edina hčerka od Mr. i Mrs. John Markoja. Gostovanje je bilo 'tak velko, ka je dvorana sv. števana bila puna, pa tudi jako lepo je bilo.
Mrs. Antonia Denša so pred kratkim bili celo dvakrat pozvani od QUIZ Radio Program. Na oboje pitanje so lepo i pravilno dali odgovor i zato so bili pošteno nagrajeni, čestitamo! (G. H.)
Presenetiti smo šteli naše rojake v Clevelandi na Prek-murskom večeri z obiskom iz čikage. Pa smo, zdaj ne mo-

AL PA NE
'Vel?’“mi je nekega toplega odpustili, vsi srečni, da sem zo-
nedeljskega večera omenil Vrhničan, “bolj ko se bližamo obljubljeni deželi, bolj se mi dozdeva, da ga ni lepšega kraja na svetu kot je naša Vrhnika. Če bi bil doma zdajle, bi se fantje zbirali in krenili v Mantovo, kjer bi zložili za en liter ali dva. Pa zapeli bi, da bi se hiša tresla. Morda še nisi slišal vrhniških fantov, kako znajo.'
pet doma. če ne bo drugače, bom pa šel na komis par let. A-ko so drugi prestali, bom tudi jaz.”
"Lep vojak bi bil, fant,” sem ga pohvail. “Ampak ne vem, kako bo s tvojo vrnitvijo. Meni je stari Susman pravil doma, da se bodo cesarji skregali in si napovedali vojsko. Ne bo nikoli dolgo tega. Zato sem se pa
morda res ne bilo napačno, če bi se zdajle znašla doma, vsak v svojem kraju. Pri nas na Menišji, bi gotovo ob tem čas« sedeli pri Cencovih. Mama bi prižgali luč v sobi in rekli: dober večer! Topovski žagar bi ukazal; “Olga, Olgica, presrčno moje dekletce, prinesi ga še en liter, pa še ne gremo!” In Olgi Olgici bi se napravili dve jamici, na vsakm licu po ena, dve taki, da fantu zabrca nekaj o-krog srca, klobuk pomakne nazaj na tilnik in ne ve, kam bi pogledal v zadregi. Vidiš, fant, zdaj sva pa tukaj na tejle barki, ki se ziblje, da še stopiti ne moreš prav. če bi imeli vsaj kakšno kantino ti ljudje, da bi kakšno kapljico kanila na jezik gli spelati. Drgoč. Ve je za-' in nekoliko pozabila. Sklepam, to pozvačin tudi brezi toga da se bo težko privaditi tujini.” znan dobro napravo.	“Kar se tiče mene,” povzame
Vrhničan, “že zdaj vem, da ne bom nikoli eno leto v Ameriki. Ne bom prestal na tujerp. Očetu bom pr£j pisal in se s pokori), ki seta jim prodal konje, voz in
“še ne,” mu priznam. "Saj bi jaz umaknil in bom čez lužo gle-
; toliko bom
dal, kako se bodo. klestili. Vse nekako tako se vrti po naši stari Evropi, kot v letu 1848, ko so se judje vzdignili in zahtevali pravic.še Ižanci so se pri nas spuntali irv naklestili graščake. Tlako In detetino proč, so vpili. Na Francoskem so se tudi uprli in drugod. Nekaj takega se godi zdaj. Le meni verjemi, da tli in da bo vsak čas vzplamtelo. Ne bo napek, le meni verjemi, če bova tostran Atlantika počakala, kako se bo vse začelo in končalo. Zlasti v naši Avstriji vre. Posamezni narodi zahtevajo večjo svobodo in priznanje. Saj veš, kakšno je bilo leto 1908 v Ljubljani, kjer smo klestili Nemce, ki so mislili, da so naši gospodarji. Potem je nekoliko ponehalo, ampak ugasnilo pa le ni, le meni verjemi Samo iskrica naj pade v suho slamo, pa bo zagorelo po vsej deželi! Nemec jn Rus se tudi grdo gledata in nemški kajzer si viha svoje brke in misli, da bo za malp j ožino pozobal sosede na levi in des-
Politika Zveze Narodov in njene začasne uprave Trstu bi morala biti, da se čim bolj uveljavi ta zavest povsod: med prebivalstvom Trsta samim in med sosedi. V ta namen bi morali vsi akti, vsa dejanja kazati odločen namen, da je rešitev na mednarodni osnovi končna in stalna, da bodo vse demokratične sile tako in samo-tako rešitev držale in zagovarjale. Slabo služi demokratični ureditvi Evrope začasna vojna uprava, ki daje vtis, kot da sploh zavez-J uiki s svobodnim Trstom ne mislijo resno.
Ribe loviti to je za nešterne naše čikaške možke nekaj tak-šega, — eh, več je za nje to, kak za ženske kavo piti . . . Pa to majo zavelko. Tudi jesti ta neha — samo če ima priliko iti “fiškat” (tak torni pravijo). Med temi je pri nas v Čkigai naš Anton Balažič. Nikša reč je ne za njega vek-ša kak ribe loviti. Te, kda de tak stari, ka nikam nede mogeo iz hiže hoditi, te de v koti na zofi sedo, na sredo hiže jemi pa prinesejo kad z vodov pa de te dol z zofe z vodicov ribe v kadi livio. Liki zdaj jemi to ešče ne trbej. Ato no dugo je meo počitnice. Ajdi ven iz Čikage k nekšemi potoki, mirnomi, ešče bole kak Mura. Z ladjov se je vozaro i lovio, lovio — pa tudi dosta nalovo. Pou prekmurske Čikage je te ribe jelo. Pečeni rib je bilo kak ha tistom gostu-vanju kda so (reko) Rabo vu-žgali i so kola za koli pečene ribe vozili. Najbole srečniva sta bila Mr. i Mrs. M. Kustec. Njim je Anton prineso tisto najvekšo — kak je na sliki 30 inčov dugo. Kustečovi ne-mro pozabiti, ka so brž tak dobre ribje pečenke ešče ne jeli. Eli ga vidite na sliki, kak se šegavo drži, Skoro tak malo posmehlivo tistim svojim prijatelom, ka tudi hodijo lovit, pa nemrejo nikaj zgrabiti. Priporočam Mr. Horvati (Bre-znjeki) v Clevelandi, ka če do šteli srečo imeti pri ribaj, te naj pridejo sem, ka ta z Ba-lažicom vkup lovila.
Krščanskim materam
Willard, Wis. — Članice društva Krščanskih žena in mater ste lepo vabljene, da se udeležite skupnega sv. obhajila na praznik Marije device, to je 8. deceftbra pri prvi sv. maši.
Po navadi smo imeli skupno sv. obhajilo prvo nedeljo v mesecu, ker bo pa društvo Marije Pomagaj praznovalo ta dan 25 letnico svoje ustanovitve, zato je naše sv. obhajilo ipre-1 stavljeno na praznik 8. decembra.
Prav lepo ste prošene, drage sestre, da bi se udeležile v kolikor vam je mogoče vse, naj nas nikar ne moti, če je za enkrat preloženo, saj smo večinoma vse pri obeh društvih. Torej vas prosim, da pridete 8. decembra. Po sv. maši bomo imele zajutrk v dvorani (prosim prinesite kaj v ta namen). Nato'bo pa društvena sija, kjer bo podano poročilo o vsem, kar je društvo napravilo za cerkev
S
smrt. Stari Susman je vid
kako je bilo več večerov nebo vse rdeče in je prerekoval pri Bonaču neke nedelje večer, da se bližajo hudi časi in da bo »rečen, kdor jih bo preživel.” ‘Morda res,” je zamišljeno rekel Vrhničan in pljuni! čez o-grajo v morje. “Hudir,'’,’ se je pritožil Vrhničan, “tako iniam suha usta, da še pljuniti ne morem. Kakšen kraj pa je to, da se še pijače ne dobi! Smo eno kapljico bi ga kanil na razsušeni jezik, pa bi mi odleglo. Pa so pravili Amerikanci, kako so se nacejali na ladji. Bolj malo, kot je videti.”
“Ne smeš ipozabiti,” ga tolažim, “da to ni potniška ladja. Kakor bi spremenil tajsel v gnojna kola. Visoke ročice nasadiš v ridof, deneš na vsako stran po en hrbet, pa imaš gnojna kola. V tole kad so pa postavili postelje, če se tisto, na čemer polagamo vsak večer svoje kosti, lahko imenuje postelje, pa je nastal potniški parnik. Zastran pijače nekaj omenjaš. Res bi ne bilo napačno, če bi se
v tem letu in na tej seji se bo vpoštevalo tudi vsak dober na- j 'abko vsedli v kak kot in ga posvet za bodoče poslovanje. | klicali en liter. Slabo navado
Na tej seji bo tudi volitev!^0 na teJ barki' bi rekeL Ce
odbora za prihodnje poslovno leto. Zato vas nujno in prav lepo prosim, da ne pozabite se udeležiti 8. decembra sv. obhajila, zajutrka in seje v naši dvorani.
Na 'bolniški ipostelji so naši dobri farani: Mr. Louis Arch, Mrs. Uršula Champa in Mr. Frank Lunka st. Vsem tem želimo čimprej ljubega zdravja, kar Bog daj 1
Pozdravljam vse naročnike tega lista in dopisovalce iz Kanade, le veliko pišite, ker je zelo zanimivo' in seveda kolona naše Micke. Njej se pa res kar čudim, kako more biti tako ponižna, da kar vse za dobro vzame, ne vem, če bi jaz mogla.
Mrs. Johana Artač.
Pomagajte Ameriki, kupujte Victorp bando in znamko. ■
se bo to razneslo med ljudi, ne bodo dolgo prevažali potnikov.”
“Še na onem svetu se dobi 'kaj za grlo, če znaš vprašati,” se je zasmejal Vrhničan. “Stari Telban nam je pravil nekoč o nekom iz Razora, ki je umrl, ali vsaj mislil je, da je, pa je bilo prvo vprašanje, ko se je zbudil na onem svetu, kje da točijo.”
“Ti,” sem takoj pograbil za to novo razodetje, “daj no, povej še meni, kaj je vedel o tej stvari vaš Telban. Morda ne bo napek, če smo o tem poučeni, da ne bomo prišli na oni svet kot teleta.”
In moj prijatelj z Vrhnike je' še enkrat Iz veliko moje spravil skupaj nekaj sline, jo pljunil v morje in mi je zaupal vse od kraja do konca, kakor je slišal od starega Telbana pri peči v Mantovi.
JANUS GOLEČ:
KRUCI
Ljudska povest po zgodovinskih virih
Vida se je strinjala s potovanjem na sever in je bila hvaležna Bogu in angely varuhu, da je nista pustila v prenaglo srečanje s popolnoma podivjano 'krucevsko drhaljo.
Ciganska družina je potovala počasi, ogibajoč se mest in ta-boriič ob robu goodov ali po bolj prikritih dolinah. 2enske in molki so bili razkropljeni po dnevu po vaseh, kjer so opravljali kovalka in kotlaraka dela, barantali s konji; ciganke so prosjačile, vedeževaie ter prorokovale lahkovernim podeželanom prihodnost.
in je ni silil nikdo pod platneno streho njenega voza. Sama je sprevidela, da je sigurnejse za njo, če se drži tabora, katerega se je ogibalo vse, kar ni dišalo po cigansko. Bila je uverjena, da je ne bo izsledil med to družbo nobeden krucev-ski vohun ali zasledovalec. Cigani so ji stregli vsestarnsko,
naj lepšem vremenu v cele tedne. Srečevali so že ljudi trde madžarske govorice. Oglašali so se pri ciganih pogost je Židje. Kupovali so od njih vse mogoče živo blago, izdeleke ter jim prodajali železo, baker in vsakdanje življenske potrebščine.
Nekega -večera se je pripeljal v toborišče na čednem vozu dol-gobradati, postaran Žid. Užival je pri celi ciganski družini najglobokejše spoštovanje. Ra-zgovarjal se je samo s starešinami in bil gost starega glavarja, s katerim sta se pomenkovala po tihem dolgo. Iz ma-
Vida se je ribala čisto prosto hanja z rokami je bilo prepoz-
nati, da barantata za nekaj dragocenega ter važnega. Slednjič je prinesel žid iz svojega voza črno sukno. Segla sta si prodajalec in kupec v desnici. Žid je položil preko njunih desnih rok črno sukno. Qba sta kriknila nekaj nerazumljivega in kupčija je bila sklenjena! Nato je pričela ob ognjih ta-
kakor bi jo kanili opitati, se ji.bora prava gostija, koje sredi-
klanjali, ji izpolnili vsako z li-Jšče je bil Izak Arnstein. Nje-ca čitano željo, da je izgleda- mu na čast so cigani jedli, pili lo: Mu.Opoljka kraljuje v ta- in nazadnje plesali pozno v noč.
boru ter ga vodi naprej — na-
prej .proti severu. Tamkaj bo prešla v največjem mestu Madžarske v roke cesarskih dostojanstvenikov, ki jo bodo vrnili
Zgodaj zjutraj, ko se je še
ustavljala nočna tema z vso silo prvemu prodiranju zarje, se je pojavilo pred Vidinim vozom odposlanstvo ciganskih
domu in ljubim staršem. Niti Istarešin s poglavarjem na če-
sanjalo se ji ne bi bilo: stari Brajdič bi naj bil zahrbtnež. Nikakor ni pozabil očetovih brc ter sunkov! Z izkozovanjem dobrot in s hlinjeno skrbjo za njeno varnost kuje najbolj tri-noško maščevalne načrte, da se osveti otroku, ker se slučajno ne more roditelju!
Potovanje se je raztegnilo
lu. Stari Marko ji je raztolmačil svečano, da je napočil po večtedenskem potovanju trenutek, ko trdi slobodno: njegova varovanka je varna ne glede na kakršnokoli nevarnost. (Dalje prihodnjič)
Dražba
%
sv. Družine
OBZOR
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
DatanaaUeiia a. t Zedinjenih Driuah
L
10KALHE VESTI
Sete Jat*. UL
Inkom, , M mtaaH It. aaja UU
Nade (odo: *yao m »aro, dom In narod; ni aa e
GLAVNI ODBOR:
Predeednlk: FRANK TPHHEK, 71« Raub St.. Jollst, Illlnola 1. podpredsednik: STEVE J. KOSAR. Ml W, Oakdale An.
Chicago 34, HUnflla	.	„ _
1. podpredsednik: KATHERINE BAYTJK. 828 Lafayette St. Ottawa. Dl. Tajnik:: FRANK J. W0DIC. SOI Lime St. Jollst. Dltnola Zapisnikar: JOHN NEMANIČU 650 N. Hickory St.. JOUat, Illinois Blagajnik: JOSEPH KLEPEC, 003 Woodruff Rd, Jollat. Illlnola Duh. vodja: REV. MATTHEW KEBE. 323 - 57th Bt, FR»«ir*h. Pa. Vrh. adravnlk:'JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago 8t„ Joliet. DL
NADZORNI ODBOR:
ANDREW OLAVAOH. 17« W. 31« St. Chicago Dllpoli JOSEPH L. DRAŠLER. 131S Adama St., North Cfcleago. Dlinola JOSEPH JERMAN. 30 W. Jackeon St. JoUet. Illinois
pravično
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVIOH. 30 WlnoheU St. Sbarprturg. Pa. MART KOVAIČ. 3416 So. Avan Ava. Chicago, Illinois JOHN DEnSa, 3730 Arthlngton Ave. Chicago. Illinois Predsednik Atletlčnega odseka: GABRIEL DRAŠLER. I10-10th St.. Waukegan. Dl.
URADNO GLASILO:
AMHUŠKA DOMOVINA. «117 St. Olair Ave. Cleveland 3. Ohio
Do 1. jan. 1047 je DSD Uplačala svojim članom In članicam In njih dedičem raznih poemrtnln. poškodbln, bolniških podpor ter drugih Izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu Zdr. držav a ne manj kot 8 člani(caml) za odrasli oddelek. Sprejme ee vsak katoličan moškega ali ženskega s»la v Staneti od M do «0 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 1«. leta.
Zavaruje se aa «350.00. 0500.00 aU 01,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Ufe. Tarenty Payment Ufe in Twenty Year 1 Endowment. Vsak cartiflkat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto
Poleg smrtnice izplačuje DSD svojim članom(lcam) tudi bolnliko podporo la svoje centrame blagajne, kakor tudi za razne operacije In poSkodnlne.
tabeli
Mesečna plačila ((assessments) sc urejena po American Experience
DSD je 134.4«% adventna; to potrjujejo izvedenci ((actuaries). Uradni Jezik je slovenski In usMkL
Rojakom in rojakinjam aa DSD priporoča, da pristopijo v njeno
srede I
Za vsa morebitna pojamila in navodila ae obrnite pismeno ali ustmeno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC. »1 Ume SL. JoUet, DL
sit 11 DSD
Novi kongres predloga . rentno kontrolo
Ce bo šlo po volji našega' novo izvoljenega milwauškega kongresnika za 4. distrikt Clement J. Zablockija, bomo prihodnje leto dobili nov federalni zakon o rentni kontroli, po katerem bodo hišni posestniki upravičeni do od 8% do 10% povratka na denar, ki so ga vložili' v hišo. Zablocki bo vključil v svoj 'predlog tudi zahtevo, da se vrznejo pod federalno kontrolo tudi V3a dosedaj “dekon-trolirana" najemniška stanovanjska posestva in da se odpovedna doba najemnikom zopet podaljša na 6 mesecev. (Sedanji federalni zakon dovoljuje samo 60 dni časa najemnikom, da si poiščejo drugo stanovanje, a pri nas v Wisconsinu so se so-
dobj] dišča v takih slučajih posluževala državnega zakona, ki dolo- pijo.) Celotni davek (okrajni in
so nam spustili Ic dol, tako da J bo “samo” $12.74.) ‘‘Dobremu’’ vzgledu okrajnih očetov bodo sledili zdaj tudi naši mestni očalarji, kakor nam že naznanjajo, In bodo v sredo potrdili predlog, da se tudi mestni davek “primerno”’ poviša za par dolarjev, to je na $30.75. (Morda bodo tud mestni očetje spustili še kak cent dol, da se nam bolj priku-
Tune in... tke
AMERKAN-
JU60SLAV
(SLOVENIAN)
RADIO HOUR
čg prejšnjo federalno odpovedno dobo 6 mesecev.) Ta svoj na. men je Zablocki razodel te dni časnikarskim poročevalcem, ki so ga vprašali, kakšni so njegovi načrti za delo v kongresu, kjer bo zavzel sedež z novim letom. Ko so ga vprašali, kaj misli pod “pravično najemnino’ (equitable rents), kakor je Zablocki rabil izraz, je novi kongresnik časnikarje opozoril na sedanje neenake in često zelo pretirane najemnine, ki jih zahtevajo lastniki novih stanovanjskih poslopij, ki niso pod nobeno stanovanjsko kontrolo. Opozoril je na dejstvo, da nekateri hišni posestniki takih novih stavb zahtevajo za 4 sobno stanovanje brez kurjave ali kakih drugih posebnih ugodnosti od $100 do $135 in več mesečne najemnine, do-
mestni) bo torej znašal za leto 1949 okoli $43.81 od tisoča. Letošnji je bil $40.87. Zračunajte si torej sedaj svoj davek od vašega posestva, ne pozabite pa dodati koliko ste sedaj na tem posestvu več “vredni.”-
Vrednost v imenu
Pisali smo že, koliko je pri nas v Wisconsinu vredno dobro ime, če hočete priti v politiki kam naprej. (Res, oba tista kandidata, o katerih smo pisali — oba Smitha — ki ju pred volitvami ni nihče poznal, sta bila izvoljena. Eden je danes naš prihodnji podgoverner, drugi pa naš prihodnji državni blagajnik. Oba pa sta bila pred \olitvami brezposelna, oz. brez vsakega pravega poklica.) Ampak ne samo v politiki, če se prav pišete, dobite pri nas v Wiscon-
sin drugi hišni posestnik, čigar ginu tudi raaraikaj	Le
poslopje je pod kontrolo, ne more za enako stanovanje v prav tako moderni hiši računati veC kot $40 do $50 najemnine na mesec. Zablocki torej hoče izenačiti to tako, da bo najemnina odmerjena po višini kapitala, ki ga je lastnik vtaknil v poslopje in bo lastniku dovoljevala od te-OF MILWAUKEE ga kapitala 8% do 10% mesečnih obresti, s čemer mu bo omogočeno kriti davke in druge vzdrževalne stroške, obenem pa mu pustiti primeren prebitek za vloženi kapital.
Pripravite se na $43.81 davka od tisoča
Zadnjič smo vam že povedali, da so nam naši okrajni očetje
A Program of Chueiedl and
Folk Mueie of Slovenia
•
Every Sunday Morning
11:00 to WFYT 12:00
O.8.T.	""A1 NOON
1430 Kilocycles
t
English and Slovene


prot) ognju, viharju, za avtomobil«, Um Rd. M lahko In zanesljivo obrneta na
L Petrich — IV1874
UMI KILDIXB AVK
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
io24 m. m u
KM tilt
ON EM DAY
MLTtU 'VITAMM ttweu*
YOUR MW WORD
Map mm«4	m te
emmrn<memamm^
sT.TTJ=:rr£
mm mibiauW h I— ««* Satmbna«MSM Ma a* af«* •<•** •
sMSW
No M mb ns tat leoNOan.
' V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Anton Malovič
ki je za vedno zatisnil tvoje dobre oči 24. nov. 1943
Ob peti tužni obletnici se Te spominjamo z ljubeznijo v svojih srcih. Ob Tvojem hladnem grobu klečimo in iščemo blagih spominov. Počivaj mirno, nezabni soprog in ljubi oče, do svidenja nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
JENNIE, soproga CHRISTINE in JEANNIE, hčeri
Cleveland, O., 24. nov. 1948.
Razprodaja rabljenih avtov
GARANTIRANI RABLJENI AVTOMOBHI
194« PONTIAC STREAMLINER, Sedan Coupe, temnordeč
1946	PONTIAC STREAMLINER, Sedan Coupe, aiv
1947	PONTIAC STREAMLINER, Sedan Coupe, aiv 1947 PONTIAC STREAMLINER, Sedan Coupe, črn
Vprašajte za Phil Smrada
L J. HARMON, Ik.
2926 Mayfield Read _______________M 3408
redno mesečno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 28. novembra v navadnih društvenih prostorih ob devetih dopoldne.
Mnogo vas je, ki ste zaostali z več mesečnimi asesmenti tako, da nam je gotov denar, ki smo ga imeli na banki, pošel za aaes-mente za zadnje mesece. Denar, ki je investiran v bondih, ne bo prišel pravočasno za november-ski asesment, ker si je društvo nabavilo korporacijske bonde in jih naša banka ne izplača sama, ampak jih pošiljajajo na druge
[Bar zopet nazaj v društveno
blagajno.	,
člani in članice, ki imajo navado, da plačujejo asesment za več mesecev skupaj, se bodo morali naučiti plačevati naprej in NE za nazaj m to začnite takoj y nedeljo 28. novembra na seji. Na dom tajnika vam ni potrebno hoditi po seji, ker asesment se odpošlje takoj, ko je denar na seji kolektan. Vse članstvo pozdravlja in vam kliče na svidenje,
Tajnik.
Titovi nasprotniki začeli izdaja- svojim prilizovanjem do režima ti v Pragi list “Nova Borba.” Tudi sedaj, ko je Tito v nevar Ta list je sedaj jugoslovanska nosti, so prišli skupaj, minister vlada izrečno prepovedala, da Potrč jim je govoril in sklenili se ne bi kak titovec pohujšal. To so, da pozovejo književnike vseh seveda ne bo mnogo pomagalo, komunističnih narodov, naj st ker bodo tihotapili list po raznih zvazamejo za preganjano nedoi-potih v Titovino. Tako je tudi žnost maršalovo. Da se lepše za komuniste konec tiskovne svo- [ sliši so pozvali tudi mili svoj nabode v deželi “nove”’ svobode, rod, naj se še bolj navdušene kot bi rekli ameriški zaljubljen- peha za socializem.
Društvo sv. Ivana Krstitela št. 13 DSD
Chicago, lil.—Uradno nazna- meniti čas, da imajo tudi kpg;-njam članstvu našega društva, iljači priliko udeležiti se seje. da se bo vršila naša redna mesečna seja v nedeljo 28. novem-
Težko bolan je naš brat Ste-
,	, .	.	.	.	,, phen Salay. Prosim, če je kate-
bra točno ob eni uri popolde. remu mogoiei da ga obiščete> bo
Prosim vas vse da se gotovo u- ^ veae, obiskov deležite in to ob določenem času.
Vzrok, da imamo sejo ob eni uri je ta, ker precej naših članov keglja ravno ob času, ko so
Še enkrat vas prosim, da ne pozabite udeležiti se prihodnje seje točno ob eni uri v navad-
se vršile prejšnje mesečne seje nih prostorih. Pozdravljeni, in zato smo bili primorani spre- i	Anna Frank, tajnica.
VE5TI
IX SLOVEill
(Nadaljevanje a 1. atranU dobi zanesljiv komunist Boršt dr. J. Pokorn je tudi moral dati slovo ministrskemu stolčku.
Sedel je na stolček kot zastopnik onih, ki so varali ljudstvo z imenom krščanskih socialistov. Sedaj je prejel komunistično pla-j čilo. Postavili so ga v neki kot za predsednika neke študijske komisije. Kaj je zagrešil, ne
^ na I1M5 Ttisoči"
poslušajte: Naša mi!wauška firma The Perfex Corporation je dobila te dni od nekega Dewey H. Truemana v Marian, Indiana, v popravilo električni kontrolni unit. Ko je bila stvar popravljena, so uslužni uradniki korporacije poslali Mr. Dewey H. Truemanu njegov aparat nazaj z uljudnim pismom, da se v teh dneh negotovosti (bilo je to baš nekaj dni pred volitvami) nočejo zameriti nikomur in da hočejo ostati dobro zapisani na obeh straneh ter mu zato za popravilo ne računajo ničesar, če se jim je Dewey H. Trueman za to usulgo po volitvah kaj zahvalil, poročilo ne pove.
.•"rsr
ci v Tita.
ŠTUDENTE ZAPRLI. — Tudi študentje so imeli preveč svobode. Vsaj komunisti so tako mislili. V Belgradu so vrgli iz univerze 233 študentov, ker so bili proti režimu. Nekaj pa so jih spravili pod ključ. Listi pišejo, da so izključeni iz šol, ker so delali proti “ljudski” oblasti, ker so bili med vojno za okupatorje in ker so nekateri bili špi-joni. Poročilo pravi da so večinoma iz nekdanjih meščanskih krogov. Ti ne morejo pozabiti, da so prej nekaj imeli. Napovedujejo se nove čistke na univerzah, odkoder hočejo pometati vse one, ki niso vdani vladajočim. Zdi se pa, da so pograbili zlasti študente, ki so se veselili spora med komunisti in upali na boljše čase. Tako bodo 3edaj nasprotniki vladajočega režima iaključeni tudi od višje izobrazbe. Kakor nekdaj sužnji v mogočni rimski državi.
DAPCiEVIC NI UŠEL. — Svo-
K N J IŽEVNIK ŽUPANČIČ. — Poročila iz Ljubljane pravijo, da danes morda noben človek
nar, ki je bil doslej minister za notranji promet. Na Borštnar-jevo mesto pride zvest komunist! ječasno so poročali, kako je par
Tone Šušteršič.	| jugoslovanskih oficirjev hotelo
NOVO MINISTRSTVO V ubežati v Rumunijo. Takrat je
BELGRADU_____Ker smo že pri bilo rečeno, da se je beg najbrž
ministrih, naj omenimo, da so posrečil polkovniku Vladu Dap- to kaj pomagalo^ v Belgradu napravili novo mi- čeviču. Kasneje pa se je zvede-nistrstvo za priklučene dežele, lo, da je Dančevič takrat pač
Ljubljani ni tako osovražen kot pesnik Oton Župančič, ki je svoja stara leta omadeževal s klečeplazenjem pred komunistično diktaturo. Poročilo pravi, da mu je pred časom vlada za njegove poklone nasproti njej polonila vilo trgovca Bahovca. Vilo je vlada ukradla trgovcu in je torej darilo ni nič stalo. Ko se je stari pesnik hotel preseliti v to ukradeno hišo, jo je našel tako onesnaženo s človeškim blatom, da se mu je nos zavihal in je moral preselitev kar odložiti.
TRDO DELO DELAVSKIH SINDIKATOV. — Kako živo čutijo vodilni komunisti, da je igra z Moskvo nevarna in težka, je povedal na zborovanju delavskih sindikatov njih vodja Salaj. Povdarjal je, da je mogoča rešitev le, če delavci pomnože svoje napore in tako vsemu pomanjkanju na klub vendar dosežejo, kar od njih zahteva petletni Titov plan. Torej bo moralo delavstvo plačevati Titove spore z Moskvo. Pa je vprašanje, če bo
šolo!?” — “Nimam glavnika.” — “Pa bi vzel očetovega.” — “Oče nimajo nič las.”
MALI OGLASI
Lepa prilika za podjetnega rojaka
Na vogalu Tracy Ave. in 222. cesta bo kmalu dograjen nov trgovski prostor v meri 18x0. Spodaj je lepa klet. Stavba bo v kratkem dograjena. Na vogalu bo lekarna, zraven je pa ta prostor, ki bi bil zelo pripraven za pekarijo, ker ni nobene v bližini. Za informacije se zglasite na 882 E. 140. St. ali pokličite Liberty 0700.	(x)
Opremljena soba
se odda v najem poštenemu fantu. Ima sam svoj vhod. Vprašajte na 1083 E. 67? St.
liit stanovanje
Nujno rabim hišo za eno družino ali apartment stanovanje z vsaj dvema spalnima sobama v Euclidu. Bomo sami prebarvali in dekorirali. Kdor ima kaj naj pokliče OR 7490.	(234)
! povedo. Na njegovo mesto je S tem 3ta pristriženi vladi v ušel stražnikom, ni pa prišel čez
prišlo teslo, ki je tdiiko neumno, da bo gotovo vse ubogalo. To je neki Heliodor Modic, ki si je pridobil slavo kot komunističen sodnik.
ŠE EN NEZANESLJIV MINISTER. — Tudi minister za jtrgovino in prehrano Viktor
Zagrebu in -v-Ljubljani, ki sta mejo. Ko je spet poskušal čez osrečevali ljudstvo Istre in osta- mejo, so ga ujeli in zaprli, le Primorske	j HLAPCI« REŽIMA — SLO-
Ni torej posebno zavidna vlo- VEDSKI KNJIŽEVNIKI. — ga ministra v komunistični dr- Sedaj pa je gotovo, da bo Tito žavi. Danes yisoko, jutri globo- rešen, zakaj zanj so se zavzeli ko.	sami slovenski književniki. Ti
“NOVA BORBA” PREPO- imajo v Ljubljahi svoje društvo,
USTAVLJENI PROMET. -Koncem meseca oktobra je bil za nekaj dni ustavljen ves železniški promet v Voj\4tiini. Nekateri so rekli, da je toliko zastan-ka, da železnice niso mogle zdelati. Drugi pa so mnenja, da je to v zvezi s premikanjem čet. Tito je vrgel iz zapadnih delov države čete v Vojvodino, da pritisne na Madžare, ki sedaj no-
Stanovan je iščeta
Novoporočeni par bi rad dobil v najem 2 do 4 opremljene ali neopremljene sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče KE 7176.	(233)
Iščeta stanovanje .
Dve odrasli osebi iščeta 5 ali 6 neopremljenih sob ali apartment, na severnovzhodni strani mesta, v Euclidu ali East Cleveland. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče Willoughby 1456-J-l, mi plačamo telefon — collect.	(232)
^ Repič je odletel. Njegovo mesto VEDANA. — Pisali smo, da so da dajo od časa do časa izraza I si jo zastavo v boju proti Titu.
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio

hribe, ki 30 talko daleč od omi- nenadoma tako zamerila? Mikanega sveta. Tukaj hočeš ii- slim, da ni vzrok le neuspeh v veti, tu delati vse življenje; šoli, ampak je moralo bati še veš , to ni malenkost, če pomi- kaj drugega zraven. Si se mor-sliš, da so ti Mia in so ti deloma' da kam nesrečno zagledal? še odprta vrata v svet. Si li na | Kar po pravici povej, veš, meni
Stvar je preveč resna.
kd0 norčeval. Rečem vam, dajsednika,
me zelo veseli Vidov, sklep,'ime-(več poslušati. Trmasto ponovi li bomo na Kresinju šolanega svojo zahtevo, da mora fant je-kmeta."	jseni nazaj, nakar odide ven.
“Ha, šolanega kmeta! Lahko Poljanka in Marjetka morata se norčujete, ker ste nekaj, go- v kuhinjo pripravljat večerjo, spod ste na Kresinju.’’	(Žele pa iprisede k Vidu in ga
“Nič gospod, vi kmetje ste objame čez rame, rekoč: “Veš, gospodje, jaz sem le vaš slu-j Vid, kar všeč mi je tvoja odlo-žabnik. Nikar se toliko ne po-' čitev. Kaj bi se silil; če ne gre,
nižujete in j ega stanu.
ne zasramujte svo- ne gre. Sicer pa ni malenkost
Mislite, da mora takale odločiltev. Danes si si
biti kmet vedno le zabit in nešolan. So na sveitu kmetje, ki imajo celo visoke šole, in tiste kmetije sij'ajno uspevajo, če imaš pametno glavo in si znaš umno urediti delo in pota, ti bo šlo gladko spod rok, kot bi bilo namazano. Bodi pameten in preudaren in ne garaj >po nepotrebnem kot črna živina. Na Kresinje se vzpenjajo taki klanci, da se Bogu usmili, a sem prepričan, da bi se tudi ti klanci obšli s pametno glavo. Mar mislite, da morajo biti pri obdelovanju poljskih sadežev, prL gozdarstvu in živinoreji res najbolj zabite butice zraven? NMpirdtino, baše (km|etstvo je! treba dvigniti, zato je treba dati kmetom šole. Seveda, srednja šola, kakor jo ima Vid, kmetu prav mšlo hasne, z njo si je Vid le nekaj pameti obru-j sil, to je vse. Kaj hočete, pa-, del je, nazaj ne mara, dajte ga v kmetijsko šolo, ta bi mu nekaj koristila.”
“Kaj bi kmetijska šola,” zamahne Poljanec. “V Ljublja-nLta1a.30.Biave.80le, ie tam Janko (iSWfcfl
hodil v šolo zato, da postaneš
kmet, nak, nikar se ne norčujte, gospod Žele! Mar ni dobra kresinjška šola?”
“Premalo, Poljanov oče. Gimnazija seveda ni za kmeta. Vid je padel v kemiji, kakor pravi. Veste, kaj je kemija? Sam strup in prevara. Vid ni znal mešati strupov, izato so ga vrgli. Čakaj, Vid, na Kresinju bomo preučevali drugačno kemijo: kako se mešajo gnojila, kako se cepi sadno drevje, kako se umno kolobari s sadeži. To se bomo učili.”
Vid dviga glavo, kakor bi mu nekdo vlival novih moči. Tudi
izbral tako rekoč svoj življenj-
vse to pomislil?”
“Hm, tako daleč nisem razmišljal . . .”
“Vidiš, le nisi še v svojem sklepu na trdnem. Ti kar razmišljaj, do jeseni se lahko še trikrat premisliš. Rečem ti pa, fant moj: na Kresinju je raj, tu je prirodna lepota, kakršne nižinski svet ne premore. Te lepote Kresinjci ne vidijo, pač pa jo vidim jaz, ki sem prišel od drugod; utegneš jo odkrit tudi ti, ki si živel v mestu. Kako dolgo si bil v šolah?”
"Osem let.”
“Osem let — lepa doba/ Marsičesa si se odvadil in marsičemu privadil v msetu. Zato ti bo težko, dokler se ne privadiš zopet na to hribovsko življenje.
so take bolezni znane.”
Fant povesi glavo in polagoma prizna s tihim glasom: "Tudi tega je bilo nekaj .
“Nič hudega. Kakor si pre- uganiti?
bolel ošpice, tako boš tudi to bolezen. Kakšna prijazna goska ti sede v srce, tebi in še trem drugim. Vsi štirje brenčite in bolno vzdihujete, ona se vam pa smeje.”
Vid ga pogleduje od strani in si misli: le kako je mogel ta človek to reč tako natanko
‘INio, nič ne maraj, Vid, na nenju mrla po tebi. Nič ne ma-Kresinju boš kmalu ozdravel.'raj, Vid,ipusti in pozabi na vse Popolnoma boš pozabil na vse tisto tam v mestu in oprimi
ko gladko šlo tudi tvoji mil-jenki, ki ti je zadala tako neusmiljeno puščico v srce: mor-
—AM) IN WORST B IH 10 CON »imjtajl« Me pride
ski poklic in si se odločil za te Kako pa da se ti je Ljubljana
NAZNANILO IN VABILO
MRS. PAULINE ŽIGMAN in MRS. MARY TEKAUČIČ, ki vodita restavracijo na
6301 Glass Ave. — Telefon UTah 1-1369
v prostorih
DOUBLE "LL" TAVERN
bodo na Zahvalni dan (Thanksgiving Day) servirale
FINO PURANOVO KOSILO in VEČERJO.
Poleg tega pa seveda bodo gostje postreženi z likerji, vinom, pivom in vsakovrstnimi pijačami. Le pridite, vam
ne bo žal.

da ji ibo še žal in bo v kopr-
tiste marnje; kdo ve, ali bo ta-
se doma. V Ljubljani živijo
plesnivi cvičkarji, ki popijejo natanko svojo merico na dan. (Dalje prihodnjič)
j
APPETIZING
MEAT EXTENDER!



■i
MORE TENDER • M°RE DtUC'°
macaroni

Bolj mehki, bolj slastni MAKARONI
1

Otuilma
PRE-HOLIDAY SALE
GUARANTEED USED CARS
’46 PONTIAC STREAMLINER Sedan Coupe—Wine ’46 PONTIAC STREAMLINER Sedan Coupe—Grej! ’47 PONTIAC STREAMLINER Sedan Coupe—Grey ’47 PONTIAC STREAMLINER Sedan Coupe—Black
See Phil Sumrada
(. J. HARMON, Inc.
2926 Mayfield Road
ER 2400


V BUG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABNEGA OČETA
Joseph Tomažin
ki je zaspal v Gospodu dne 24. novembra 1947.
Sladko spite v tihem grobu, večna luč naj sveti Vam, dokler k novemu življenju Jezus ne pokliče nas.
Vaši ŽALUJOČI OTROCI.
Cleveland, O., 24. novembra 1948.
Eno leto že Vas zemlja krije, od žalosti nam krvavi srce, odkar Vas, oče, ni med nami, ker črna zemlja krije Vas.
!>!! PP MWPinjWIF
garantirano startanje
% •: ■ 15
PI »11
zares|dobra stvar?
Da, zares mislijo!
96 izmed 100 si ga Mi...
ZOPET IN ZOPET
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
JOHN OBLAK
"Jaz sem izdal že dosti Sohio Garantiranih Certifikatov- za Startanje mojim odjemalcem. Vsako jesen se Število zviša. Nekaj novih odjemalcev—in skoro vsi stari. Veste, dobra roba se sama hvali.
1146 E. 61. St
HE 2730
August Kofol
ki n je Bok poklical k sebi 25. nov. 1342
Pet let v grobu že počivaš, dragi soprog in ljubljeni oče, nam pa težko je pri srcu, ker Te ve« med nami ni. Počivaj v miru, blaga duSa in pri Bogu večno srečo vžlvaj.
Žalujoči ostali:
MARY KOFOL, soproga: AUGUST, EDWARD ta JOHN, sinovi; ROSE HOFFERT, hči.
STEVE F. PIRNAT
POŠILJA DENARNA NAROČILA, v evropske države, vse pošiljatve so jamčene.
PRODAJA ZABOJE, in sprejema PAKETE, ter vse potrebno uredi za odposlati v evropske države.
SPEtEJEMA NAROČILA ZA MOKO IN STANDARD PAKETE, z Vsako-vrstnimi živili za Jugoslavijo, vsa naročila so garantirana.
VRŠI VSE URADNE NOTARSKE LISTINE, v polni zaupnosti se lahko obrnete na naš urad.
STEVE F. PIRNAT 6516 St. Clair Ave. — Cleveland 3, Ohio — HE 3500
“Čudno je tudi, kako odjemalci menjajo mnenje. Novi odjemalci mislijo, da je Garancija, ki je najbolj važna ... da je lepo, če jim kdo plača stroške za startanje. Toda po prvi zimi dobe pravo idejo—in ta je, da so Sohio produkti, ki vzdrže avto vso zimo in da je Garancija samo en del Sohio ljudi, ki stoje za svojimi produkti.
“Sohio’s so pripravljenii položiti svoj denar za dokaz, da ne boste imeli težkoč z startanjem, ako rabite njih zimske gazoline in luDrikante. Sohio ve, da se bodo ti produkti obnesli. Ako se ne bi . . . joj, jaz ne bi hotel plačati, kar bi tiste garancije stale Sohio! Seveda, ljudje imajo radi Garancijo Startanja. Dobijo ga LETO ... za LETOM. Mislim, da ga boste tudi vi.”
GARANTIRANO
STARTANJE
(VIstartate... ali mi plačamo!)
Cleveland, O. 24. novembra 1948.
gl PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDKRJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJ« AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 ST. CLAIR AVENUE
FRANK CVELBAR, lastnik.
Smo to je treba, da dobile GARANTIRANO STARTANJE
•	Spremenite na Sohio zim-ako motorno olje.
*	Spremenite na Sohio zimsko olje za kolesje.
Rabite Sohio zimski gazo-lin.
Naj mi čekiramo vašo baterijo na 1.2SO.