Siv 2f SmjJA — бТЖГ. M iZ celja Vekoslavn Spindlerju za dvojni jubilej ЕшАш jami delavec, pisatelj in no­ vinar, tov. Vekoslav Spindler, je te dni «lavi! dvojni jubilej, 75-letnico evoje žirljenjske poti in SO-letnico novinar­ skega udejstvovanja. Rodil se je 16. ju­ lija 1881. leta v Moravcih pri Ljuto­ meru. Gimnazijo je obiskoval v Mari­ boru in Celju, kjer je leta 1901 matu- riral. Nato je dve leti študiral medi­ cine na Dunaju in v Gradcu ter eno lete pravo v Gradcu. 2e v svojih di­ jaških letih je pričel î>esnikovati in pi­ satelj evati. Prve pesmi in črtice je ob­ javil v dijaški »Novi Nadi« v Zagrebu. Poemeje je objavljal črtice v »Ljub­ ljanskem zvonu«, »Slovanu«, »Doma­ čem prijatelju«, celjskem »Ilistrovanem koledarju«, »Kmečkem koledarju« in drugod. Leta 1904 je v knjigi izdal zbir­ ko pesmi »Zapihal je jug«, leta 1905 pa je e Fr. Cvetkom izdal posmrtno zbirko Preudensfeldovih i)esmi »Zvezde uga- fejo«, kateri je napisal tudi uvod. Od­ kar ве je predal politiki in novinar- etvu^ je njegovo književno delo pre­ nehalo. Kot novinar je v letih 1905 in 1906 urejeval celjsko »Domovino«. Izdajal in urejeval je takrat tudi »Slovenske pra­ vice«, ki so pripravljale pot »Narodne­ mu listu«, ki je v Celju začel izhajati ob ustanovitvi Narodne etranke za Šta­ jersko. »Narodni list« je bil glasilo stranke. Urejeval ga je do konca iz­ hajanja, ko ga je leta 1914, ob začetku prve svetovn vojne, kot »srbofilski« list ustavila avstrijska oblast. V letih 1809 in 1910 je v Celju izhajal »Na­ rodni dnevnik«. Glavni in odgovorni urednik mu je bil jubilant. Pod nje­ govim uredništvom je Narodna založba v Celju v letih pred prvo svetovno voj­ no izdajala Slovenski kmečki koledar. Ko se je v tistih letih z vso silo pojavljal tudi na slovenskem Štajer­ skem politični klerikalizem, so v Celju ustanovili napredno narodno stranko. Pri ustanavljanju stranke je živahno sodeloval in pomagal Vekoslav Spind­ ler. Stranka si je v svojem prvem po­ letu pri državnozborskih volitvah v du­ najski parlament v ostri volilni borbi 8 klerikalci osvojila dva poslanska mandata. Izvoljena sta bila kot na­ predna ï>oslanca Fran Roblek iz Žalca in Vinko Ježovnik iz Velenja. Pri vo­ litvah v štajerski deželni zbor v Grad­ cu pa je bil kot napredni poslanec iz­ voljen dr. Vekoslav Kukovec. Celjsko napredno časopisje, ki je iz­ hajalo pod njegovim uredništvom, je bilo močno orožje v boju za pravice slovenskega ljudstva na Spi. Štajer­ skem, kakor tudi v boju proti mrač­ njaštvu in nazadnjaštvu, saj je dajalo smernice vsemu naprednemu politič­ nemu življenju na slovenskem Štajer­ skem. Med prvo svetovno vojno je moral tudi on obleči vojaško suknjo. Proti koncu vojne ga vidimo še kot vojaka pri delu in pripravah za ustanovitev nove države. Ob zlomu Avstrije je pre­ vzel tajništvo Narodnega sveta v Celju. Urejeval je obenem prehodni časopis »Glasnik Narodnega sveta«. Ob novem letu 1919 je v Celju pod njegovim uredništvom pričela izhajati »Nova doba«. Urejeval jo je do 1. fe­ bruarja 1922, ko se je preselil v Ma­ ribor. V Mariboru je prevzel glavno uredništvo dnevnika »Tabor«, po pre­ nehanju tega lista pa je do okupacije sodeloval pri »Večerniku«. V bivši Ju­ goslaviji je bil nekaj časa tudi posla­ nec v beograjskem parlamentu za šmarski srez. Leta 1941 je okupator tudi njega iz­ selil v Srbijo, kjer je s svojo, zdaj že pokojno soprogo, preživel leta okupa­ cije. Okupatorski bes je tudi jubilanta in njegovo rodbino težko prizadel. Njegov sin, zdravnik v Juršincih, dr. Metod Spindler, je bil med prvimi organiza­ torji osvobodilnega gibanja v Sloven­ skih goricah. Padel je pod okupator­ skimi streli v Mariboru. Pri delu za osvoboditev je pod streli okupatorja padel tudi sin Bogdan, bivši oficir ju­ goslovanske vojske. V î>artizanih pa sta biLa sina Ciril in Dušan ter hčerka Slava. Slavo in Dušana je okupator poslal pozneje v taborišče Rawensbrück in Mauthausen. Po osvoboditvi ee je jubilant vrnil v Maribor, kjer je nekaj let vodil Stu­ dijsko knjižnico. Čeprav upokojen, še vedno sodeluje pri mariborskem »Ve­ čeru«, Želimo jubilantu Vekoslavu Spind­ lerju, ki cd je za narodno in napredno stvar na Spodnjem Štajerskem in po­ sebno ie v Celju s svojih delom pri­ dobil veliko easing, že ranogo zdravih le«. M. C. CESTO OKROG JOZEFOVEGA HRIBA JE TREBA UREDITI Cesta okrog Jožefovega hriba, tako imenovana Večna pot, je v zelo slabem stanju. Nalivi so del te ceste tako raz- rili, da je postal že neprehoden. Vzrok temu je, ker jarek ob cesti že več let ni bü očiščen in vsa voda ob nalivih udari na cesto ter z nje odplavi ves material. Nujno je potrebno očistiti ja­ rek, odplavljeni cestni material, ki leži ob vznožju ceste, pa spraviti nazaj in z njim zadelati kotanje. Ostali del ce­ ste, ki je tudi zelo zanemarjen, pa je treba očistiti trave in robidovja. MIZAR NOVAK IN KRSTA ZA DORF MEISTRA Zadnjič smo v članku objavili na osnovi navedb iz dopisa, ki smo ga pre­ jeli, v članku pod naslovom «-Poskoc- nice pri podjetju Pogreb-«, da je mizar Novak zastonj izdelal krsto za proslu- lega Dorfmeistra, ki ga je podrl ma­ ščevalni partizanski strel. Novak se je oglasil v uredništvu in prinesel kopije računov ter dokazoval, da krste ni izdelal zastonj temveč da jo je zaračunal in dobil tudi plačano. Pregledali smo račune in videli, da je med računi bil tudi eden, ki se ča­ sovno sklada z Dorfmeistrovo smrtjo in ki je tudi nosil precej visok zne­ sek. Mnenja smo, da je omenjeni račun bil izstavljen za omenjeno krsto, če­ prav v računu ni omenjeno, da je bila krsta izdelana za Dorfmeistra. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor Krompir 10—18 (18—22); čebula 40— —60 (50—80); česen 80—100 (80—100); fižol, visoki — (80); fižol, nizki — (40— —50); fižol, stročnat 38—40 (40—^0); grah — (50—80); solata 20—30 (30—40); cvetača 70 (100); špinača — (80—100); radič — (70); peteršilj 70 (80); korenj- ček 60 (60—100); pesa 40—58 (40—60); zelje, gl. 20 (20—40); paprika 180 (—); ribezelj — (100); limone 24 (^); fige, sveže 90—100 (—); rozine 400 (—); češ­ nje — (60—80); jagode — (140); borov­ nice — (60—70); jajca — (15—17); mle­ ko — (32); skuta — (120—140); smeta­ na — (200); maslo — (500); med — (400); vino — (130); žganje — (320— —350); kokoši — (320—600); piščanci — (160—250); pšenica — (50—60); koruza — (50); koleraba 50 (40—50); kumare 40—50 (40—60); bučke — (30); gobe, razne — (40—60); maline — (150); hru­ ške 80 (—); paradižnik 40—45 (—); breskve 90 (100—120); ohrovt 20—30 (40 —50); marelice 120 (—); kosmače — in zaledja IZ MOZIRJA Občinski ljudski odbor Mozirje se je pred kratkim sestal. Na seji so sprejeli vrsto predpisov za področje gospodar­ stva, komunalnih zadev, turizma in zdravstva. Obširno so razpravljali tudi o stanju knjigovodstva v malih obrt­ nih podjetjih socialističnega sektorja. Po daljši razpravi so sklenili ustano­ viti knjigovodski biro s sedežem v Mo­ zirju. * Občinski ljudski odbor je pred krat­ kim začel graditi novo šest družinsko stanovanjsko stavbo za potrebe usluž­ bencev občinskega ljudskega odbora. Gradnjo stavbe finansirajo iz stano­ vanjskega sklada občine. Z dograditvi­ jo stavbe bo delno rešen problem sta­ novanj za uslužbence Občinskega ljudskega odbora. Večina teh se sedaj zaradi ркзтапјкапја stanovanj v Mo­ zirju dnevno vozi po več kilometrov daleč. * V Mozirju že več let govorijo o nuj­ nosti modernizacije glavne republiške ceste, ki je speljana skozi trg Mozirje. Končno je vprašanje prišlo iz mrtve točke. Krajevni faktorji, zlasti pa tu­ ristično društvo, so se za zadevo s po­ močjo občinskega ljudskega odbore zelo zavzeli. Tudi Okrajni ljudski od­ bor Celje je imel za to vse razumeva­ nje in odobril potreben kredit. Svoj delež pa je dala tudi republiška cestna uprava. Začetna dela na cesti so v pol­ nem razmahu. Cez nekaj dni bodo ce­ sto zaprli in začeli z asfaltiranjem ce­ ste. Predvideno je, da bodo dela kon­ čane do meseca septembra. IZ DOBRNE Perteklo nedeljo je priredila strelske družina »Toneta Tomšiča« v Hudiče­ vem grabnu streljanje z vojaško puško. Za člane je bila udeležba obvezna. Streljanja se je udeležilo tudi več lju­ biteljev tega športa. IZ VELENJA Soštanjski občinski ljudski odbor'je imenoval posebno komisijo, ki je iz­ delala dokončni predlog za imenovanje ulic in oštevilčenje hiš v Velenju. Ta predlog je že potrdil Občinski ljudski odbor. Mesto je razdeljeno na sedem okolišev, s čimer bodo odpadle mnoge težave, ki so bile doslej, posebno pri dostavljanju pošte. Občinski ljudski odbor je pred krat­ kim sprejel med drugim tudi odlok o občinskih taksah, odlok o olajšavah za samoplačnike zdravstvenih storitev, od­ lok o hišnem redu in redu na poko­ pališčih. IzvoUli so tudi svet za druž­ beni plan in finance ter razpravljali o predlogih za namestitve in preme­ stitve prosvetnih delavcev. NOVICE IZ LAŠKEGA Preteklo nedeljo je bila v Rečici pri Laškem prav prisrčna slovesnost. Tam­ kajšnje gasilsko društvo je slavilo 30 letnico obstoja in razvilo nov dru­ štveni prapor. Točno pred 30 leti je bilo na iniciati­ vo 5 Rečičanov ustanovljeno Rečiško gasilsko društvo, ki je v zelo težkih pogojih doseglo zavidljive usi)ehe. Iz vrst njihovega društva so izšli prvi or­ ganizatorji oboroženega odpora proti okupatorju in mnogi med njimi žrtvo­ vali tudi svoja dragocena življenja. Slovesnost je potekala pod pokrovi­ teljstvom Okrajne gasilske zveze in ji je prisostvoval predsednik tov. Kome- rički Drago, ki je razvil nov društveni prapor. Slovesnosti so prisostvovali tudi zastopniki Občinske gasilske zve­ ze, občinskega komiteja ZKS in Občin­ skega ljudskega odbora Laško. Najzaslužnejši in najpožrtvovalnejši - člani tega društva so prejeli diplome in priznanja. Po razvitju društvenega prapora je sledil mimohod, kateremu so prisostvovala vsa gasilska društva občine Laško. Slovesnost je bila zaključena z ga­ silsko vajo. * Te dni so doživeli pacienti zdravi­ lišča Laško prav posebno presenečenje, ko so se med njimi pojavili gojenci glasbene šole iz Zagorja ob Savi. Iz­ vedli so zelo uspel koncert, ki bo ostal Laščanom še dolgo v spominu. Zelja pacientov je, da bi se v bodoče ti obi­ ski nadaljevali. * Preteklo soboto je pričel obratovati v Laškem nov transformator, ki bo na­ pajal z elektriko »Pivovarno«, ostala gospodarska i)odjetja in celotno omrež­ je mesta. Transformator je bil Laškemu nujno potreben, zato bodo znali Laščani to pridobitev tem bolj ceniti. T. K. PRI KOŠNJI SO POMAGALI Pred dnevi je občinski odbor organi­ zacije Zveze borcev Vranskega organi­ ziral košnjo trave in i>omoč pri su­ šenju sena dvema družinama v parti­ zanski vasici Creti pri Vranskem. Pri košnji je pomagalo 15 članov osnovne organizacije ZB in organizacije SZDL. Pomagali eo pri Remičevi družini, kjer je trenutno doma samo Micika. Očeta so ji Nemci ustrelili že leta 1941 kot talca v Mariboru, mati i>a je kot inter- niranka umrla leto dni kasneje v nem­ škem kazenskem taborišču. Pri sušenju krme so pomagali tudi mladinci iz Vranskega. Kosci so pomagali tudi pri Ropas Jožefi. Njenega moža so kot tal­ ca ustrelili že v prvem letu vojne. J. N. IZ SLOVENSKIH KONJIC Na področju konjiške občine so že pri treh zadrugah, in sicer v Konjicah. Zrečah in Ločah, ustanovljeni krožki mladih zadružnikov, v katere je vklju­ čeno nad 300 mladih kmečkih fantov in deklet. Sprejeli so svoj program dela. Potrebno bi bilo, da se taki krož­ ki ustanove še pri ostalih treh zadru­ gah (Vitanje, Pohorje in Tepanje). Po­ sebno važno je to za Vitanje, ker v tem kraju ni mladinske organizacije, čeravno je na tem področju mnogo kmečke in delavske mladine. Ker je v tem kraju predvideno, da bodo jeseni- ustanovili kmetijsko nadaljevalno šolo, bo v tem primeru dosti lažje delo z mladino in ustvarjeni bodo boljši po­ goji za ustanovitev krožka. Društvo Ljudske tehnike v Zrečah je v zadnjih letih doseglo zelo lepe uspehe pri svojem delu. V njenem okviru delujejo avto-moto, foto-ama- terski in radio-amatersi krožek, v enem pa so vključeni samo pionirji. Veliko članov v teh krožkih je iz vrst kmeč­ ke mladine iz Zreč ter bližnje okolice. V preteklem letu je društvo pi'ipravilo- več predavanj v okoliških vaseh, ki so bile elektrificirane zadnja leta. V teh. predavanjih so zajeli pravilno uprav­ ljanje električnih motorjev, radioapa- ratov, likalnikov in drugih manjših strojev na električni pogon. Na ta način so se kmečki ljudje na Pohoiiiu, kjer so do nedavnega svetili še s trskami in niso poznali radijskih sprejmnikov, se­ znanili tudi z varnostnimi ukrepi pri ravnanju z električnim tokom. Občinski odbor Rdečega križa v Slo­ venskih Konjicah je v letošnji zimi pripravil šest tečajev za kmečka de­ kleta, kjer so se seznanila z nekaterimi osnovnimi vprašanji iz zdravstva in do­ mače higiene. Vse te tečaje je obisko­ valo skupaj 167 deklet. Obisk je bil povsod dokaj dober, le v Ločah je bilo nekoliko slabše. Odbor RK je v pre­ teklem letu organiziral v več krajih; akcijo za prostovoljno oddajo krvi, ka­ teri se je poleg delavcev in uslužben­ cev iz pKxJjetij odzvalo tudi lepo šte­ vilo kmečkih ljudi. Pri petih kmetijskih zadrugah na področju konjiške občine že imajo sek­ cije zežna-zadružnic, ki so ponekod šele pričele z delom. Te sekcije so v zim­ skih mesecih pripravile kuharske te­ čaje, sedaj pa razpravljajo o sodob­ nem načinu kuhanja, o svinj ere ji, pe- rutninarstvu in vrtnarstvu. Pri teh na­ logah jim bo lahko pomagalo nedavno- ustanovljeno »Društvo za napredek go­ spodinjstva« v Konjicah, zlasti s stro­ kovnimi nasveti in navodili. L. V. TEKMOVANJE NA VRANSKEM Pred nedaTnim je TVO Partizan organiziral društveno prvenstvo v atletiki za pionirje in mlajše mladince. Tekmovanje je pokazalo, da Í 'e na Vranskem precejšnje zanimanje za at- etiko, saj se ga je udeležilo kar 37 mladih atletov. Dosegli so nekaj prav dobrih rezul­ tatov: Praprotnik (pionir) je sko6il y višino 143 cm, mladinec Duškovič pa je v metu kopja ÍB diska dosegel^amki 43,10m in 35 m. POLETJE NA „SVETI REKI" T času od 7. do U. julija 195i je bilo ro­ jenih 23 dečkov in 23 deklic. Poročili so se: Janez Bezjak, komercialist iw Ana Bebar, aameščenka, oba iz Celja. Janez Ploštajner, delavec iz Rifnika in Justina Hribar, delavka iz Šibenika. Rudolf Prevolnik, avtomehanik in Jožefa Pribožič, kuharica, oba iz Celja. Edvard lošak, mizarski pomočnik iz Crnolice in Ma­ rija Hrvatic, frizerska pomočnica iz Celja. Mi­ lan Jegrišnik, avtomehanik in Emilija Skutnik, oba iz Celja. Umrli 8o: Milan Kadilnik, zidarski vajenec iz Lopate pri Celju, star 18 let. Ferdinand Andrinek, iBvftlidski upokojenec iz Lahovne, star 53 let. Antonija Urgl, gospodinja iz Radeč, stara 62 let. Vladimir Križaj, otrok iz Hrastnika star 4 mes. Stefan Andrenšek, delavec iz Bela pri Šmarju, star 61 let. Henrijeta Kovačič, učite­ ljica v pokoju iz Celja, stara 78 let. Franc Sajovic, upokojenec iz IDobrove pri Celju, star 48 let. Ana Vučak, gospodinjska pomočnica ie Beograda, stara 49 let. IZ ZABUKOVCE Pred nedavnim je dramska sekcija »DPD Svobode« uprizorila pravljično igro »Pepelka«. Prvo predstavo je obi­ skalo nad 600 gledalcev, ki so bili z izvajanjem zelo zadovoljni. Igro so po­ novili še dvakrat. Upajmo, da se dram­ ska sekcija ne bo zadovoljila samo e tem uspehom in da še ni končala za letos s svojim delom. Člani Združenja šoferjev in avtome- hanikov so poslali svojo delegacijo na obisk k bolnemu tovarišu, ki je že leto dni priklenjen na posteljo. Tovarišu Antonu Stebernaku želijo, da bi kmalu ozdravel ter se vrnil zopet zdrav med svoje stanovske tovariše. (Improvizacija na dano temo) Zadnje čase posijalo sonce je že spet močneje, da Celjani so zdrveli to nedeljo na obalo — vsak si vneto ude greje. Teti Katri je prevroče: »šporhert* na Savinjo zvleče, ali stara škatla v vodi sabotira — vleči neče. Zraven nje gospod Fascikelj si je varen kot izbral, da kot novinar vse dogodke bo vsaj opisovati znal. Slikar s kubistično obleko (kopalke, vrat z metuljčkom spet) z zamahom enim rad na platno bi spravil ves ta »pasji« sveL Kdor sliko bolje si ogleda, temu je kmalu jasna stvar, da na Savinji glavno vlogo igra moralni kriminal. Celjan improvizira morje: peščeno plažo, otok Hvar. Ljudje so včasih primitivni, a to je malokomu mar.